fc piainikof. . telly «««F* ^JLn -à H® Hobdays PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE_ Urada Ilk I la «prarvükj prastari t ae*T S. Lawadala Ava. Off lee of Publiasses i BM7 South Uwndale Ave. Telephone, Rook wall 4M4 tela h $$M tk» AM ef I. lilt CHICAGO» ILL., PONDKIJEK, 28. JUNIJA (JUNK 28), 1937. Babaartpttoa ie.00 Yearly 8TKV.—NUMBER 125 Accaptanaa for mailing at apodal rata of poaUfe provided fee la section HQS, Act of Oct t. 1917, authorised oa Jaae 14. M. Domače vesti lilija in Francija po-ivarili fašiste EVARNOST napa-NA valencijo l^don, 26. j un. — Francija Anglija sta posvarili Hitlerja jluAsolininja, da bo njuno Ido brodovje stopilo v akcijo, i bosta fašistični državi nad-pvali francoske in angleške mike, ki prihajajo v španska nsra. To svarilo je od-Italiji in Nemčiji, ki sta ili i blokado španskega tja. 0 stališču Francije in giije napram fašistom so bi-nformiranc Amerika in dru-uevtralne države, ko so se pnentantjc teh držav sestali vidu angleškega zunanjega jpiatra Edena. Angleško časopisje naglaša, da predsednik Roosevelt zagoto-podporo Franciji in Angliji, tU se zapletli v konflikt z čijo in Italijo zaradi Spa-„ Fašisti so bili opozorjeni to dejstvo po konferenci med jleškim lunanjim ministrom ameriškim poslanikom R. W. ighamom. Vzdržuje se mne-da je ameriški poslanik v Jonu dobil instrukcije iz Wa-lagtona, naj odločno nastopi 1 Nemčiji in Italiji, ki ovi-akcije neintervenčnega odra, kar pomeni, da so se zdaj Iruiene države zapletle v špan-konflikt William E. Dodd, ameriški ik v Berlinu, je po ve-v angleškem tisku odprto »ril Hitlerja, naj drži roke od Španije. William C. lit, ameriški poslanik v Panje tudi opozoril Nemčijo in »lijo, da bo Amerika podpira-Francijo in Anglijo. V tem momentu izgleda, da * Hitler in Mussolini ustra-odločnega nastopa Anglije Francije. Možno je, da bo-potegnila bojne ladje iz »««kih voda. Nemčija je ne-»no naznanila, da bo uprizo-velike demonstracije z boj-toljami pred Valencijo za-« nameravanega napada špan-1 vladne podmornice na nem-»riiarko Uipzig v španskih Italija, ki podpira Hit-Ie tudi naznanila, da bo flovala y demonstracijah. h* 'ncidenta «ta povečala na-m med evropskimi država-^»rujejo španske me-L? Pri^nišča. Španska u-,'7a ^rižarka Baléares je JMIa parnlk španske vlade Î'^V" Ka P°toPil*- N»- y m ,zvršen v bližini fran-j 1ld me«ta Port Vendresa. ¡J* incident se je pripetil ZI Mala*e' uporniškega ob južnem obrežju g*. Fašistična križarka Crante Orvera je zasegla ^'tovorni parnik Kuban. frmško uročilo javlja, da je urniku 20 bojnih letal, * ov' i100 "tr°jnic. «ooo ^ bIL0rO4je ^ *k, vlad,I>Amenitn0 4pânskÎ tïï n4dM,iuJe • koncen-Ck h v vodah. I ^ tretjini nem- Ki, ijnjih bi»j- £■ 'V v Sredozem- ''braltarako o. ' . " »»¿"e ladja Ad kr«Urka Norem t'y Ti^r, Falke, Al ^ in Grelf. r rnsaZ!! Î! ***** Tr„.j 0,voritev nove luke klanski J"lÎÎ 1,1,4,1,1 » b»"> k hadl JSniln '*djam. Te PMtmL obretje Ubije L r* "'gleško pomorsko r as i ltr%aU Cikaške vesti , Chicago. — V nedeljo, 27. t. m., je umrla v bolnišnici Mary Podlegla je ponovni operaciji po dolgi bolezni. Stara je bila 32 let in rojena v Chicagu, kjer zapušča mater, brata in sestro. Bila je članica Pionirjev št. 659 SNPJ. Njeno truplo leži doma na naslovu 2814 So. Lawn-dale ave. in pokopana bo na pokopališču Woodlawn. — V Cicero je umrl rojak John Vukšinič, star naseljenec, ki je bil svoje-časno aktiven pri Jugoslovanskem posojilnem društvu kot njegov predsednik. Doma je bil iz Svržakov pri Metliki v Beli Krajini. Zapušča družino. Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so zadnji petek obiskali: Mary Mestek, Mary Lobe, John, Kristina in Jennie Lobe, vsi iz Elyja, Minn.; Mary Puš iz Chicaga. Nov grob v Penni Forest City, Pa. — Tu je u-mrl Mihael Polenšek, star 60 let in rojen v Leskovici nad Skof jo Loko. V Ameriki, raznih krajih Pennsylvanije, je živel 38 let in tu zapušča dva sinova, nekje v Illinoisu pa sestro. Bil je član treh društev: 124 SNPJ, 27 SSPZ in društva JSKJ. Calumetske novice Calumet, Mich. — Prvo slovensko podporno društvo v A-meriki, društvo Sv. Jožefa št. 1 S HZ, je 27. junija proslavilo svojo 55-letnico. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1882 in do leta 1903 je bilo samostojno. Vsi prvi člani so že mrtvi. Zadnji soustanovitelj, ki je umrl letos, je bil John D. Grahek. MHwauftfce vesti Milwaukee. — Dne 20. junija je umrl za poškodbami pri avtni nesreči George Dvoršek, star 52 let in rojen v Majšpergu na Spodnjem Štajerskem. Hoteč se ogniti drugemu avtu je zavo-zil v telegrafičen drog in je dobil smrtne poškodbe. V Ameriki je bil 30 let in dolgo let je vodil gostilno. Zapušča ženo, dve hčeri in tri vnuke. Bil je član društva 234 SNPJ in v o-skrbi Ermenčevega pogrebnega zavoda je bil pokopan na prostoru za člane SNPJ na pokopališču Good Hope. — Se ena av-tna nezgoda se je pripetila 25-letnemu mladeniču Antonu Bol-skarju iz West Allisa, ki je po nesreči povozil neko 70-letno ženo, katera je čez tri dni umrla v bolšnici. Boiskar se je sam javil policiji in zdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem-— Ustanovila se je unija gostilničarjev in se pridružila CIO. Pri tej uniji je pet Slovencev med ustanovitelji,—Poroke: Fr.i Može in Josephine Kerhin, Luka Janžovnik in Mary Dragan, Frank Mohorko in June Myers, Mike Delač in Justina Lamovšek, Louis Kodrič in Lila Pederson, Peter Krakar in Katarina Lucas ter Harold L. Gruen in Mary E. Marčan. DEBATA 0 ŠPANIJI V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Premier vidi nevarnost evropske vojne laboritTnapada- jo vlado M r* P i« Fašisti v Italiji pozivajo na vojno "Zdaj je čas, dokler ni sovražnik priprav-ljenl" Rim. 26. jun.—"Regina Fs-scista," mogočno glasilo fašistične stranke v Italiji, Je včeraj izzvala senzacijo, ko je objavila poziv na vojno z Anglijo in Francijo. List pravi v pozivu, ki Je naslovljen na "ves fašistič ni blok," da enkrat mora priti do vojne in bolje je, da pride udarec zdaj. dokler Anglija še ni dok raja oborožena. Cim dalj fašisti odlašajo. Um slabše za nje . .. Ker J« Hat amel objaviti U drzen poziv, ni nobenega dvoma, da Je to Muasoliiiijevo mnenje in želja. London, 26. jun. — Premier Neville Chamberlain je v svojem govoru v parlamentu opozoril poslance na nevarnost evropske vojne, ko je branil vladno politiko in stališče, ki ga je Anglija zavzela napram Španiji. Dejal je, da bo njegova vlada napela vse sile, da omeji španski konflikt in tako prepreči katastrofo, ki preti Evropi. Dalje je rekel, da se bo Anglija še nadalje trudila, da potolaži nacijsko Nemčijo. Situacija je sicer kritična, toda angleška vlada še vedno upa, da bo izolirala španski konflikt, da se vojna ne bo razširila na vse evropske države. Po vroči dpbati, ki je sledila premierjevemu govoru, je parlament izrekel zaupnico vladi s 167 proti 86 glasovom. Chamberlain je hotel vsekakor potolažiti Nemčijo in Italijo, ki uhtevata skupno akcijo vseh evropskih velesil proti "boljševiški španski vladi." Pozval ju je, naj še nadalje sodelujeta i drugimi državami v poskusih, da se izolira španska civilna vojna. Ohraniti je treba hladno kri in angleška vlada ne bo podvzela nobenega koraka, ki bi izval situacijo, katera lah-ko zaneti požar v Evropi. Previdnost je na mestu, da se ohrani mir v Evropi. ' Clement R. Atlee, vodja labo-ritov v parlamentu in Archibald Sinclair, liberalec, sta srdito napadala vlado. Poudarjala sta, da se je politika neintervenčnega odbora izjalovila na vsej črti. Ta odbor je treba razpustiti, Španski konflikt pa naj se predloži v rešitev Ligi narodov. Atlee je dejal, da je politika tega odbora velika farsa, zaeno pa je obdolžil angleško vlado, da daje potuho nacijski Nemčiji. Lloyd George, liberalec in bivii premier, je žigosal vlado, ker stalno spreminja svoje stališče v prilog fašističnim diktatorjem. "Vsaka riba lahko o-hrani hladno glavo, toda zdaj je treba pokazati, da ima Anglija hrabro srce," je rekel George. "Velika Britanija lahko ukloni fašistične diktatorje, ker ima močna zaveznika v Franciji in Sovjetski uniji. Ca* je že, da Anglija preneha z igranjem komedije v prilog fašistom." Lloyd George je dalje rekel, da sta Hitler in Mussolini poslala v Španijo skoro 100,00 vojakov, ki se borijo ns strsni fašističnega generala Franca proti španski ljudski vlsdi. Zunanje čete, ki podpirajo špansko vlado, tvorijo majhno armado, okrog 12,000 mož, kar je malenkost v primeri s podporo, ki jo nudita Hitler in Mussoliniji špsnskim upornikom. Bivšemu premier ju je odgovarjal zunanji minister Eden. On Je priznal, da taktika, ki Jo izvaja neintervenčnl odbor, ni zadovoljiva, toda bolje bi bilo, ako Lloyd George ne bi bil omenil sovjetske Rusije, "ker vemo, da ta in druge države zalagajo špansko vlado z orožjem in mu-niči Jo." Predsednik Poljske apelira šal papeža Poziv« (t, naj posreduje v «poru med vlado 9 1 • • in cerkvijo Varšava, 26. jun.—Predsednik Ignac Moacicki je apeliral na Vatikan, naj poseže v konflikt med vlado In cerkvijo, v pričakovanju, da bo papež podvzel potrebno akcijo in a tem končal resno notranjo krizo. Konflikt je povzročil nadškof Sapieha v Krakovu, ki je odredil odstranitev trupla pokojnega maršala Pilsudskega is krakovske katedrale, kjer je grobnica poljskih kraljev. Truplo iharšala leži v tej katedrali od 1. 1935. Monaignor Cortesi, papežev nuncij na Poljakom, je bil pozvan, naj informira papeža o tem konfliktu* ki je izzval reaig-nacijo vlade, kateri načeluje Fe-licijan Slawoj-Skladowakl. Predsednik Mosclckl ni hotel sprejeti oetavke, toda vladha kriza še ni končana. Poljski voditelji upajo, da bo spor poravnan pred prihodom romunskega kralja Karola na Poljsko. Neko poročilo se glasi, da je krakovski nadškof izjavil, da ne mara sprejeti romunskega kralja v krakovski katedrali, ker je kralj načelnik romunske pravoslavne cerkve. To poročilo so katoliški veljaki zanikali. Ru-munski kralj je še prej izrekel željo, da bi rad obiskal grobnico, v kateri leži truplo Pilsudskega. Odpor proti odstranitvi trupla iz krakovske katedrale je zavzel velik obseg. Poljsko Časopisje kritizira nadškofa in trdi, da je upiral» da M truplo maršala pripelje v katedralo, kjer so grobnice poljskih kraljev, ko je Pilsudski umrl. Končno se je moral nadškof ukloniti pritisku, nakar je bilo truplo pripeljano v katedralo. Katoliško časopisje zagovarja nadškofa in naglaša, da je bil že preteklo leto Imenovan posebni odbor, kateremu je bila poverjena naloga, naj zgradi novo grobnico za pokojnega maršala, toda ta odbor nI doalej podvzel še nobene akcije v tem oziru. AROGANCA BARONOV JEKLA PRESEDA VLADI Zagnali so velikanski krik proti vladni intervenciji stavkarjF dobili podporo Preklic obsednega stanja v Johnstownu Jeklarska korporacija naznanila obnovitev obrata Johnstown, Pa., 26. jun,—Governor George H. Earle Je preklical delno obsedno stanje v Johnstownu, nsksr Je Bethlehem Steel Corp. naznanila obnovitev obrata. Več tiaoč rudarjev, članov UMWA, je včeraj \4oapelo v Johnstown, ko Je korporacija Izjavila, da bo odprla tovarne Že danes. Po invaziji rudarjev Je prišlo drugo naznanilo, da bo obrat obnovljen v pondeljek. Večji del armade državne poli* cije, katero Je governer poslal v Johnstown po razglasu obsedne-gs stanja, Je bil odpoklican. V meatu Je ostalo le okrog dvesto državnih policajev. Ti zdaj strailjo jeklarske tovarne, ki se raztezajo ob osem milj dolgi črti v dolini ob reki Omemsugh. Washlngton, D. C. — (FP) — Tom Girdler, predsednik Repub-tic Steel Corp. in drugi jeklarski baroni so še vedno uverjeni, da je njihova avtoriteta večja kakor avtoriteta federalno vlade. Ne morejo in nočejo doumeti, da je čas, ko so federalne čete pomagale Industrijskim magnatom pri razbijanju stavk, minil. To je vzrok blaznega kričanja ln protestiranja proti Intervenciji federalne vlade v jeklarski atav-ki. Odkar je prišla Rooseveltova administracija na krmilo, jeklarski trust tvori največjo oviro na poti napredka. Jeklaraka industrija je bila edina, ki se je upirala sestavi pravilnikov po sprejetju zakona gospodarske obnove v kongresu. Po uveljav-Ijenju Walsh-Healeyjevega aa-kona, ki vsebuje provizije, da morajo vse industrije, katere dobivajo vladna naročila, skrajšati delovni teden in plačevati unljske mezde, je Jeklarski trust "saatavkal" proti vladi in bojkotiral ta zakon. Vlada je zlomila ta bojkot in priaillla jeklar-ske mogotce na umik. Tudi sedaj kaže, da federalna vlada ne bo dovolila klanja stav karjev, ki so ili v boj aa prizna nje unije. Imenovala J* posredovalni odbor in Rooaevelt Je preprečil obnovitev obrata v tovarnah jeklarskih korporacIJ, ki so prizadete v stavki. Federalni zakladn! department Je nekaj dni prej pooblastil podrejene u radnike v Clevelandu, naj posve tijo v orožarne v tovarnah Re-publlc Steel Corp., da ugotovijo, ali Je korporacija kršila zakon o kopičenju orožja. 8enatni od sdk, ksteremu je kongres pove ril preiskavo zatiranja civilnih svobodščin, je tudi na delu. Njegovi reprezentantje preiskuje jo zdaj ozadje policijskega ms sakra jeklarskih stavkarjev pred tovarno Republic Steel Corp., v South Chicagu. Roosevelt še nI pozabil, kako ga je reakcija napadala v zsd nji volilni kampanji, da prepre čl njegovo ponovno Izvolitev za predsednika Združenih držav. On ve, kdo ao njegovi aovrožnl-ki. Obrnil ae Je atran od Jeklar skih magnatov In a« približal ljudstvu, katerega on teoretično reprezentira. Sovjetaki letalci došpmli v Chicago Chlcago, 26. Jun.—-Trije ruski letalci, ki ao zadnji U*den prileteli iz Moskve čez severni tečsj v Vsncouver, Wash., so se v soboto pred|ioldrie ustavili v CM-ragu na potu v Waahingtoti, Ofl-delnega sprejema ni bilo, bile pa ao na poatajl Northw*st*rn večje skupine raznih ruskih or-ganizarij, predvsem komunističnih, ki so pozdrsvile letalce. Ho-vjetsks trojica je obljubila, da se enkrat kasneje vrne v CM-cago. Tajnih pUtkargke unije v Chicagu uetreljen Chicago, 26. Jun,—Robert A. Shields. tajnik in poslovodja pleskarske unije, Je bil v prejšnji noči ustreljen pred svojim domom na naslovu 3461 W. 61 st. Neznanec, ki Je pobegnil v avtu, je izstrelil vanj pet krogel it revolverja in ga ubil na mestu. Star je bil 64 let. Voditelji Jeklarske unije ao iz Javili, da ao dobili več ko šest ti- ff^ soč podpisov ns peticijo, ki bo . . . . M predložena governerju zaeno z da je piêal Mufideletnu apelom, naj ponovno okliče obsedno stanje. I)a II bo governer ugodil apelu, v tem momentu ni znano. Prve skupine rudarjev so dospele v mesto zgodaj včeraj zjutraj, ko je bilo otoa«dno stanje še v veljavi. Vrnili so se domov zvečer, po demonstracijah, kl so II . _ Jih uprizorili, da laraaijo svoje | in nemško vlado. Altet simpatije napram atavkarjem. atlan zanika obdolžltve. Berlin, 26 Jun^-Dr. Ludvig Sébastian, katoliški škof v «P* yeru, Je obtožen, da Je dal pismene informacije čikaškernu kardinalu Mund*l*inu glede razmer v Nemčiji, ftkof Je tudi ob-dolžen, da Je pošiljal napačne informacije papežu in s Um Je pre-krflK pogodbo med Vatikanom lafet- Kongresna debata o jeklarski stavki Delavska tajnica je ie L vedno optimistična Washington, D. C.-MFP)— Medtem, ko se vroča debata glede jeklarske stavke nadaljuje v kongresu, je delavska tajnica izjavil*, da Je federalni odbor, ki je bil imenovan, da poareduje v konfliktu med stavkarjl in jeklarskimi magneti, dosegel Že več uspehov. Povedala ni vzrokov, da upraviči avoj optimizem, dejala pa je, da je v stalnih stikih a Člani tega odbora. Dalje je rekla, da je za to, da se status quo vzdrži; jeklarne naj bi bils zaprte toliko Časa, da pride do sporazuma. Jeklarski baroni se veselijo poloma pogajanj in odpoklica državnih miličnikov la Youngstow-na, Warrena in drugih jeklarskih središč v Ohiu. Da bodo miličniki odpoklicani, je governer Davey ie namignil. Poziv k orožju, da se zaščiti privatna lastnina, je ladal kon-grešnik Clare Hoffman, republikanec Iz Michigans. "Roke Johna L. Lewiaa ao krvave," je kričal v zbornici. ''Te krvave roke atiaka predsednik Roosevelt v znak prijateljstva z Lewisom." Hoffman Je nedavno skušal mobilizirati privatno armado, ki naj bi invadirala Monroe, Mich,, kjer je izbruhnila stavka pri Newton Steel Co., podružnici korporaclje Republic Hteel, da bi postreljala stavkarje. Kongresnik Maury Maverick, demokrat is Texaaa, je odgovarjal Hoffmanu. "Naveličat eem se že krlčsnji kongrssnika Iz Michigans," Je dejal Maverick. "Clkaška policija je nedavno ma-sakrlrala deaet jeklarakih stavkarjev v bližini tovarne Republic Steel Corp., toda Hoffman in nihče drugi v kongresu še ni obsodil tega zločina. Tukaj le kričimo In kritlitramo organizirane delavce, ki ao šil v boj za avoje pravice. Mobilizirati moramo federalne čete proti atavkarjem, pra ijo. Te bodo naredile mir. Med onimi kongreaniki, ki hočejo, da federalne čete razbija/o stavko, nI nobenega, ki bi nosil vojsško uniformo. Noben Izmed njih ne bo med vojski, ki bodo streljsll na stavkarje, ker noče nihče nlčeaar rlskirati. Krvavo delo naj opravijo drugI, da bodo magnatje, ki nočejo priznati ur^-je, zadovoljni." CIO PRIČEL POBIRATI ČLANSKI ASESMENT Za mednarodne unije znaia pet centov od ¿lana na mesec DENAR BO SEL ZA ORGANIZIRANJE Zaščita brezposelnih v Illinoisu Socialni zakon je končno sprejet Hprlngfleld, III., 26 Jun^-IIII-noiska državna zliornica js končno spre jelš xa koti zavarovanja proti brezposelnoatl. Senat lina še potrditi nekatere arnendmen-te in governer ga isslplše. Zakon bo veljaven z dnem gover-nerjevega podpisa, toda izplačevanje |iodpor* brez|siaelnim delavcem ae začne šele I, julija 109S. Zavarovani *o delavci pri |*m1. jetjih, kjer je upoaletilh najmanj osem, izvzet i ps so delsvrl ns fsrmsh, hišno oaobje in meatnl, okrajni, državni ter federalni nameščenci. Delodajalci bodo plačevali prispevke ln aicer 3.6 odstotke skupnih mezd pri obratu do leta l!M'l, nakar pride v veljavo "merit ratlng," |a> kate-rem ae znižajo prla|M»vki delodajalcev čim bolj bodo skrbeli za stalno upoalenoat svojih delavcev. Hrezpoeelnostua podpora bo znašala |6 do 916 na Uden In ne več ko šeatnajat tednov v letu. Waahlngton.-—(FP)—Ta mesec je pričel U*wisov Odbor za industrijsko organizacijo pobirati članski asesnient od pridruženih unij, s katerim denarjem bo v bodoče financiral svoje delo. Za narodne in mednarodne unije snaša asesnient pet centov od člana na mesec, za federalne ali lokalne industrijske unije, ki so direktno pridrušene CIO, pa 50 centov mesečno. CIO so do sedaj v glavnem financirale tri mednarodne unije, ki so Še tudi plačale članski aaea-mont aa junij. Te aot United Mine Workera of America, ki bo plačevala 930,000 na meaec (za 600,000 članov), International Ladlea Garment Workera 912,-500 (250,000 članov) in Amalgamated Clothing Workera 99000 (180,000 članov. V glavnem stanu CIO so pojasnili, da bo mogoče šele ob koncu julija ugotoviti, koliko organiziranih delavcev apada v Odbor za industrijsko organizacijo. Do takrat se namrsč pričakuje, da bodo pridružene unije plačale svoj prvi messčnl asesmant. Krajevnih induatrljakih unij spada v CIO nad 50. Ameriški delavski federaciji plačujejo pridružene unije po dva centa na mesec od člana. Do zadnjega časa je ta asesmant znašal en cent na meaec. Zvišala ga je konferenca voditeljev unij ADF, ki Je zborovala pred nekaj tedni v Cinciniiatlju. Zv|. Ah nje Je zdaj ie proatovoljno) več unij je Izjavilo, da ga ne bo plačalo za boj prott CK). Federalne unije plačujejo 36c na meaec «hI člana. Zadnja Ista dobiva federacija iz zadnjega vira v4! ko polovico svojih dohodkov. Velika zmaga oljnih delavcev v Mehiki Mexico City.—Zadnja splošna stavka oljnih delavcev v Mehiki Je atavkarjem, nad 14,000 po itevilu, prinesla veliko zmago. Delavci ao že prejeli 70% za-htevanega zvišjinja plač, glede ostalih 30% pa lmi ugotovila vladna komisijs, ki pregleduje poslovne knjige oljnih družb, ds ugotovi, če lahko plačajo še ostalih 30%. Splošno mišljenje v Mehiki je, da Je to največja de. lavska zmaga nad mogočnimi tu-jezemskiin! korporacijanil v Me. biki. Comperšova unija m odcepila od ADF New York, 26. Jun.—Najstarejša krajevna unija Ameriška delavske federacije se Je včersj odcepil* od te organizacije In pridružila Odboru za induatrij» ako organizacijo. To Je unija tobačnih delavcev, katero Je uatanovil Samuel (jonipera, dolgoletni predsednik Ameriške de-lavake federacije, I. IH76 Ustanovljena je bila osem let prej kskor Amerišks delavska fede* racija. Prvi val vročine umoril ktirinajêt o§eb v Chicagu Chicago, 26 Jun.- Neznosna vročina do loo utopinj, ki js trajala dobrih M» ur, Je povzročila amrt štirinajatih oaeb v Chicago . Vročinskega vala Je pa bilo konsc al noč i, ko je pripihal ae-vernl veter z nevihto vred in pognal temperaturo navzdol 26 do 30 ftopinj. . TtOlfITI o..». » « PH-' m-r ^ vii ptniil. 4« vam )• • U» «mmm IH/KM« *•> ,hm h »riv^miiu, 4« m vm» im m Črna roka seže daleč Ko je Mussollni leta 1W24 sklenil, da ae mora ta vsako ceno Iznebiti socialističnega poalanca Matteottija, ni imel težkega dela. Matteotti je bil doma in najeti morilci ao tra hitro dobili v svoje pesti in mu uničili življenje z bodalom. V ostalem je ta brutalni umor danes odprta knjiga. Človek bi mislil, da so Italijani, ki sovražijo Bfussolinija in njegov fašizem, na varnem, še uidejo v Inozemstvo. Da je to velika zmota, je pravkar pokazal dvojni umor na Francoskem. Cario Roselli in njegov brat sta bila brutalno umorjena s bodalom v francoski provinci Normandiji, kamor sta bila na še neznsni način is-vabljena v avtomobilu. Cario Roselli je bil aktiven antlfašiat in prav tako njegov brat. Cario je bil urednik protifa-Mitičnega lista "Giustizia e Liberta (Pravica in svoboda)", ki izhaja v Parizu in pred kratkim se je vrnil is Španije, kjer se je udejstvo-val v mednarodni antlfašlstlčni brigadi. Takoj ob povratku iz flpanije je njegov list objavil Mussoiinijeva navodila glede cenzure tlaka v Italiji; sploh je Koaellijev list strahovito bičal Ifusaolinijevo maakirano intervencijo v španski vojni in ker je imel dobre podzemake zveze z Italijo, je objavil maraikatero tajnost, kar je diktatorju v Rimu neprestano križalo važne načrte. Razumljivo je torej, da je bil Roselli, kakor Matteotti pred trinajstimi leti, strašno na poti Mussoliniju in zadeti ga je morala ista kasen. Dvojni umor je dokaz, da Ima Mussolini dolgo roko, katera doseže daleč preko mej Italije — ima slepo udane hlapčone, ki se znajo dobro skriti v demokratičnih deželah in ko izvrže morilsko povelje svojega gospodarja, znajo tudi izginiti, kakor da bi se udrli v zemljo. Francoaka policija, dasi je namazana z vsemi žavbami, do danes že ni izsledila morilcev bratov Rosellijev, čeprav ni nobenega dvoma, da sta padla pod maščevalno roko MusaoHnlJevih rabljev. Muaaolinijev, kakor Hitlerjev, režim sloni na neprestanih umorih, na nepretrganem nasilju najogabnejše vrste. Dober tek zaveznikom te« ga režima, ki se radi sklicujejo na nekakšno— moralno podlago I Glasovi iz nase! Koliko je človek vreden? Ameriški dnevniki že tedne in tedne poročajo o nekem mladem Clkažanu, K redu B. Bniteju po imenu, ki ga je na Kitajskem prijela detinska paraliza, nakar so ga .vtaknili v "železna pljuča", to je v kovinski oklep, v katerem je skrit ves, ssmo glava mu gleda is tega oklepa. Tako okovanega so potem prepeljali v (»osebnem železniškem vozu na parnik In ko je parnik pristal v pristanišču Californije, so okovanega fanta spet prenesli v (»oseben železniški voz, izpre-menjen v privatno bolnišnico s zdravniki in bolničarkami. Pred nekaj dnevi ga Je vlak privede! v Chicago in /daj se Kred H. Snite, toliko razglašeni mladi bolnik, nahaja v bolnišnici, v kateri ima na razpolago vso oskrbo, ki jo premore moderna zdravniška veda. Ta prevoz bolnika v kovitinkem oklepu iz Kitajske v Chicago je aUl na tisoče dolarjev in vselo bo nadaljnje tiaoče, predno mladenič o-zdravi. če sploh bo kdaj zdrav. Vaa ta akrb je mogoča zaradi tega, ker ima Snite bogatega očeta, ki je pripravljen plačati vaako ceno v denarju za sinovo zdravje. Ne zavidamo mu te oskrbe niti aimpatlj, ki jo čanopaije razširja zanj po vaej Ameriki— toda tu Je s|»et alučaj, ki zbuja mišljenje o socialni pravičnosti. Kaj naj rečemo o človeški družbi, v. kateri je življenje enega (»oaameznika cenjeno nad vaako materialno ceno, na drugi atrani |»a Je na ti-aoče—kajše, na mili jeme I—ljudi, ki nimajo nobene cene, nobene vrednosti. Ce bi bil Snite navadna delavftka |»ara. bi bil že davno zagreben na Kitajakem in Amerika ne bi bila nič vedela o njem. Današnja "pravična" družba troSi milijone dolarjev za življenje In zdravje nekaterih ljudi, ki ao za socialni blagor in napredek «kupno-sti absolutno brez vaake koristi, na drugi atrani pa troši milijarde dolarjev uto. da — pobije najboljše ljudi v vojnah, tmii milijone zato, da prepreči varatvo zdravja in življenja v tovarnah, rudnikih in na cestah • • • Zarea — človeške Ovali ao al tvmlallle satanske krtvk-noeti in podioeti. ki jih pmktirlmjo Iz okolice PitUburffca Sharon, Pa. — Nekateri člani in rojaki niso zadovoljni, ker ni konvencija določila, de bi spet izhajala tudi sobotna številka tega lista. Vsem ljudem ni mogoče nikdar ustreči, nekaterim — mnogim — pa se tudi ne mere nikdar pojasniti, zakaj tega ali onega ni mogoče udejstviti. Same dobre želje in upanja nič ne izdajo. Treba je akcije, potem šele ideje postanejo meso in kri. Vsi tisti, ki bi radi, da W dobili sobotno številko, ae bi morali potruditi, da bi tudi sami poagitirali za nove narednike li stu, pe bi mnogo pomagalo. Treba je torej zasukati rokave in iti na delo. Zadnje čase je naš list izgubil tri zveste naročnike in jednoU dobre člane, ker so umrli. Treba jih je nadomestiti z novimi in pridobiti še druge, da bo število naročnikov vedno večje» Zadnjič sem si odmeril par dni počitka ali odmora, dne 16. junija pa sem se spet pedal v pittsburško okolico. Spomnil sem ae Toneta Klemenčiča, ki je bil delegat na pretekli konvenciji. Njegov predlog, da se mi da petindvaj set copakov, je delegacija odobrila soglasno, zakar se ji iskreno zahvaljujem. Toda Klemeri-čičevih nisem dobil doma, ker sta se odpeljala v Pittsburgh, kamor sta bila telefonično poklicana, da je tam umrla soproga rojaka Mežnarja, znanega slovenskega krojača. Družina živi že mnogo let na 49 Butler st Pokoj niča zapušča žalujočega soproga in sedem otrok, v Sharon u pa 72 let starega očeta, drugo mater, več sester in Wheatlandu atrlca Lovreta Per-Šina ter enega strica v Warren u, 0., In veliko število prijateljev in znancev. Naj v miru počiva, prizadeti družini pa moje-glo-boko sožalje! Ko sem se vrnil v Pittsburgh, so mi povedali, da so dne 13. ju nija pokopali mojega dolgoletnega prijatelja Jožeta Kosa. Bil je samec in stanoval je mnogo let pri Lokovškovih. Bil je član društva 118 8NPJ. Rad je čital naše liste in zelo se je zanimal za moje dopise, zakar me je ob vsakem svidenju potretal. Obžalujem, ker me niso obvestili njegovi smrti, da se bi šel poslovit od njega pri pogrebu. Počivaj v miru, dragi prijatelj! V Pittsburghu tudi to pot ni« sem dolgo ostal, ker sem se bal da mi pride za petami tiata žena s koso na rami, pa sem jo urno (»obrisal v Library, kjer sem o-biskal prijateljico Olgo Retani jo, ki se je pred par meseci "na moje priporočilo" pnuelila mrzle Minneaote v pennsylvan ske hribe. Kakor je razvidno, je zadovoljna s to spremembo. Seveda je treba pripomniti, da je dobila obenem tudi dobrega moža. Postregla sta mi z okusno večerjo ter ml dala prenočišče, za kar se jima iskreno zahvalju jem. Naslednje jutro sem na Libra ryju Izvedel žalostno novico, da je ubilo Kudija Dolenca, starega Sti let. Okrog petih zjutraj se je pri delu v rovu z nekim predmetom ponesreči dota k n električne žice in električni tok ga je na meatu ubil. Majna kar naprej obratovala, kajt Pittsburgh Coal Co. ae ne bri ga za zgubo enega delavca, saj bo drugi dobil delo in Inj vse okej. Pokojni Rudy zapušča mlado ženo, dva nedorasla otroka. 76 letnega očeta in toliko staro mater, več sorodnikov in mnogo prijateljev. Pogreb ae je vršil v nedeljo ob obilni udeležbi članov In občinstva na pokopališče v liackett. Pokojnik je bil dol »er član SNPJ pri društvu .'IMÜ v Llbraryju. Kakor nem aiišal, je vaa njegova družina pri SNPJ. katera bo prizadeti družini priskočila na pomoč. Pokojniku blag spomin in prizadetim iakreno aoialje! Rojaki, požurite se, da čim prej pridete pod okrilje Slovenske narodne podporne jednote! Ne odlašajte na jutri, temveč atorite to še danes, da Jutri ne bo prei»oano. Potivam in opomi njam tudi vae naše stare oziroma prejšnje člane, ki so valed deprealje zgubili našo dobro ma ter SNPJ, da pristopijo nazaj Pretekla konvencija SNPJ je namreč z olajšavo odprla Jed notina vrata vsem prejšnjim članom, ki so bili vsled raftner prisiljeni pustiti jednoto, da sedaj spet lahko pristopijo. Doba za ponovni pristop traja šest mesecev, od 1. julija do 31. decembra tega leta. Pogoji so u-godni. Vprašajte za nadaljnja pojasnila društvene člane oairoma odbornike, pa vam bodo rade volje ustregli. Kadar pa vidite vašega zastopnika Toneta Zi-danška, se naroČite na dnevnik *rosveto, na Proletarca in pa udi na Cankarjev glasnik. Moj naslov je R. D, 1, Bo* 163, Sha-ron, Pa. Zastopam tudi Enakopravnost. Jaz bom z veseljem ustregel vaši želji vselej in po* vsod, ako mi ho le mogoče. Se priporočam! Anion Zidanitk, zastopnik Prosvete. V odgovor Went 24 letnemu člaau" Wie. — Začasa konvencije SNPJ mi je predno gibanje. Motil aem se. A gitiral sem za napredne delavske liste in tiskovine, pri tem pa večkrat naletel na ljudi, ki so verjeli v čudeže, copernice in ve-deževalke, katerim so se pustili izkoriščati. To ao seveda delali potom prebrisanih zajedaleev. Po svojih močeh sem skušal te omejiti, končno pa so tudi mene na zvit način opeharili ca par sto, ker so biH med zajedaici tudi moji "ožji" prijatelji. Pozneje je bila škoda z obrestmi vred povrnjena, s takimi kkorišševal-skimi tipi pa nimam več nobenega potrpljenja. Tako se je priklatil iz clevelaudake naaelbiae navihanec, ki «i je na nek način pridobil nekaj nezavednih, da živi od njihovih žuljev, a so tudi ie pričeli spoznavati in mu obračati hrbet. Svet se namreč giblje in ljudje spoznavajo, kakor spoznava sedaj ameriško delavstvo in trumoma hiti v svoje unije. Večkrat se ja pripetilo, da potem svojih zastopnikov A. S. dobi naalove v hišah, kjer sta Pro- fanatičnim napadom na naše na- j areči in nam je zveati in iskreni prijatelj v našem boju za boljše življenje. Lemontakim patrom pa svetujem, da ne poskušajo zapaliti si svojih cigar pri hiši, Itadar je vsa v plamenih. Tiste mlinske kamne, ki so jih pripravili za poštene člane SNPJ, naj pomerijo tistim, ki zlorabljajo katoliško vero in Boga s tem, da ei sami ustvarjajo nebesa na temu svetu, delavski razred pa potiskajo v bedo in prekletstvo tega sveta. Začasa konvencije sta se nahajala med nami delegata Jakob Zaitz in John Breiovar, ki sta pred četrt stoletjem pridno delala na društvenem in izobraževalnem polju t znani rudarski naselbini Winterquarter, Utah. V trajnem spominu mi ostanejo daevi, ki smo jih preživeli skupaj začasa konvencije z delegatoma Benedict in Kokal iz države Utah. Prav prijetno mi je bi«-o stisniti roko in se spoznati z roke številka A. S., v kateri ae neki "34 letni član SNPJ" mik) pritožuje nad Urednikom Presve-te, Čez socialiste, svobodomisel-ce itd. Piše, da kaj »o v življenju, ko pa pride zadnja ura pa pošljejo po duhovna in ae "spravijo" z Bogom. On ima dokase za svoje trditve, koliko članov da se je v preteklem letu v Milwaukee ju na ta način "poslovilo" in "preselilo" s tega sveta. Baš med konvencijo naše jednote ae je ta naš "24 letni «obrat" spomnil na to "dejstvo", šeš, da bodo o tem Jitall naši delegatje, kakšne spo-kornike imamo pri nas v Milwaukee ju, tako da bo za sveto voljo delegacija podpisala 'pos' našemu grešnemu uredniku in ostalim u-radnikom. Kajti urednik, ta grdi svobodomiselc, v Proaveti tako živo krtači katolike, da jih kar po trebuhu ščiplje, v njihovih možganih pa ropoče. Verjemite mi, da ne bi odgovarjal na take prismodarije, ker ae mi sdi Škoda prostora v našem listu, da bi odgovarjal na ta blebetanja, ker pa je"24 letni" junak tako strahopeten, da se ni upal podpisati svojega imena,' je potrebno. Morda je pa bila tista roba skrpucana v uredništvu, kaj se ve. Človek, ki se ne upa podpisati svojegailmena pod svojim produktom, je strahopetec in največkrat lažnik. Odgovarjam zato, da ne bodo čitatelji A. S. mislili, da je pisal resnico glede bivših bratov "spokornlkov". Naj omenim par slučajev. Duhovniki so navajeni, da obiskujejo v bolnišnicah predvsem tiste bolnike, ki so na smrt bolni, pa izkoristijo priliko in jih pričnejo nadlegovati, naj se spo-vedo, večkrat pa tudi pod pritiskom bolnikovih sorodnikov. In če se jim posreči, da kakega bolnika premotijo, potqm pe se dobijo fanatiki, ki izrabijo tak 'alučaj', da blatijo nas, naš list in uredništvo. Drugi slučaj. Pred meseci je neki duhoven obiskal na smrt I »o I nega člana, ki je bil v življenju pobožen in je po zmožnosti podpiral cerkev. Ko pa ga je duhoven nagovarjal, naj ae spovt, mu je bolni član odgovoril, da "v bližnji bodočnosti bo dva sloven ska duhovna satan vzel". Duhoven se je prestrašil in odšel. Do-tični član Je res kmalu umrl, toda ne prvi ne drugi duhoven ga ni hotel po katoliško pokopati. I'«»kopan je bil po obredih SNPJ in ga še danes ni nazaj. Omenjeni strahopetni dopisnik bi lahko vedel, da je velika večina na smrt bolnih ljudi v mučnem položaju, da niso več v stanju postaviti se proti tej ali oni stvari. Vseeno jim je, ker njihova odporna sila omaga In take momente zadnje ure duhovni izrabijo in lakorlatijo sebi v prid. da potem s njimi rogovllijo In "dokazujejo", kar pa pri zavednih drži toliko kot luknjasta v «veta in Proletarec, pa pričnejo pošiljati svoj liet preti volji naslovljene«. Ko pa je treba plačati, pride zastopnica okrog in se na razne nadins zvija, naj dajo, če*, da mor* skrbeti za svojo 80 lat staro mater. In če pod taki* mi pretveaami dobi gotovo število naročnikov, pa postane 'kre? Ijtsa' A, 8. Seveda ima veliko povedati 6az napredna liate. To da vse to nič ne pomaga. Ljudje so pričali misliti in spoznavati, ločijo slabo od dobrega, pošteno od krivičnega. Tako je prav. Zora puca, bit če dana! Zavajal-cem vseh vrst odklenkava, ljudstvo ae drami, obračun za izkoriščevalce prihaja polagoma pa gotovo I Pred svetovno vojno sem bil na obisku v stari domovini. Sel sem skoz Logatec, Podkraj, Col, Vipave. V Podkraj u aem videl pri nekem kmetu velik čebelnjak Opazoval sem marljive čebelice, pred panjem pa sem videl kopice mrtvih živalic. Lastnik me je poučil, da so tiste mrtve živalice zajedaici ali trotje, ki ao izvršili avojo kratko nalogo in so se hoteli liditi na račun pridnih čebelic, pa so zavedne čebelice te izkoriščevalske trotčke enostavno likvidirale, sicer bi podrli ves med v panju, ker so grozno požrešni. Učimo se od teh marljivih živalic I Ako hočemo biti pošteni, moramo dati malo priznanja tudi menihom in duhovnom, da so nekoliko pripomogli do civilizacije. Toda — ali naj jih ljudstvo zato redi na svojih plečih dokler bo svet «tal ? Oni so opravili svojo misijo, sedaj pa lahko gredo, da ne bodo vedno uboge trpine slepili, red za rodom, kakor mojega "24 letnega sobra-ta" in dopisnikarja A. S. Joa. Radelj, 16. O tem in onem Cleveland, O. — Prav rad Či-tam v Proaveti razne dopise delegatov enajste redne konvencije SNPJ. ki so podali svoje vtise iz naše metropole. Mislim, da Še za nobeno konvencijo ni bilo toliko zanimanja kot ga je bilo za zadnjo. Dosti nas je grešniko.% da se ne zgannno. cokler nam ne sa i ne kdo metnti polen p« d nog«). Tako so lemontski patri s svojo brošuro zdramili, da smo po- ^ ^ ^¿J stali spet aktivni, se postavili v stražo in zahtevali od naših delegatov, da delajo v koriat SNPJ in deiavakega razreda. To Častno delo ao izvršili delegatje na zadnji konvenciji po volji član-atva. Lemontaki patri trdijo, da je dosti članov SNPJ dobrih katolikov. ki se jim "kratijo pravice." Rea je. da Ima SNPJ dosti dobrih katolikov, takih, ki spoštujemo božje zapovedi in Kri-stove nauke, tiste lepe zapovedi: ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bližnjega kakor samega se- delegati iz naselbin, kjer sem si nekdaj služil svoj kruh — Lumbertom iz Diamondvilla,' Wyo., in Peternelom iz Rentona, Wash. Kot gosta sta ze nahaja-med nami Omek in soproga iz len tona, Wash., in smo se skupaj udeležili piknika collinwoodskega pevakega društva "Jadran". O-hranil sem si lepe spomine na vas in upam, da se še vidimo. Slovenci v Clevelandu in prijatelji delavskega razreda in Canker j eve ustanove bomo pri redili prvi piknik te ustanove v nedeljo, 4. julija, na vrtu Slovenskega društvenega doma v Eucli-du. Vabljeni ste napredni Sloven ci tudi iz drugih naselbin, da nas posetite ta dan, da skupaj mani festiramo in pomagamo, da bo Cankarjeva ustanova zmožna vršiti svojo nalogo, to je izobraževalno delo med ameriškimi Slovenci. Cankarjeva ustanova ni last kake posamezne elevelandi ske grupe, ampak je ustanovljena v korist vseh slov. delavcev v Ameriki. Odbor te ustanove je pridno na delu in bo poskrbel, da boste dobro postreženl. Zunanjim gostom bomo preskrbeli, da se bodo zabavali in počutili med nam kot doma v svojem rojstnem kra ju. Ta dan bomo namreč odkril živ spomin prvaku slovenskih pisateljev Ivanu Cankarju, in o-žlveli bomo njegova dela v Can kar'jevem glasilu*, ki izide v av gustu. Na svidenje v nedeljo, 4 julija, na prvem pikniku Can karjeve ustanove v naselbini slovenske ameriške Ljubljane na vrtu društvenega doma v Eucli du! l/ouis Rebol, 147. H govoru rev. Medina Bridgeport, O. — V Glasilu KSKJ z dne 16. junija sem di tal govor župnika Medina, ki ga je imel 30. maja na slavju 30 letnice društva KSKJ v Barbertonu 0. V avojem govoru se je rev Medin dotaknil tudi konvencije "neke jednote", katere delegac ja je glasovala o pozdravu pred sednika republike. One, ki so glasovali proti, je Medin obsodi sa "nelojalne", kmalu nato pa pravi, da je "ljubitelj svobode" Ves njegov govor je ena sama kontradikcija. Pravi, če jednota (SNPJ) ni versTta, zakaj je pro-tiverska in žali čut "pretežne večine" članstva. To je stara ne resnica, s katero se tolažijo, češ da je "velika večina" članstva naše jednote verska. Delegatje, ali proti, niso jed- nota. Naše članstvo in delegacija voli svobodno na pravi demokratični podlagi, nihče jim ne diktira, ker pri nas ne verjamemo v diktaturo. Glede pozdravov je bilo tudi že dovolj povedano, da naše konvencije niso nikdar pošiljale takih brzojavk, ker Jih predsednik ne dobi v roke, drugič pš je bila napaka v tem, da je nekdo na avojo pest v imenu konvencije že mesec prej poslal pozdrav in dobil odgovor, kar pa ni na noben način prav. Dalje v svojem govoru rev. Medin pravi, da se mora cerkev boriti proti trem sovražnikom: smu: "Rodil sem se zato in pri-1 kt"M,niimu' i» kapitali- šel ns svet, da pričam resnico; *mu- Tudi mi P™1' kdor je za resnico, posluša glas msmu oziroma proti vsak» dik-moj " taturi, dasi Medin pravi, da faši- Oani SNPJ smo svobodni gle nekatere pravice. Da. de vemkega prepričanja, svobod- ^«oliikl cerkvi v Italiji jih de- ._. 4 . u ,ni glede obiskovanja cerkve In medtem ko Je nemški faši- mu gotovo M pa ae ,vobodnj „^j pvojf tMn sem udaril prav tako po katoli- aaletava kot l»*dak v zid nlužene novee kamor komu dra *ih kakor po drugih skupinah. V to naselbino nem ae naaeMI go Sedaj, ko je konvencija za Cerkev pa Je aejvečja prijatelji- pred dvanajstimi leži. Mieltl nami, ne «memn zaspati, ampak ca kapitalizma, ker Ji tako neee. sem. da ae tukaj ne bo treba bo hodimo aktivni «a večjo SNPJ. I * če kaže drugače, saaoka plašč riti proti naaadnještvu in preti Ona nam pomaga v bolezni in ne (Dalje ae t. «traai > atreha. Junaki dopianikarjeV^S^jemo te nauke in kalibra bi lahko bili toliko^- v P šteni kot katoliki, da ne bi v javnost» avojega katoličanstve smešili a tem, da ae boje podpi-aati avoje ime. Taki nemastni manevri, tako atreljanje ii zasede. je paglavščina. Možgani ao 141 '.U PONDET ^^J^ljlj Malo tega in onega Ivan Moiek "spomini" drjZTr. j. kehna Dr. Frank Javh-Kem iz Cleveland« U starem kraju ponatisniti v obliki kn«L V nila tiskarna Merkur v Ljubljani) J,?*' . ne ob tridesetletnici prihoda v Ameriko" h je objavil pred nekaj leti v clejelandski' A„ škt Domovini. Revno vezana khj strani. V to delce je dr. Ken, .tisnii Si tj» iz svojega mladostnega življenja T škfh let v stan domovini do leta 1913 T Clevelandu dobil zdravniško diplomo. Dr. Kern je kajpada doživel in izkuaU več kot je tam opisal. S samoživljenj*-težava. Slavni in še živeči angleški pi£S G. Wells je menda edini, ki je v svojem " biografskem eksperimentu" brezobzirno | vse podrobnosti svojega življenja, tudi pnv ljubezenske in družinske, ali s tem si je n*k sarkastično kritiko v Ameriki, na primer» ni H. L. Menckena, češ, da "vsakdo lahko romane o sebi" ... Kerna — takrat še Franceta Jauha -prvič srečal jeseni 1906, ko je prišel v Cali Mich., da prevzame za menoj uredniško 1 pri Glasniku, katero sem bil primoran pa On to tudi omenja v Spominih, kjer niše 80, 81 in 32): "List (namreč Glasnik) bi moral biti pig| katoliškem duhu, a mladi Molek je bil ie u poln svobodomiselnih in revolucionarnih i kakršnih se je največ navzel iz Kondijei Glasa Svobode . . . Molek se mi je zde) ie krat preveč mrkogled, pesimističen, ki je» le slabše, grde strani življenja in ne skuro doval zatiranja delavcev, verujoč v Marl nauk: Cim bolj bo delavstvo zatirano, te« treje pride svoboda — socializem". Itd. Te Kernove vrstice so bile prvič natiiq v A. D. poleti 1033. Takoj sem mu pisal pti ki ga je dr. Kern sicer objavil v Ameriški movini, ker pa je že pozabljeno, ga zdaj ie objavim: "Dragi doktor: Dovoli, da malo korigi Tvoje vtiske o meni v Spominih, objavljen Ameriški Domovini od 2. junija — Ni rei, kor Ti pišeš, da sem se navzel svobodomi« in revolucionarnih idej največ iz Glasa Svok Se prej v stari domovini, kot osemnajiti fant, sem bil precej liberalnih nazorov, d« neorientiran, takrat pa, ko sva se midv« p srečala v Calumetu, sem že prečital polegdn tudi Ingersolla in resnica je, da je ta zelo vpl name, kolikor se tiče agnosticizma. Sociali nih idej sem se pa navzel največ iz angle listov (Appeal to Reason) in knjig. Sicer M bilo življenje moj glavni učitelj! Saj ii 1 Ti po enem letu ali dveh zapustil Calun( napol socialist. Spominjam ae nekaterih Tvi člankov in pripomb v Glasniku, iz katerih je sevalo precej "slabe strani" — resničnefii 1 jen j a rudarjev. Mar nisi bil takrat "normd zdrav"? Mislim — da. Življenje! Življenji je — in življenje, ki ga kdo sanja! Kakšna I Hka! — Rad bi tudi popravil Tvojo opomt« "sem se skoro radoval zatiranja delavcev", je zmota. Nihče, ki veruje v demokratih cialhsem, se ne more radovati zatiranja in 1 Ijenja delavcev. Zakaj pa osvajamo minimi programe za stopnjevalno izboljšavanje pd ja delavcev? Moje mnenje je vedno bilo, da I va osvoboditev delavcev more priti le it pr« čanja delavcev; če ni prepričanja in hotenji preobrat, ne bo nič, pa naj bo še toliko zatin in trpljenja". Gornje pismo je še danes dober odgov« napačna Kernova izvajanja. On sam je na jem mestu v Calumetu spoznal življene r r gičnih fakultetah Veeučilišč In pedsT»-sokih šol Ur poljedelskih zsvodih ^ organiziral Slovence za odpor pro naborom. Detavaka veeti. V Arizoni je zs*tav»* rudarjev zaradi nizke plače. Svetovna vojoa. A^^J^ priLenau. Ameriški gl bicijo za čaaa vojne, toda je zagrozil z veUwn. ^ Ranka reveMja. veliko pomanjkanje in dragi «je-*— in [UNIJA (Isvin» junij se j« ** P^^reglj» zamah: dobila je *** "Luiht Zadnje dni "r ™ na tudi » «¿0, W •¿ss*** ¡»S»* TtoČH «»o kokoš ubila. !U ji Je g ¡n jo ubilo. Naliv je bi A kleti, hudourniki Luavali njive in ceste. Tajiva s točo ne pomnijo v l krajih že dolgo vrsto let, ^ uprava v Ljubljani je Zm izseljenskem referen-ravnatelju Finku zaprosila iiaiožbe in knjigarne, da bi Lie knjige za izseljence v -jki Ns prošnjo so se vse jbe odzvale in je banska u-, obrala več sto dragoceni!, ki jih je menda že po-„ Ameriko, nekaj pa jih še K, katere naslove je knjige ilu, ne poročajo, fcj, jo je ubila. — Nevihti je 8. t. m. popoldne divjanj Slovenijo, je zahtevala v peški okolici smrtno žrtev. Št se je vlilo, kakor da se trgal oblak, vmes pa je tre-b, da »o se ljudje bali ne-t Kakor poročajo, je v njem Gradišču pri Toplicah j« udarila v Bartusovo hišo ibila mlado gospodinjo, ki je ¡Ii pri oknu in šivala. Zalili je dva otroka in moža. I socialistično stranko. — V iebu «e je pred kratkim vr-konferenca vidnejših socia-jšaih delavcev iz vse države, ptvljali so spet o obnovitvi ■Kstične stranke in o možno-I obnovitve spričo sedaj ve-nih notranjepolitičnih zako-l Glavna govornika sta bila Ifcoraki socialist Petejan in |w?rada glavni tajnik delav-ubornic dr. 2ivko Topalovič. krbodo v veljavi sedanji zalo združevanju, je ustanovi-prave socialistične stranke »emogoče, pa tudi njeno de-aje bi bilo spričo sedanjih •ov o tisku, shodih in volit-tttirano. Jriralnim letalom 3000 m k». — Jadralno letalstvo v sliviji je doseglo največje-šeprav med slovenskimi ja-limi letalci. Vsako leto po-imijo tečaje na Blokah in |li io že več rekordov. Polo ipoHoben je letalec Razno-je bil že več ur v zraku.' I nekaj dnevi pa je dosegel fMjani nov rekord. Dal se ' jadralnem letalu potegniti Wornega letala v zrak v vi-m, nad tivolskim par-I* je odklopil od motornega ter začel manevrirati JM. ki je prihrumela z ju-"d' pilot motornega letal* *tfcvil motor in začel jadrati« ** ostala v zraku eno uro fctno izrabljala pihanje ve da se je Raznožnik «Nizu :UMK) metrov viao-tt«>r kaže višinomer na Jadralnem letalu znam-J** Baby". Zašel pa je PPiohoHtočo, da nekaj ča- nož v prsi in vsa v krvi se je zgrudila. Rana je. smrtno nevarna in je 70 let stara mati tako oslabela, ds je ne morejo prepeljati v bolnišnico. Najbrže bo rani -podiagla. Sina so aretirali. * Celju. — Sredi celjskega mesta se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 79 letne starke Jere Vengustove, matere celjske trgovke Gaberčeve. Stala je na pločniku na vogki pri ozkem prehodu lekarne "Marije Pomagaj", ko je pripeljal tovorni avto prevoznika Podgornika, jo podrl in šel čeznjo. Dobila je tako hude poškodbe, da jim je v bolnišnici še tisti dan podlegla. Obesil se je v gozdu pri Pre-siki posestnik Ivan Sčavničar iz Nunske grape pri Ljutomeru. Sel je v smrt zaradi domačih prepirov za grunt in kočo. i Ustreljen Madžar tihotapec. — Pri Dolini v Prekmurju je graničar zasačil moškega, ki je skušal priti čez mejo. Na klice je začel moški bežati, nakar je graničar ustrelil za njim in g* sadel. Moški je obležal mrtev. Gre sa madžarskega državljana Franca Raczeja, kakor kažejo njegovi dokumenti. Postal je žrtev tihotapstva. nil, da so se vojaki, ki bi imeM iti na počitek v zaledje, prijaviti za delo na kmetih. Vse to uatvarja tudi tesnejše vezi med kmeti in industrijskim delavstvom ter armado. Slične udarniške skupine so nastale v municijski in drugih industrijah. Njih naloga je zagotoviti čim večjo produkcijo. Udarniki pa gledajo tudi v bodočnost. To je razvidno iz izjave nekega delavca, ko se je odpravljal na kmete: "Po naši zmagi bodo udarniške brigade služile kot šole, s pomočjo katerih bo naše ljudstvo zgradilo novo Španijo." ^ PIOSV1T4 " Nova unija vlad nih nameščencev Posledica t po ra med Ameriško delavsko federacijo in CIO Amerika ae je vmešala v španski konflikt Španija je tudi dobila udarnike Delavstvo formiralo udarniške brigade v zaledju in armadi M ni mogel gledati, vem prečno prixtal na letallš-I* Je (ni toče ves pobit «m po obrazu. Motorno * * je z jadranjem dvlg- • "*kih 6 MpuÄäem, te kom let, ko je industrija cvetela, so bile zopet naseljena in farm ske hiše, kjer ni nihče več sta noval, ao zopet poatale stanova nja. Pokrajine okolo industrial nih centrov New Knglanda, New Yorka, Michigans in Ohia nudi jo tipične primere tudi za druge pokrajine, kjer je bil znaten polž podatkov, ravnokar objav-lvratek ljudi na farme. I jenih s strani federalnegu sta- Kakor poroča U. «. Census tistlčnega urada (U. S. Bureau Bureau, je število ljudi, kl živi of Census), je razvidno, dh V l*t- ju v poljedelskih pokrajinah, ali letni dobi od 1. llMO do lt>36 se deloma delajo Izven farme, jako je število ameriških farm pove- veliko. 2,077,474 odroma čalo za 8J odstotkov in da se je L seh obdelovalcev farm Je na poljedelsko prebivalstvo Zdrušs- suanilo, da del časa delajo na nih držav iatočasno povečalo sa drugih farmah ali v ne polj edel 1,466,567 ljudi. Drugi podatki Lk i h strokah. Največ tega del ae tičejo obsega farm, polj«del- nega dela je bilo v pokrajinah akega delavstva, delnočasnega y skoraj vseh takozvanlh obdelovanja in gibanja prebival- "MUbalstence farma" se farmar «tva nasaj na fsrme — vse sku- naseljuje, pričakujoč, da se bo paj pa daje zanimiv površni pre- deloma preživljal od zapoalitve v glad današnjega ameriškega po- Losednlh industrlalnlh podjetjih. Ijedelstva. Olanl farmarjeve družine tvo- Stavilo ln efcaeg fsna,. pjj0 n0 Vednn iw>glavltno zalogo Prvega januarja 1W6 je Mo poljedelskega delavstva. Vač kot 3,812,360 farm v Združenih dr- 95 odMt0tkov vseh farm Je po-lavah, ki so zavzemale skupnoL^^ družinsko delo in le 14 povräino 1,054,516,000 akrov. L^totkov zaposlenje pol jedel Povprečni obseg poedine amerl-Lkjh de|«Vcev Izven družine. Pri ike farmu je bil priWi4no l«k|igno MH.OOO ljudi Je delalo na ikrov in povprečna vrednost LmorWkth fl|rmfth m mezde, e znašala oziroma $31.16 Ngjv^j0 izvilo poljedelskih ¿a aker. Izmed vseh ameriških delavcev se rabi v državah Call-farmarjev je bilo 3,210^4 last- fortll(l( Georgia, Iowa, New York, likov, 68«,»67 delnih lastnikov, p«,nnBy|Vanls in Wisconsin. u lAi .......ItJU» I» OwlAAir.fc • .... Ha 14 <*¡tat Air Velik nspredek zaznsmuje tu eO^OOO mož, je bil imenovsn ge- di unijs ksvčukarskih delavcev, neral Gamir Uribarri, dosedanji ki je dobila 7000 novih članov v poveljnik baskiških čet. zadnjih treh mesecih. Ta na Madrid, 26. jun. — Vladna ča- predek Je dosegla kljub opozlci sopisna agentura Febus poro- J ji s strani avtoritet, ki so uve ¿a da je neka tuja bojna ladja IJavile odredbe z namenom, ds HlnVi obstreljevala pristaniščno ustavijo unljske aktivnosti mesto Arenys de Mar. ki leži na - vzhodni strani španskegs obrež- L ja. Srapnell so razdejali pet hi* ntarSICV 1151 JC — tri v mestu In dve v sos«»dnJI naselbini. Neka druga vest se glasi, ds Je uporniške bojns ladjs potopila neki španski jmr- j , nlk v francoskih vodah v bližini Cape Creusa. Uslužbenci v relifnih uradih za CIO New York. — Izid referendums kašr. ds se je vetlka večina ueki&eneev, ki dHa v relifnih uradih v 45 newyorSkih dlstrik prenehal izhajati Učinki splošnega bojkotiran ja New York. — (FP) — Hesr a tov list New York American je zadnjič izšel 24 junija. Dsn pr«j j« sam nasnsnil svojo smrt To naznanilo Je potnfllo fovo rice, ki so krožile že dolgo časa da je bila Izguba, katero je na tih Izrekla za priključitev k í CIÓ V teh uradih dela okrog «-dll ta lUt v preteklem letu, ve* 10,600 delaveev In Izmed teh je ___ . . **4700 v uniji Ameriške deisvske Ust je dalje nasnaall, dslio federacije iimopUnk magnat Hearst gledal 8,104 upraviteljev in 2,866,155 oziroma 42 odstotkov skupnega »lovila so bili najemniki, (tenl snts). Dve tretjini poviška v številu rsrm od 1, 1930 naprej je prlpi isti fsrmsm jako skromnsga ob tega, obsegajoči!) od 3 do 10 a krov in ostalo farmam vsakovrst iega obsega. Največja posamezna skupina tmeriških farmarjev — 2,848,-104 — je poaedovala farme v »bsegu 50 do 174 akrov. Na dru (i strani je bila malone po ena Iznad vsakih petih farm v obsegu ti an j kot 20 sitrov in is sna peti-ia farm je imela 176 ali več a-< rov obaaga- Drugalno sliko do iimo, ako pri mor J smo, kolik del /sega poljedelskega ozamlja za zamajo razne skupin« farm. ?erme od 176 akrov in več ao za /zemal« dve tretjini vse farm tke iiovršine, dočim one, ki ima jo manj kot 20 akrov, so zavze malo le 12 odstotkov, one od ¡0 do 09 akrov 14.8 odstotkov ln one od 100 do 174 skrov 1H »dstotkov skupne farmske povr line. V isti dobi se Je število farm, ki Imajo 1000 akrov sli ;eč, povečalo, ksr pomenja na "sstek ogromnih velepos<«Stev. Farm takega <»bsega Je bilo HH, m napram 80,620 I, 1030 Sle-vllo farm, ki imajo 10,000 akrov tli več, se je v Isti dobi |K>ve-•alo od 4,035 na 4,629. Večina eh ogromnih veleposestsv se na-isja v državah Texas, Montans, Wyoming, (Colorado, California «n New Mexico, kjer so velike tmerilke ranče. f;ih*nje nasaj na farme Ameriško HJ^l^0 vslstvo Je 1. januarja I1M6 zas «alo »L800.007, največje šte\l lo v zgodovini, 1,356,667 več ko aprila 1930. Ta povlšek v številu ljudi, živečih na farmah, se j« udejstvil okoio indastrlalnih središf, rad PLES. GLASOVI U NASELBIN pridigarji, da je CIO komunisti- ena unija, le da odvračajo de-avce od delavske unije. Ali je to v skladju s Medinovim "argumentom", da je katoliška cerkev proti kapitalizmu? Ali se morda tatoliftk* cerkev bori za odpra* vo privatnega sistema, ki sloni na iakoriščanju delavskih mas? liaš nasprotno: ona ga podpira, ker ima od tega tudi sama koristi. To je jaanol 0'emu potem zavijati in brbljati tako otipljivo neresnico! Ako bi oni res delali sa odpravo krivičnega kapi-tallatiČnega sistema, bi nagovarjali delavoe, naj ee organizirajo v delavskih unijah, ter politično ter gospodarsko. Tega oni no delajo, ker to bi bilo proti njihovim interesom. Zato psi, ko vidijo, da je delavsko gibanje na pohodu, natresajo ljudem pesek v oči s zavajalntmi frazami, da se tako prikupijo delavcem ter da se tudi oni izkažejo "radikalne". Madinov govor je ena sama mešanica blebetanj, ki v glavnem kaša sovraštvo do vsegt). kar js naprednega in pa do našd jednote In njenega članstva, katerega bi radi "okupirali", pa ne gre. Centralna ln glavna tarča ao jednotina načela in pa njeno smernice. Tega ae mi dobro zavedamo, kakor oni, pa ča skušalo šs bolj savljati. Madtn si bi lahko kaj drugsga isbral ss svoj predmet, ksr bi snalo koristiti članom njegove jednote, ne ps netiti aovraštvo in ustvarjati predsodke pri »NPJ med tam-kajšnjimi rujakl. Danes smu vsi delava! potrebni dobrih naukov, da se bomo snali bojevati proti skupnemu sovražuiku kapital!-smu. V tej amerl bi morali učiti avoje vernike, pa so bi šele iska-zali, da so res proti kapital is mu in fašismu. Toda is ž* omenjenega rasloga oni tega ne bodo storili, ker so že po svojem ustroju, po ustroju njihove organizirana cerkve, za obstoječi krivični sistem, ki dovoljuje izrabljanje in Izkoriščanje delavskih mas na dsbslo, ker J« to 1 v njihovem interesu. K temu naj dodam, da ša nikdar nišam sovražil osebe ssto, ker js tega ali onega verskega prepričanja, ker verjamem v načelo, da je to atvar posameznika. Drugače pa je, ako ae kdo ssbadn v naš* zadeve in ss aa leta v a v naša nadsla. Potem pa js asveda naša dolžnost, da odbijamo vsako šturmanje od strani naših sovražnikov. Prosveta nikogar ns naistda. temveč le odbija napade, kar Je pravilno In potrebno. Kar se pa tišs nelojalnosti, jo Je bsš katoliška cerkev najlHilJ pokazala v Mehiki lil Španiji! Vse to, kar savn gori napisal, ae iKipolnoma nič ns tiče članov K8KJ. Mnogo Jih poznam oseb-no in amo v dobrih odnošajlh s njimi. 1'odsl sem Is par dokasov, ki Jih ni mogoše ovreči. To som storil kot član in odbornik društva štev. 13 8NPJ In okrožne jednot in« federacije, da bomo vodsli pri čem smo in s kom imamo oprsvitl. a a Okoliški premogokopi bolj sls-bo obratujejo, morda vsled Jeklarske stavke, dasi okoliške Je-klsrne obrstujejo s polno |»aro, ker so |*>dpisal« pogodiš» s CIO že prej. Prihodnja Jeklarna za organiziranje Ih> na vrsti velika Weirtoti Hteul, 30 milj od tu. Boj ol>eta biti hud, kajti U kompanija ja precej trmasta. Odbor federacij« društev HN« PJ nsansnjs. da so pikniški prostori na Pri mužiftsv f farmi (Cs-dlz Pike, H 260) sa faderafijski piknik 26. julija v lepem r»du. Tam J« lepo idesišl« in dovolj str«he, ako I d aam nagajal dež, tako da bomo lahko tiailaljavali program. 7m d v« društvi MNPJ sta v prid federacijakegs piknika preauvili svoja datuma, na Piney Forku In v liridgeportu. Jotteph Haoy. 13. J (Nadaijavasja ■ 8. itranl.) po vetru, k«r aa skuša prilagoditi. Glede delegacije naše Jednot« je lahko prepričan, da js jasno in odločno nastopila proti vaškemu vmešavanju »si njihove strani v jsdnotin« zadovo. Kaj več je Ae treba?! Ko sem pred leti v BarUrto-nu agitiral za naše napredne list«, so ml pravili, da j« rev. M«-din "radikalen", da Js "kakor kak boljševik". y resnici Jih je le z "radikalnimi" frazami hotel pridobiti z« avojo stvar, da bodo pustili dslo za pravic« dela vet v«. Iz tega ss vidi, da d«lavstvo ne more zsupati takim moteni, ki bil tlijo rrradikaistvo. da dosefcr-jo svoj namen. Ksdaj i*a ta r«v«-r«nd udriha po HNPJ in po za kijučklh njene konvencije. Kdo I »odpira fašizem v Italiji In ftpa-nlji? Kdo j« podpiral sprva nacistični fašizem v Nemčiji? Katoliška cerkev"od papeža dol do najnižjega kaplana in patra. To j« pribito! Pa ti pride župnik Msd in in hoče povedati nekaj drugega Kdo je tako naiven, da mu bo verjel? Nihče, raz«n njegovih v«rskih faraoov. Katoliška «wrk«v in kapitalizem delata roka v roki Obs SS vzdržujeta S VsbMo n« piknik t«m, da I sferna ta ulM0S deiavc«, ||j(r||#r|,H1t 0# _ I)nj|tvo št ki jih za vsako CMS hočaU dr- HH(i/ yj|W Vko|i4k(j rm iVllj pjk. šk« eerkve j« n« -tranl kapltali-1 ^ kj ^ |w vr4|| A Ju||J|| |m »tlčnlh mogoteev, Tuill U» j« mMiymm Novakovem prostoru ns pribito! Hhermsn rd. Oddale se laido I«- Pa poglejmo v delavske boj««Magrsde v tekmah, «idljor (ta «odobne dolie. Katoliško ' \Ht r,rP*krbel f1ot»n> Jedačo In pl- pisje je proti oni Ji CIO. 'Petker* imr d.4»ro muzi ko, ki bo I* Cotighlln J« organiziral svojo !,.„„ venele komade. ToraJ ni* prolidelavsko unijo \iri Fordu, ki kMr rM. ^mudite tega piknika, je v resnici kompaitijska unija. | Ns svidenje 4. Julija pri Neva- •r M prišnk d«f»ea grmijo katoliški kul Matt tajnik* F. M. DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi Mrih Mik s »pilotom—Poslovenil Vladimir "A Kateri na Ivanovna!" je žalostno vzkliknil Aljoia. , „ . . "Tudi njo vidim, tudi njo vidim vseskozi, kakor ie nikoli ne! To ti je celo odkritje vseh itirih strani sveta, se pravi, petih! Tak korak! To je prav tista Katjenka, institutka, ki se u velikodušne ideje, da mora reilti očeta, ni bala pritoči k mrkemu oficirju In se Izpostaviti straini žalitvi! Toda nai ponos, potreba po tem, da tvegamo, in ta izziv usodi, izziv v neskončnost t Ti pravil, da jo je tetka zadrževala? Ta tet-ka, vel, je kaj samolastna ženska; saj to je rodna sestra tiste moskovske generalke; ie više je nosila nos, pa so zasačili njenega moža na poneverbi uradnega denarja, tako da je izgubil vse, imetje in vse ostalo, in tedaj je ponosna soproga mahoma postala skromnejša in se ni več vzdignila od tistih dob. Tak ona Je zadrževala Katjo, a ta je ni poslušala. 'Vse/ je mislila sama pri sebi, 'vse bom premagala, vse mi je podložno; še Grušenjko bom očarala, če se namenim' in — sama sebi je verovala, košatila se je sama pred seboj, kdo je potlej kriv? TI misliš, da je s kakim zvitim namenom nalašč sama prva poljubila Gruienjkl roko? Ne, zares, prav zares se je zaljubila v Grušenjko, se pravi, ne v Grušenjko, ampak v svojo lastno utvaro, v blodni stvor svoje domišljije — to je namreč njena ustvara, njen blodni stvor! Le kako, dragec Aljoša, le kako si se ju rešil, takih dveh? Nemara si privzdignil haljo in ai Jo popihal? Ha-ha-ha!" "Zdi se, brat, da ne misliš na to, kako si raz-žalll Katarino Ivanovno s tem, da si pripovedoval Grušenjki o tistem dnevu in jI je ta prej-le zabrusila v obraz, češ, 'sami ste skrivaj nosili svojo lepoto k samskim gospodom na prodaj!' Brat, ali Je kaj fcujitega od to žalitve?" Aljošo ja bolj od vsega mučila misel, da se brat kar raduja ponižanja Katorine Ivanovne, čeprav je bilo to seveda nemogoče. "Pa I" Dmitrij FJodorovič je zdajci strašno mrko pogledal In se z dlanjo udaril po čelu. dele v tem trenutku je bil pomislil na to, dasi je Aljoša preje povedal vse namah, žalitev in krik Katorine Ivanovne: "Vaš brat je podlež!" — "Da, nemara sem res kaj rekel Grušenjki o - tistem 'usodnem dnevu', kakor pravi Katja. Da, tako je, pripovedoval sem jI, spominjam se! Bilo je tokrat v Mokrem, pijan sem bil in ciganke so pele ... A vedi, da sem takrat sam plakal in ihtol, kleče sem molil pred Katjino podobo in Grušenjka je to razumela. Ona je takrat vse razumela, spominjam se, da je sama plfckala ... A, vraga! Kakor da je zdaj moglo biti drugače! Takrat je plakala, a zdaj .... Zdaj Jo Je 't bodalom v srce'! Take so babnice." Pobesil je oči in se zamislil. "Da, podlež sem! Nedvomen podlež," je zdajci izpregovoril z mračnim glasom. "Ali aem plakal ali ne, vse eno je, vzlic temu sem podlež! Povej tam, da sprejmem to ime, Če jo more to potolažiti. Nu, dovolj, z Bogom, kaj čenčam! Veselega ti itak nimsm reči. Ti pojdi svojo pot, jas pa svojo. Niti videti se ne maram več s teboj, vse do kake naj poslednje minuto. Z Bogom, Alaksej!" Krepko je stisnil Aljoši roko ni se kar nekam odtrgal z mesta, še vedno s pobešenimi očmi, ne da bi vzdignil glavo, ter brio odkorakal proti mestu. Aljoša je gledal za njim in ni mogel verjeti, da bi bil tako nenadoma povsem odšel od njega. "Stoj, Aleksej, še eno priinanje, tebi edinemu!" Dmitrij Fjorodovlč se je zdajci vrnil nazaj. "Poglej me, dobro me poglej: tu, vidiš, tukajle — se pripravlja nekaj strašno brezčastnega." (Ko je ponavljal "tukajle", se je Dmitrij FJodorovič tako čudno udarjal s pestjo po prsih, kakor da je tista brezčastnost spravljena baš tam, na njegovih prsih, morda kje v žepu ali zašita in obešena okoli vratu). 'Ti me ža poznaš: podi«* aem, priznan podlež! A vedi, karkoli sem atoril preje in karkoli bi storil zdaj ali v bodočnosti — nič, nič se v podlosti ne more primerjati a to brezčastnostjo, ki jo nosim prav zdaj, prav v tej minuti tukajle na svojih prsih, tu, vidiš, tu, in ki zdaj deluje in se izpolnjuje in nasproti kateri sem popoln gospodar, da jo zaustavim ali izvršim, zapomni si to! Nu, in zdaj vadi, da jo bom izvršil, ne pa zaustavil. Preje sem ti vse povedal, le toga na, ker niti jaz nisem imel dovolj trde glave za to! Se se lahko uatavim; če se ustavim, ai lahko jutri spet pridobim celo polovico izgubljene časti, toda uatavil ae ne bom, izvršil bom avoj podli naklep in ti bodi že naprej priča, da aem to že naprej in vedoma govoril! Poguba in mrak! Pojaanjevati ni vredno, zvedel boš, kadar pride čaa. Smradljiva stranska ulica in peklenka! Z Bogom. Ne moli zame, ko niaem vreden, in tudi treba ni, prav nič ni treba ... prav nič ne potrebujem toga! Proč ..." In zdajci se je oddaljil, to pot zares. Aljoša je krenil proti samostonUi "Kako, kako? Nikoli več ga ne boni vldeir Kaj gftvori?" mu je pusto stopalo pred oči. "Ne, na vsak način ga moram še jutri videti; poličem in mu nalašč pretipljem dušo, ka/ misli a tem, kar govori!" • O» ()* Zavil je okoli samostana in krenil po smrekovem gozdiču naravnost v samotišče. Tam ao mu odprli, čeprav niao ob tiati uri nikogar več spuščali v ogrado. Srce mu je trepetalo, ko je stopil v starčevo celico: zakaj je bil šel venkaj, zakaj ga je bil oni poslal "v avet"? Tu je bila tihoto, tu je bilo avetišče, tam zunaj pa zmeda in mrak, v katerem se človek mahoma izgubi ali zablodi... V celici sta bila novinec Porfirij in menih-svečenik oče Paiaij, ki je vea dan vaako uro prihajal povpraševat o zdravju očeta Zoaime, zakaj temu je poatajalo, kakor je Aljoia a atra-hom zvedel, čedalje alabše in alabše. Niti običajni večerni pogovor z brati ae to pot ni mogel vršiti. Po navadi ae je samostanska bratovščina vsak večer po alužbi božji, preden ao odšli spat, zbrala v starčevi celici, kjer ae mu je aleherni glaano izpovedal avojih današnjih pregreškov, grešnih predatav, miall, pohujšanj in celo medaebojnih prepirov, če ao ae bili pripetili. Nekateri ao ae izpovedovali na kofenih. .. . Starec je dajal odvezo, miril, poučeval, nalagal pokoro, blagoalavljal In odpuščal. Prav zoper te bratoke "Izpovedi" ao ae tudi borili naaprotniki starčevstva, trdeč, da je to akru-nitov izpovedi kot avetotojatva, malone bogo-kletatvo, čeprav je flo za nekaj čisto drugega. Celo eparhijako višjo oblaat ao opozarjali, da take izpovedi ne aamo ne doaezajo dobrega cilja, ampak da dejansko in premišljeno zavajajo v greh in pohujšanje. Pripovedovali ao, da so se nekateri izmed bratov, kadar so odhajali na večerno izpoved, že naprej dogovarjali med seboj, če|: "jaz porečem, da sem ae davi razjezil na to, ti pa potrdi" — aamo zato, da bi bilo kaj povedati in bi se laglje izmazali. Aljoša Je vedel, da je bilo katerikrat res tako. Vedel Je tudi, da ae nekateri izmed bratov zelo hudujejo tudi na to, da prineao pisma, ki jih dobivajo prebivalci samotišča od svojcev, najprej k starcu, da jih on odpečatl in prečita, preden pridejo prejemnikom v roke. Predpostavljali so seveda, da naj se godi vse to svobodno in iakreno, iz vse duše, v Ime radovoljne ponižnosti in sveličalnega pouka, v resnici pa je bilo videti, da se je godilo časih tudi zelo neiskreno, da, narobe, celo pritvorjeno in hinav-ako. (DaUe&S ae napije vaeh zemeljskih radosti. Vendar ne mara toga. Silovita mora biti volja in moč za kaj takega. Zveat je avoji veri, avoj i ideji, avojemu prepričanju. Zanj da glavo, pokvarjeno Sa-omo pa odbije, kakor da je gobava." Takrat ga niaem dobro doumel. Nekaj mu je ležalo na srcu, kar ni do kraja izpovedal. Vsa zgodba z Janezom in Salo-mo mi ni pomenila španake vasi; nisem pa vedel, zakaj govori Salomi z nekim prikritim prezirom. Lahko trdim, da je užival nad njenim porazom. To naslajanje je bilo zame uganka. Sele pred kratkim mi jo je popolnoma razvozlal, dočim aem >11 takoj na jaanem, zakaj ae iakreno ogreva za Janezovo pre-danoet ideji. Od tistega večera dalje ava se z Raj kom pogosteje aešla in ae pomenila tudi kaj takega, kar ni za vse ljudi. Polagoma mi e zaupal, da je sapleton v lju-bezenako zgodbo, ki je bila čudno vijugaata. Enkrat mu je vaa reč pomenila veliko arečo, drugič je zdvomil nad vaem in bil na ta način vedno razklan v sebi. Vaa dogodivščina mu je vse polno skrbi, ga om, vendar ae je ni mogel rešiti, čeaar tedaj najbrže ni bil niti zarea voljan. Sfinga njegovih težav je bila neka Vera Ribičeva, zaaebna u-radnica a podeželja. Dolgo ni povedal njenega priimka, aploh je pa zamolčal kraj Verinega stalnega bivanja. O razmerju z njo je navadno govoril nekako tako, kakor govore ljudje o mnogih rečeh po gealu: "Greh se pove, grešnik pa ne." Spoznala sta ae po golem naključju na neki vožnji. Spočetka «e je ona bolj potegovala za njegovo pri-jatelatvo kakor on za njeno. Pi aarila mu je lepa piama in ga dražila z omamnimi obeti. Dolgo ae ni apoznal na njene muhavosti. Kakšenkrat je vedel toliko lepega o njej, koj nato ao pa aledili dnevi, ko mu je bil vsak pogovor o Ribičevi neljub. Sonce in tema njegovega razpoloženja sto zaviaela od nje. Kadar je že t*zalo, da ji ne bo več Kril prizadevala tiščala k tlc je že kazal 1, ga ie zi ar se je ka Salomina senca Tonr Cufnr Sprememba, ki sem Jo nedavno zasledil pri Rajku Sladiču, mi Je na moč všeč. Rajko je sicer vpisan na univerzi, uči se ps bolj malo, ker se mora preveč otepati tiatih vaak-danjih neprijetnosti, zavoljo katerih ae mnogim pretgodaj akrl-je sonce in prerano odpre sta novanje pod rušo. Navezan Je sam nase. Nekje na deželi životari njegov oče, bolehen to-vsrnilki upokojenec. Mstere Rajko nima več. pač pa strsds-jo pri očetu še trije bratje in dve sestri. Dva brata sta starejša od nJega, oba le prineaeta kdaj kak dinar domov; tretjegs ps dsvi jetika, za katero boleha tudi ena sestra. Vsi skupaj: zdravi in bolni, se redkokdaj pošteno najedo. Bolnim Je najtežje. Za kakšno ordinacijo Jim še spravijo v hiši akupaj, skoraj nikdar pa ne zmorejo ta lekarno, še manj ta druge prepo-trebne reči, In tako o uspešnem zdravljenju ni nobenega govo» ra. Rajko sa vsa to ve in o vsem tem najrajši moki. Od jemajo podpore, on pa ni sanjal niti v najlepšem snu, da bi mu oče kdaj kaj poslal. Narobe! Dasi sam večkrat lačen ko alt, pošlje tudi domov kak dinar, aa-veda zelo, zelo poredko, ker za instrukcije nI zgolj on na svetu. Rsjka poznam delj časa, a po bliže ne tako dolgo. Človek sreča v življenju mnogo ljudi in jih največ brezbrižno prezre. Le z redkimi se spoprijatelji. Z nekaterimi takoj, z drugimi ob kakšni priliki kdaj pozneje, ko že ni več mislil na to možnost Taka priložnost se mi je nudila neki večer v Operi, kjer sva naletela drug na drugega. Do tedaj sem vedel o njem v glavnem to, da nI brez soli v glavi, da bi v boljših prilikah lahko mnogo več naredil, ker ga Je med dijake prignala pristna ieja po znanju. Všeč ml je bila njegova trmasta vztrajnost, s katero Je gazil skozi težave le od prve gimnazije. Vedel sem tudi to, da je na universi presedlal iz zdravnlltva na pravo. *"Za sdravnika se niaem rodil,' je opravičeval zamenjavo »tudi ja. "Zdravnik mors imeti lokal. priatroje, skrstka: denar pa naj bo podedovan ali prile-njen. Od kod bi ra jas? Obrt doma pričakuje in dobiva aamo teleta pisma. DrugI dijaki prt- ulk lahko piše toib« v kavarni ordinira Itak na aodnlji, a nikdar nima na veeti kakšno amrt •II invalida. Ce katerikrat koga obesijo, ga spravijo a sveta po paragrafu, ne po odvetniški zaslugi. Na vse zadnje je pa tako: univerzitetska izobrazba mora biti univerzalna! Zato je premalo ena sama stroka." Rajko se je tedaj šalil, kar pri nJem nI presenečalo. V dovtip-nosti ni bil ravno berač. A Operi sem ga našel resnobno razpololencga. Igrali so zgodbo o strastni Salom! in vzdrinem, pogumnem " Janezu Kratniku. Rajkovo občudovanje ni veljalo junakinji opere, njenemu plesu In velikemu poteljenju, temveč pogubljenemu Janezu. Najbol, ga je prevzela njegova odpor nost proti zapeljevanju kraljeve razvajanke. — Svoje navdulenje za Janeza Krstnika mi je izpovedal slučajno, ker sem bil pač njegov prvi znanec, ki ga je srečal ta večer. "Vidiš, to je molr je govoril. V ječi leti. na Jasnem si je. ka ga čaka. pa ne kloni. Dvoje ima na izbiro: življenje ali smrt ne enostavno, vsakdanje livlje-nje! Ponuja se mu čudovita Itnsks. Samo un lila t i jo mora. pa je rešen in nagrajen. Ona aama mu je v nagrado, s 1 njo znala spet ogreti, kakšno svidenje popolnoma ponearečilo in je Rajko pokopal vse nade, ki jih je vezal na Vero, je ona znova naila pot do njega. Tako ni bilo med njima nikoli dolgočasno, vendar ao to ljubavnf akrobacije fanta morile. Neprijetnoati vaakdanjega življenja je občutil v dvojni, trojni meri; zgubljal je pa moč, a katero ae jih je do tedaj uapeš-no otepal. Vsemu temu je Rajko neprostovoljno ubežal v — zapor e Morda bi jaz Vero osebno nikoli ne spoznal, da ni Rajko čepel za mrežami. Kadar se je na redke čase znašla v mestu, Je ni razkazoval ljudem. To je bilo navadno ob nedeljah/ ko amo se raztopil vaak na avoje. V jetnišnici ae pa čeatokrat ni mogoče odtegniti očem. Obiski ao v določenem času in kaj rado se zgodi, da ae v sodnem hodniku srečajo ljudje, ki ne spadajo akupaj. tteki dan Je poiskala Rajka živahna, aloka, črnolasa dama. Bil sem priča njunega sestanka. Na zunaj je ilo vse redu. Pomenkovala sta se domače. vsaj spočetka sta nudila tak dojem; le Rajko je bil malce raztreaan In do neke mere ravnodušen. Dama je govorila mnogo več ko on, silila vanj pripovedovanjem in spraševanjem. potom pa, ko Je menda spoznala, da Je ni sprejel tako, kakor si ja lelaU, je tudi njej zastala baaada. Obiski so navadno kratki. Ko sta morala narazen, ac je Rajku poznalo, da mu prija njen odhod. Cim je odlla. Ja postal prirodnejli. Lesk po rednosti je zaigral v njegovih očeh in precej skrito-gs poda maha je aazvenelo v njegovem glasu, ko mi je mimogrede šepnil: "Svojo Salomo sem odpravil." Rajko ni oetal večno sa zidov jem. Grbe mu ni telilo nič hudega, zato so se ga sodniki kmalu naveličali In mu odprli vrata na sonce. Pri nsjiaem prvem srečanju nisva prav nič govorila o Veri. Sam je ni omenjal, jaz pa nisem namenoma drezal vanj. ker še vse polno drugih reči ni prišlo na vrtto. Veselil sem ae njega samega. Dobro voljo ja stresal kakor iz rokava, kar je očitovalo njegovo duševno zdravja. Bil je ves drug kakor tedaj, ko ae je ogreval za Janeza Krstnika, daai ae navdulenje za pogumne in značaj ne ljudi, za velike ideje in pomembna dejanja, ni pri njem prav nič poleglo. Sprememba je bila v tem, ker ni imel notranje potrebe, da se razjeda a Salomo. "Vera mi je bila velika muka," mi je pred dnevi tolmačil svoja razpoloženja, ko ava naila čaaa tudi za pomenek o črno-laai dami. "Kakor že vel, mi je bilo sprva zelo vleč, da aem jo apoznal. Pokazala je dovolj aimpaUčnih laatnoati, a kaj pomaga, ko ji pa ne da žilica miru, da ne more atrpeti brez cir kuaov. Seveda ne tiatih običaj nih, razgrajašIdh, ampak takih, ki jemljejo človeku ravnotežje. Na primer »por brez povoda, molk brez vzroka, zdaj to, čez pol ure nekaj povsem drugega. Danes ai ji sonce, jutri hudič. Vrag vedi, zakaj ?r "Ali ne zavoljo razkrojenih živcev?" aem ugibal. "Sam ai praviL" a „ f "Najbržel S*y*da! 2ivci, poseben temperament, muhavost/tisoč reči! Val imamo ala-be butice, nekateri pa aploh ni-čeaar ne preneao, a izzovejo vse mogoče. Vera je že med temi. Čeatokrat je z njo tako narobe, da! a«, nujno mučijo tudi drugi. Prav za prav je to njen poseben užitek. Dokler aem zarea raču nal z njenim prijateljatvom, ae mi je zdelo, da živim v kraju, kjer je vaako uro lahko potres. Nobene gotovoati, večen strah pred presenečenji in razočaranji. Da, tudi presenečenj aem ae bal, ker ao bila malokdaj vesela. To muči, ubija. Nekaj Čaaa človek vleče vao to morijo, potem ae je otreae ali pa obupa. Nič drugega ne preoatane. Za obup niaem razpoložen. 2e vse težje reči ao drvele čezme, a me niao zdrobile. Pri Veri pa ne vel, a kom imai opravka. Ali z razočaranko, ki bi ji moral dati vao pomoč; ali a apogledljivko, ki ji služiš aamo za poigravanje; ali pa z bolnico, ki apada >rav za prav v sanatorlj. Za-grala mi je neštete vloge, vselej je imela drug obraz, tako da aem ae težko apoznal. Enkrat aem ji bil knez, drugič aamo por atrešček ali še manj. Za bednega klovna nimam hrbtenice. Po-;rpim maraikaj, ko je dovolj, pa naredim križ." I "Samo, da ae glava še vedno drži vratu," aem ga podražil. "Zakaj r' "Šaloma jo je Janezu vzela." "Vera ni prava Šaloma, vendar ji aličl v mnogočem. Nekaj aadizma je tudi v Veri. Morda celo precoj. Z njo bi se pač temeljito pokopal! Saj bi dobro shajal le tedaj, če bi bil voljan igrati navaden strelovod za njene živčne izbruhe. No, za to nisem posrečena figura. Vera ima dovolj hvalelnejših in pripravnejših kandidatov. Morda Je prav zaradi njih takšna Mene niso nikdar motili njeni znanci, tako zvani oboževalci. Njo so najbrže razvadili, zato tolikšno kolebanje mačje igre." . "Nekaj časa zi pa le bil strelovod," sem ga zi\ova dregnil. "Dokler nisem spregledal. Zelo sem se navezal nanjo, saj je bila ena izmed redkih, ki me je potegnila za sabo. V nekaterih pismih je spregovorila iz vsega srca, nesrečnica." "Nesrečnica?" sem se začudil. "Zakaj par "V tem dekletu je vendarle nekaj, kar ne more prav na dan. Zato se narobe izživlja, v tesnih dušečih razmerah, ob napačnih ljudeh. Doma se bolj slabo ra sume, zato išče razvedrila in o-pore drugje. Pa ne najde pra vega. Potom je tu ie kup čisto vsakdanjih, a važnih zadev. Slutba od danes do jutri, piika va plača, kar ubija romantične in močno ekscentrične duše Kdor ni dovolj trden, da sam ne najde prave poti. je brž is tira. Preostane/o mu samo plesi, kro-karije. dvomljivi kavalirji in večni maček. Zlesti iz toga ven je kaj telavno, pa naj pride sam Janez Kratnik, kar Jaz ie dolgo nisem." Rajko se je smejal. Občutil sem. da govori o Vari kakor o nečem davnem, povsem tujem, kar mu ne more vač do živega. Prebolel jo je. Bogatejši za Wfm/ Kurt Blitz, sedeči atavkar v tovarni Superior Tube ( o burg, Pa. novo preizkušnjo, je prerojen in pomlajen gledal v svet. Ko sem ga vprašal, kako je z njo, je akomignil z rameni. "Sodbe nerad izrekam," je dejal, "mialim pa, da ji najin razhod ni všeč. Saj ae nisva niti aprla, a zgodilo ae je nekaj drugega: jaz sem prišel v sebi na čiato, na jaanem aem si, da mi je ona samo še znanka in vse ono, kar je bilo med nama, sa- zmerom potrebne za trdi mo postranski dogodek. Lahko' bi bilo mnogo, mnogo več, recimo lepo življenjsko tovarištvo. Ker se pa ne morejo zliti različni, tuji svetovi v enega, sva morala tudi midva vaak avojo pot. V tem je jedro: dva svetova, dva nasprotna temperamenta, značaja, večne disharmonije, muke, večne neumnosti! Bolnega razmerja mi je do zdaj čez glavo. Da, lestnega je ležalo v va pa ne maram. Zdaj je na svetu so tudi zdrava „ in življenje tirja od nai" stvari, da bi bil velik greh,! či muham malih Salom. v| lahko ustregel kak bogat lir, jo razvajal in zaprav njo čas, moje skrbi HO Resnično ga tišče stare | ve, a vem, da se bo lažje skoznje, odkar je v nje toliko sončne vedrine. Mil zvedeti za vzrok njegove volje. Morda ni samo v l je obračunal z Vero, kakšnem novem prijat ki ga pa za zdaj &e hrani: NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pa aklepa 11. redne konvencije se lshko naroči na lUt ProovSi prišteje eden, dva, tri, šUrl ali pet članov is ene družine k tal mi ainl. List Prosvets stsne sa vea enako, sa člane eli netita« KN eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeaawnta $1.» tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni v«roka, nfi, Ja list predrss ss «lane S.N.PJ. List Proaveta je vaia Iftah* gotovo Je v vsski družini nekdo, ki bi rsd f ¡tel list vaak daa. O listu Prosvets Je: Za Zdrni. države in Kaaado.$6.00 Za Cicero in Chiesft j«...g 1 tednik la..............4.80 S tednika ia............. 3.60 S tednike la............. 2 40 4 tednika la.............1.H 5 tednikov la............ nič Za Evropo Je..............$9.00 Ispolnite spodnji kupon, priloiite potrebno vsote denirjt aH I Order v pismo In si asroČite Prosveto, list, ki je vaia laotaisa. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro ksteri teh članov preneha biti S SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo tahheval >am noj tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako ika| naročena na dnevnik Prosveto, to takoj natnaniti upravniitvi la in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta. Ako te*a m * tedaj mora upravniitvo »nižati datum xa to vsoto naročniku. in vse te 1 tednik in............ 2 tednika is.............I S tednike Is.............I 4 tednike in.............1 5 tednikov in............ PROSVETA, SNPJ, 2057 Sa. Lawndale Are, Chicafo, It. Priloženo pošiljam aaročaino ss list Prosveto vsoto $...... I) Ime....................................čl. druitva H... Nsslov .................................................... Ustavite tednik la ga pripišite k moji nsročnini od eledečik fls moje dražiae t j).........................................čl. druitva št.. j).........................................ČL druitva It. ...........................................ČL draitra It. g).........................................čl. druitva It. Mesto .Državs Nov aaročalk..................Star naročnik..... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA tiskarsko obrt «padajoča Tlaka vabila za veaelice in shode, knjiga, koledarje, letake itd. v sloven*»— -alovaikem, češkem, nemškem, angleškem j«*"» vizitnke, ijj sloven»kcm. hnm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.NJU., DA TISKOVINE PAB01A V SVOJI TISKARNI Vsa pejaanlle daje vodstvo tiskan« Cene smerae, ssijsko delo prvo CUM • lafenasrijt sa ssaM S.N.P.J. PRINTER' 2657-19 80. LAWNDALE AVC«« . Talefea Eacfc*ell 4*>4 CHICAGO, ILL tm&m ' Zaa ae iste aa šeOe il -