BOM km Živo verujemo v božjo Previdnost, ki tako vodi in ure= ja življenje poedincev in narodov, da vselej doseže svoje najsves tejše namene. Tudi naša emigracija je v njenem načrtu* Popolnoma nam bodo pota in nameni božje Previdnosti odkriti šele na sodnji / dan. Zgodovinska veda pa nam skrivnostno božjo delavnico svetovni 'zgodovine že sedaj nekoliko odkriva* Zgodovinske skušnje osvetljen ne .s svetopisemskimi dogodki in’v primerjavi s sedanjimi dogodki nam pomagajo vsaj nekoliko ugotoviti tudi smisel in namen našega begunstva in emigracije. Slovenski begunci smo vsemu svetu najprej žive priče o nasilnosti, krivičnosti in brezmejni surovosti brezbožnega ko= munizma. V borbi proti komunizm^ smo postali apostoli, ki naj še razkrope po vsem svetu in naj mu pridigujejo, kaj je komunizem ih kaj'svet od -'j ega pričakuje. Jugoslovanski komunisti s,q živo zavedajo, da predstavljamo slovenski.begunci zanje v svetu nevarno silo. Petnajst tisoč prič razkropljenih po vsem svetu že s svojo nemo navzočnostjo dopovedujejo svetu, kaj je komunizem. Med temi tisoči so večinoma taki,ki ne pridigujejo le molče marveč govore in pišejo, kar so na lastni koži doživeli od komunizma. Zato so se komunistični oblastniki na vso moč trudili dobiti nas v svoje roke in preprečiti našo izselitev v svet. Vse so poskusili! Najprej so barbarske poklali enajst tisoč domobran= cev; predvsem kulturnim svetom so nas blatili kot kolaboracijo= niste in vojne zločince; sejali so seme sovraštva in razdora med begunci samimi; poskušali so ločiti inteligenco od preprostih ljudi; zbaranta.li so Steel-Titovo pogodbo, ki je slovenskim begun= cem v Avstriji povzročila gorje in trpljenje, ki ga nikdar ne bo= mo pozabili; na vse načine so nas vabili domov. Vse je minilo. Vzdržali smo. Obtožbe komunistov so se izkazale.za neresnične. Pred svetom so bili razgaljeni kot na= silniki m ostudni lažniki. Sedaj se izseljujemo. Izseljujemo se slovenski begunci priče komunistične verolomnosti in nasilja. Pred tremi leti svet nam ni verjel. Danes je z nami na isti liniji, ki smo jo mi Slo= venci od začetka držali, ko smo sledili jasnim načelnim odločitvam sv. Očeta in našega škofa. Svetovni dogodki vsak dan bolj jasno kažejo, da je bila naša sgier prava. Ves svet se lahko uči 9d nas. Mi nismo svojega obnašanja in zadržanja urejevali po vidikih ka¬ kih trenutnih koristi, marveč s o šli v borbo proti komunizmu iu idealnih nagibov. Kot krščanski idealisti smo se zavedali, da bo nage zadržanje rodilo mučence. Mi se nismo strašili ne mučeništva, ne izgube vsega premoženja, ne begunstva in ne sramotenja pred vsem svetom. Zavestno smo šli po poti, ''ki nam jo je začrtala naša vest in sveta Cerkev. ... . Ji DOMAČI KLASOVI - 2 - , l.X. 194-8, Št, 7» In ta apostolat krščanskega idealizma moramo širiti v svetu. Materializem in sebičnost, tostranska usmerjenost so krivi današnjega zla v svetu, so povzročitelji vere materializma - komu= ni zrna. -k ' d ■ ' 'V : 5 Notranja premaga komunizma je mogoča samo po krsčansmem idealizmu. Bodite, slovenski begunci, kamor odhajate, nosilci kr= ščanskega idealizma..Morda nas hoče imeti Bog, da svetu svetimo s svojim idealizmom. Ko pa hočemo drugim svetiti, se moramo varovan ti f , da se psami v svet-u ne okužimo, da se tudi naših src ne osvoji dobičkarstvo - materializem. Če 'Bi se to zgodilo, bi bile zastonj in brezpomembne, vse naše dosedanje borbe, zastonj naše trpljenje in žrtve, zastonj, in brezpomembna naša emigracija. .BODIMO APOSTOLI KRŠČANSKEGA IDEALIZMA! Roženvenska pobožnost. V kapeli -špitalskega taborišča je zopet tako lepo kakor v malih nebesih. Vsa je v cvetju in vsak dan nabito polna.dbha= jamo slovesno roženvensko pobožnost. Zjutraj ob 6. in zvečer ob 7. molimo, največkrat pa pojemo sv. rožni venec. Joj, kako 'je to lepo! Takrat šele čutimo, da smo res Slovenci in da nas ima ljubi Bog zelo rad. Človek postaja kar ginjen, ko se po kapeli zasliši ona lepa pesem "Kraljica venca rožnega-" ali pa "Je angel-Gospodov osna= nil Mariji". Vsa ta naša molitev je pa le za Vaš, dragi rojaki, ki ste že zunaj v dalnjem svetu. Tudi pri vseh svetih mašah se Vas p. s posebno molitvijo spominjamo in-prosimo, da bi Vas ljubi Bog spremljal s svojim varstvom ip. -blagoslovom na vseh Vaših potih in Vas vse če že ne nazaj v Slovenijo, pa gotovo privedel v večno domovino. Argentinci so., odpotovali. - - .. . - ■ • ,‘«c ' - v Doslej smo z nekim strahom pričakovali prvih petkov. Z njimi je navadno bila združena kaka neprijetna r zadeva. Izgleda, da se je sedaj presukalo. Za prvi petek., .je odšel prvi slovenski transport v Argentino. Šlo je izredno naglo, tako da se od njih niti lepo posloviti nismo mogli. Poslovilni večer smo sicer pripra= vili, a so nam jih že kar v četrtek 30.9. popoldne dvignili na pot. Tudi njim, T je bilo to neprijetno., Mnogi so še plenice sušili, imeli potico in pečenko še v peči, pa so morali vse" skupaj pustiti in stopiti na avtomobile. Prvotno je bilo namreč rečeno, da bodo odpotovali od tukaj na prvi petek 1. oktobra ob 3. zjutraj. Kaj bi Vam opisoval slovo, ŠlQ je kakor po navadi, saj veste, kako taka reč n |re brez solza, rokovanja in poljubljanja itd. Vsak se težko loči od taborišča in od skupnosti, ker je to res nekaj svojskega in lepega in zna človek to dobrino ceniti šele potem, ko je nima več. Kako bi bilo lepo, ko bi tudi tam v preko= morskih deželah tako bili drug na drugega navezani in skupaj drža= li in si med seboj pomagali. To pot je odšla samo polovica transporta t.j, 101 človek, ostalih 150 ljudi odide okrog 15. oktobra. Odpotovali so: Amon Milan iz Kranja s 6 družinskimi čla= ni; Cepuder Alfonz . iz Ljubljane s 3 člani; Čad Ivan iz Drago= merja s 5 člani; Dolenc Prane iz Stražišča pri Kranju z 8 člani; Grintal Apolonija iz Vrhpolja z 8 člani; Homan Albina iz Stare Loke s 5 člani; Jerovšek Prane iz Lahovč pri Komendi s 7 člani; Jesenovec Ana s 4 člani; Osojnik Maks z ženo; Pikec Ludvik iz Bre= DOMAČI GLASOVI 1. X.194S. Št. 7. - 3 - zovice s 2 članoma; Plečko Franci iz Ljubljane s 4 člani; Rant Janko iz Kranja s 4 člani; Skoberne Slavko iz Ljubljane z ženo in hčer= ko; Debevc Franc; Škulj Matija iz Slap pri D.M. v Polju z 9 dru= žinskimi člani; Triler Franc iz Drulovke pri Kranju z 10 člani; Urh Franc s hčerko Mileno iz Sodražice; 'strnile Viktor iz Komende pri Kamniku s 6 člani * v Vse spremljajo naše najboljše želje za božje močno varstvo na poti in božji blagoslov in srečo v novi domovini. Izseljevanje sedaj naglo napreduje. Sestavljen je že nov -transport s 445 ljudmi, ki bodo odpotovali verjetno tudi že v teku enega meseca. Če bo šlo v tej do pomladi izpraznjeno. Recitaci j naglici naprej, bo taborišče ski večer v S p i t a 1 u V špitalskem taborišču me je presenetil velik plakat, ki je vabil na recitacijski večer, V nedeljo 19, sept. so v gledališki dvorani "Doma zmage" brali begunski pesniki in pisatelji iz špitalskega taborišča svoje umotvore. Mene je leposlovje že od nekdaj zanimalo, zato sem šel poslušat. Torej brali so: Mauser Karel, Geratič Mirko, Jenko Miha= ela, Rovak Alojzij, Jakopič Marjan, Kolarič Franček, Mernik Janko in Kovačič Erik . 2 Kovačič Erik nas je vpeljal v skrivnost tega večera. Zlobni jezila so že popoldne vedeli povedati, da bo govoril o najnovejši leposlovni veji o takoimeno= vani "Briefvvechsel literaturi" ali o ži= eanju na daljavo, potem o mesnih konzerr.- vah, kondenziranem mleku in grahovi mo= ki. Zlobni jeziki, pravim! Gorje ti, če padeš v gnezdo graških gadov! Pa je Erik dokazal, da je res pesnik. Karel Mauser je pokazal velik napredek. Prebral je "Brezov križec", odlomek iz romana "Leseno mesto" in se ni niti enkrat primojdušal in niti ne prihudičil. "Brezov križec" je sicer preprosta toda lepa in močna dogodbica, ki je vzeta iz taboriščnega življenja in človeka močno zgrabi pri srcu, Geratičeve pesmice so preproste, domoljubne a občutne in lepo zapete. Meni je najbolj ugajala naslednja pesmica, ki jo priobčujemo: ZEMLJA KLIČE Mauser Karel Rodna gruda kliče, vabi; Sin, v tujini me ne žabi, jaz sem te redila, žetev vedno bila je obila. Tebi hranim vse zaklade zlate, tvoje so vse letine bogate, tvoji zlati so dreves plodovi, tvoji žlahtne trte so sadovi. Mati tvoja sem ljubeča, v krilu mojem tiha sreča raste vsem, ki so mi zvesti, ko usoda tepe jih po tuji cesti. Koder po tujini pot te vodi, zvest-ostani mi povsodi! Ko. se vrneš, spet ti bom služila, zlatih klasov ti rodila! Ko potreben boš počitka, Smrt prišla bo bridka, v krilu mojem sladico boš počival, V Bogu i'z’ Škofje Loke in GNJEZDA Bronislava iz Ihana; HČURŠČAK Karol, pek iz Bedenj, zagrebška škofija in TOMAŽIČ Marija.iz Pijave gorice; POTOČNIK Viktor krojač iz Leskovice nad Škofjo Loko in Marija KOPAČ iz Črnega vrha nad Polhovim-Gradcem; BEZNIK Jakob, strojevodja iz Slov. Javornika in.KRAJNIK Martina, učiteljiščnica iz Rateč pri |kofji Loki. Lepo jesen imamo: letos na Koroškem. Kakor je bilo spomladi.in poleti mokro, pusto in hladno, tako je sedaj prijazno, toplo sončno vreme. V mesecu septem= bru smo imeli’ samo pet pustih dni, sicer pa nam je vsak dan lepo si= jalo sonce. Noči so bile jasne, popoldnevi pa kar vroči. Pri nas ne severozahodnem delu Koroške imamo prav dobro sad no letino, posebno jabolka so prav dobro obrodila. Brez nakaznic jih je povsod lahko dobiti. V taboriščni trgovini stane kilogram 1-šiling v mestu so po 1.50, pri kmetu pa se dobe že od 35 grošev dalje. Tako se bomo lqtos lahko tudi begunci privoščili dovolj sadja. Kana Pre‘jel r sem "Domače glasove", katerih sem prav vesel. Isto= časno sem prejel tudi časopis "Jedinstvo", ki izhaja v Kanadi in mi ga je poslal neki znanec, ki je že dalj časa v Kanadi. Kakšno nasprot je po vsebini, toda o tem pozneje. Ko sem bral "Domače glasove", so mi bili kot lep pozdrav iz domačega kraja, od koder si vedno želim novic. Odšel sem v Kanado s tisto skupino, ki je odšla iz Spitala 7. junija. Takrat nas je bilo le malo Slovencev za Kanado. Vozili smo se skozi Nemčijo in čakali v taborišču Dipholz 4 dni, nakar smo nada¬ ljevali' pot v Bremenhafen. Tam nas je čakala ladja "Marine Palcon". Vožnjo smo imeli bolj slabo; samo dvakrat smo lahko gledali sončni hod na morju. To je nekaj krasnega, ko se velika sončna pbla. pogrc;: 1 ..- 1 morje. V Halifaxu, oziroma še na ladjo je prišla komisija s spins¬ kem- je kdo dodeljen na delo. Kar je bilo družin in nekaj poljskih delavcev smo se od= peljali še isti dan ob 6 uri popoldne naprej v notranjost Kanade. DOMAČI GLASOVI. 1. X.1948. St. 7. - 7 - Gledali smo skozi okna vlaka na male delavske hišice, ki je pred vsako stal avto. Tudi ponoči smo radovedno gledali skozi okna, ka= dar je vlak obstal na kaki postaji. V mestih je vse razsvetljeno in svetlobne reklamne napise je videti iz-nad streh. Dne 24. ju#ija ob 3» popoldne smo prišli vmesto Quebec. Trije smo izstopili in se poslovili od družine Novakove, ki se je peljala naprej z istim vlakom. Na postaji nas je sprejel uslužbe= nec IRO-a in povedal, kam mora vsak od nas. Trije smo se vozili še 150 milj skupaj, nakar sem prestopil na avtobus in se peljal še 50 milj do trga Lambton. Tu sem se presedel na taksi in po kratki vož= nji sem prišel na novi začasni dom, ako ga smem tako imenovati. Prišel sem k dobri francoski družini v letovišče L*Hermi- tage in sem zaposlen v hotelu. Kraj in okraj sta francoska, oziro= ma francosko govorečih ljudi. Sem prihaja mnogo tujcev tudi iz USA. Smo precej na samoti. Od treh strani nas obdaja gozd, pred nami pa se razprostira jezero. Takoj prvi dan mi je gospod razkazal hotel in okolico. Pokazal mi je tudi kapelo, v kateri je vsak dan sv. maša. Tega sem se najbolj razveselil. Po nekaj dneh sem se že toliko razgledal, da sem vedel, kje pravzaprav sem. Gospod venomer hvali, kako je tukaj lepo. Sera si misli}., kaj ko bi mu pokazal moje slike iz Slovenije: Gorenjsko, Bled in naše planine. S seboj imam namreč več fotografij iz Slove= nije, ki so bile razstavljene v Mladinskem domu, Niso se mogli na= čuditi krasoti naših planin in Bleda. "Pri vas je pa res mnogo lep= ee", je dejal moj gospodar. Naročil sem sc na list "Svobodna Slovenija", katera mi krajša čas, saj sem tu daleč naokoli edin Slovenec. Poleg sloveni skega branja mi je tudi pesem velika tolažba, vanjo zli jem vso svo= je domotožje. Sedaj šele vidim, kaj sem izgubil, ko sem sam Slove= nec med tujimi ljudmi in v tujem svetu. Počasi se privajam v vseh ozirih. Kar nas je zaposlenih na kmetih,imamo manjše plače in več dela. Po končanem kontr«Jctu si bomo poizkali boljše deio-. V začetku sem omenil prijatelja, ki mi je poslal list "Jedinstvo", ki je seveda poln hvale o "bratski" Rusiji in podobno. V enem pismu sem ga vprašal, kako je zaradi cerkve v njegovem kraju, ker me vabi, da bi prišel k njemu po končani pogodbi. Odgovoril mi je med drugim tudi tole: "Kar tiče cerkve, jih je tukaj dovolj. Jaz ne polagam veliko na to, ker človek od toga nima nikake koristi. Ni potrebno, da bi zidal svojo bodočnost na tej podlagi, ker ne daje nikakega boljšega življenja v Kanadi. Treba je samo delati, da ima človek ddvolj dolarjev, potem ima pa vse." "Kam si' zajadral, prijatelj, tvoja pot ni prava in pelje v pogubo, tujina te je pokvarila, saj doma nisi bil tak, temu je krivo to strupeno časopisje," sem mu odgovoril. Bojim se, da tudi med nami, novimi naseljenci ne bo po= stal kdo temu enak. Bodimo glasniki in povejmo tem zaslepljencem pravo resnico o vsem, kar jih sedaj bode v oči. Bodite vsi lepo pozdravljeni! DOMAČI GLASOVI - 8 1, X, 1948. §t. 7. ne veste ' T- e g a m o ■ r d a Vse življenje v domovini se danes razvija pod vtisom Ti= tovega »pora s. Komimi ormora „ Narod je danes,, razdeli en v tri tabore, ki se med seboj sovražijo na življenje in smrt; Kominformovci so , prepričahi, da bo s pomočjo Rusije njihova obveljala in da bodo kmalu oni -postali popoln gospodar-položaja, Takrat bodo prav pč boljševiško obračunali s Titove! in vsemi, ki so z njimi držali, ■ "• ••• j Titove!, ki imajo v rokah vojaški in policijski aparat., se cutijp -sicer varne, vendar pa ne toliko varne, da bi upali jav= no in; brezobzirno nastopiti proti Kominformoveem in jih enostavno spravitikakor to delajo z‘drugimi'svojimi nasprotniki'*• Zato sc ta boj vrši bolj na tihem, a z vso silo., Ker se , spor ne odigrava v nižjih plasteh part!je, ampak v višjih, je razumljivo, da so tarča policije komunistični intiligenti in.viš= ji funkcionarji partije., Vsak, kdor je osumljen kominformovstva, je aretiran in ga spravijo v zapor. Na ta način so sedaj vse gra= ščine v Sloveniji spremenjene v zapore, ki jih v glavnem polnijo kominformovci, PaImetovo graščino na Igu so n,pr, popravili in za eno nadstropje dvignili in danes je v.nje j okrog 600 jetnikov -ko= minformovcev, - * - ....... Bistvo spora s Kominformsm je v tem, da je Tito zavrnil rusko zahtevo po proglasitvi Jugoslavije za sovjetsko zvezno ropub-- liko. Nanj je Moskva najprej postavila to zahtevo in njemu bi mora= li nujno slediti tudi ostali sateliti, Tito pa se je le predobro zavedal-, da je gospod in gospodar le v taki Jugoslaviji, kakršna danes obstoja, v sovjetski zvezni, republiki pa bi bil brezpomemben mož, ki danes je, jutri ga pa več ni. Ce Kominform tako želi. Seve= da je njegov zgled našel posnemalce tudi na Poljskem, Češkem, v Romuniji. Zato povsod poka in tudi Krimska konferenca ni pokazala . posebnih uspehov. Za slovenski narod je to sreča. Kot obmejni narod v sovjetski zvezni republiki, bi doživljal ud od o baltskih in kavka ški-h narodov. Bil bi razseljen. Sovjeti bi strli na Jadranu in na &ora= vankah. Zaradi tega spora so huda trenja v partiji, režim sam pa je nesiguren in se mu to pozna pri vsakem delu in pri upravljanju države* ni odločnosti in jasnosti v premnogih odločitvah, pri urad= nlSkem in upravnem aparatu vlada nesigurno-st, bojazen in zato, je povsod opažati ne samo zastoj ampak nazadovanje in velik nered. Naj to stanje osvetljita samo dva primera; . Neodgovorno poslovanje v uradih. ”ML0 Celje je oktobra lanskega leta napravil vlogo na Ministrstvo za trgovino in preskrbo, naj bi mu dodelili izreden kontingent tekstilnega blaga za revne šoloobvezne otroke. Ker je bil kontingent na razpolago,bi bilo treba odgovornim, ljudem na ministrstvu izdati le nakazilo in zadeva bi bila urejena, MLD če=» Ije je, dalj časa zaman j - čakal na odgovor, Ker je na večkratne ufgen= ce MPT stalno zatrjevalo, do. je kontingent odposlalo, .se je MLO, ker blaga ni dobil, obrnil na ministrstvo za socialno skrbstvo, naj bi posredovalo pri ministrstvu za preskrbo. Po neštetih tele= fonskih urgencah je po 4 mesecih: dispečerska grupa le sporočila, DOMAČI GLASOVI l.X. 1948 it. 7. - 9 - da je nakazala izredni kontingent in sicer 300 pletenih molkih jopic in 140 pletenih ženskih jopičev fer 1900 m blaga za perilo. MLO Ce¬ lje je zabel iskati med nakazili, ki jih j,e dobil od miniairnstva tu= di nakazilo.Za to količino blaga ? toda ni ga mogel najti. Končno se je po večkratnem telefonskem in pismenem izmenjavanju misli po= novno obrnil na . ministrstvo soq|alnega skrbstva,- ki se je v tej zadevi obrnil na kontrolno komisijo. Ker bi morala ta kontingent blaga poslati "Tkanina", je kontrolni organ najprej pregledal ar¬ hiv" Tkanine", če ima kje prepis nakaznice ali razdelilnika, toda tudi pri "Tkanini" nakazila niso mogli najti. Dispečerska grupa ministrstva za trgovino in preskrbo, ki je takrat izdajala nakazi= la, prav tako ni mogla najti prepisa nakazila. Končno se je po vestnem pregledovanju obsežnega arhiva le posrečilo ugotoviti, da je bilo nakazilo MLO Celje 27. novembra 1947. 300 puloverjev, 340 ženskih pletenih jopičev med nakazili drugega blaga, nikjer z oznako, da je blago namenjeno za revne Šoloobvezne otroke, nikjer tudi ni tudi 1900 m blaga ca perilo, za katerega vodja dispečerske grupe pri ministrstvu tov. Zagoričnik doslej še ni mogel sporočiti, kdaj, komu in kam ,je odšlo to blago. - " Kje so jopiči in blago, se še ne ve! N e s r ečni štedilniki. Drug primer takega malomarnega in neodgovornega odnosa do dela je zadeva razdelilnika za štedilnike. Kovaška in kovinska delavnica vojnih invalidov v Novem mestu izdelujeta štedilnike. Letos ob koncu junija sta jih imeli na zalogi za ca 240 tisoč di= narjev. To sta sporočili "Oskrbi" v Ljubljani, da pošlje razdelil¬ nike za to blago. Cez štirinajst dni je "Oskrba" odgovorila, da mo¬ rajo zahtevati razdelilnik od"Uprave za lokalno industrijo" pri Ministrstvu za komunalne zadeve. V ilustracijo tega je treba ve= deti, da spada tudi oskrba, pod komunalno ministrstvo, torej bi bilo treba odgovornim ljudem pri "Oskrbi" le poslati dopis glede štedilnikov oddelku istega ministrstva in zadeva bi bila rešena. Birokrati pa so se strogo držali instančne poti. Toda zadeva tukaj še ni bila končana. 17. julija je Kovaška delavnica prosila Upravo za lokalno industrijo, naj ji pošlje razdelilnik za izgotovljene štedilnike. Ker na ta dopis ni bilo odgovora, podjetje pa je le potrebovalo denar, ki je mrtev ležal v izgotovljenih proizvodih, se je 28. julija telefonično ponovno obrnilo na Upravo za lokalno industrijo, obenem-pa prosil^, naj posluje v zadevi Republiška Kontrolna komisija'. Tovariš Cop, uslužbenec Uprave lokalne komisije je zagotovil 2. avgusta organu Kontrolne-komisije, da je bil že prejšnjega dne razdelilnik poslan "Tkanini".(Le kaj ima "Tkanina" opraviti s štedilniki? Opomba urednika). Ker kljub mrzličnemu iska= nju pri Upravi za lokalno industrijo kopije dopisa niso mogli naj=£ ti, se je kontrolni organ pozanimal pri "Tkanini", kjer so ugoto = vili, da ta dopis Še ni prispel. Končno je 4. avgusta "Tkanina" dobila razdelilnik, ki je bil datiran s 3. avgustom, torej^tu&i navedbe, da je bil dopis odposlan 1, avgusta, niso bile točne, To sta dve zanimivi sliki iz komunističnega gospodarstva, ki jih posnemamo po "Slovenskem poročevalcu".-, In takega in podobne^ ga je vse polno. Zmešnjava vsak dan večjaj stiska za material in blago vedno večja. NiČ čudnega, da nas rojaki iz domovine za božjo voljo prosijo, naj jim pošljemo šivank, sukanca, žebljev, žice in podobnih stvari. DOMAČI GLASOVI - • • - 10 -1.2. 1948. Št. 7. N a § i -1 j u d j e v t e" ž k e m položaju. ,. - Idejni nasprotniki komunizma pa : -;so v najtežjem položaju , ker nanje pritiskajo Titovci in Kominformovei. Eni In drugi kakor psi nanje oprezajo. Ljudstvo obo-je dobro pozna in se ne nagiblje ne na eno ne na drugo stran,. Obe strani pa nanje pritiskata, naj se odkrito, izjavijo in oboji jim, groze, Eni in drugi v njih glada= jo nasprotnike, gpijone, ki se hočejo v tem sporu okoristiti. Zato uprizarjajo zatotniške in Spi jonske-procese kar na tekočem traku., Zato morajo nagi ljudje odrast o vati najvišje dajatve in tehtati vsako besedo. Pripovedujejo očividci, da v naši debeli ni več na= smejanih obrazov, da so ljudje molčeči in mrtvi, in če govorijo, Šepetajo. Slaba -letina. Letjna je bila v splošnem zelo slaba. Zlasti v Sloveniji. Zaradi obilnega dežja, je bilo mnogo poplav, ki so uničile mnogo plodnega sveta, posevkov in sena. lito je slabo obrodilo, krompir pa je zaradi prevelike moče segnil. Oblast je poslala na krompirjeve njive komisije. Te so na enem kvadratnem mestru pustile izkopati krompir. Izkopana količina je služila za osnovo, po kateri so po¬ tem odmerili oddajo krompirja. Ker je krompir v naših krajih glav= no živilo, ljudje s- strahom zre v zimo in prihodnjo pomlad. Ker pomoči od zunaj ni pričakovati, doma je pa živeža premalo, jim gro= zi lakota. Marsikaj skušajo kmetje prikriti. Komur uspe, ta se še 'nekako iz zagate izmota, ali kaj, ko je 1 spričo vohunov, ki jih kar mrgoli,, tako težko kaj prikriti. Gorje pa tistemu* ki ga pri tem zalotijo, prav v teh tednih so v Trboveljskem okraju na debelo za= pirali in sodili "ljudske škodljivce", ki so prikrivali živež ih drugo blago. ' Prehrana v Jugoslaviji. je, prenehala UNRRA je bila prehrana od v Jugoslavijof r ljudje tožijo o sami koruzi., slavije. V zadnjem času pa še prehranjevalno str so sklicali v Beogradu posel kako'preskrbeti dovolj hrani br e z pl ač nimi, po f i 1 jki eta ao leta slabša, v pism: 1 je glavna prehrana sedanje Jugo= koruze primanjkuje, a 1e pa je postalo tako kritično, da amj._hjane lo konferenco, na kateri so obravnavali, vsaj v mestih in industrijskih sredi= ščih.^Brez zadostne hrane tudi petletnega plana ne bo mogoče^rešiis ti. Delegati iz raznih industrijskih središč injnest so poročali o slabi prehrani prebivalstvn in zahtevali izboljšanje. Nato je go¬ voril'minister za trgovino in preskrbo Jakov BlaŽevič in med drugim dejalt "Vprašanje prehrane so da rešiti samo revolucijonarno na • podlagi marksizma - leninizma.” Kako pa marksizem-leninizem rešuje prehranjevalno vpra=‘ sanje, vemo iz Rusije, kjer je leta 1930* umrlo več desetin mili= r jonov ljudi, samo zato, ker so tam reševali prehranjevalno vpraša= nje po načelih' marksizma-leninizma..