Književna poročila. 43
Književna poročila.
Dr. Jelič M. Ilija: »Vasojevički zakon od dvanaest točaka«. Izdala Srpska kraljevska Akademija. (Posebna izdaja, knjiga LXXIII: Društveni i istoriski spisi: knjiga 29.) Beograd, 1929, Str. 76 +karta, Cena 15 Din.
To je tretje delo pisatelja J e 1 i č a, ki ga prikažemo v Slov. Prav. (glej SI. P. 1927, str. 236, in 1928, str. 77), a najzanimivejše in najboljše. Jelič je Črnogcrec iz rodu Vasojevičev. Ta roidl ima svoja selišča po karti, ki je pridcdana razpravi, vzhodno od Kolašina okoli Andrijevice ob Limu. 2al ne zvemo, koliko glav šteje rod, niti koliko sel. Vasojeviči so se koncem 16. stoletja odtrgali od turške oblasti in živeli od tedaj po svoj h pravilih, ki jih je ljudstvo nazivalo »zakon«, »sud« ali »pravda«. Priznavali so sicer sultana za gospodarja zemlje in bili v prijateljskih zvezah s skadrskim vezirjem, a davka niso plačevali nikomur od teh dveh, ampak samo domačim samostanom. Leta 1825 — sledimo vedno izvajanjem avtorja v uvodu — se prične pod vojvodo Simom borba za osvobcd tev od Turkov in za popolno amalgamizacijo' s pravoslavjem. Leta 1829. so se dokončno osvobodili turšikega jarma in si zasnovali »Vasojevički zakon od; dVanaest točaka« pod neposrednim vplivom darovitega starešine mcnastira Gjurgjevi Stupovi igumana Mojsije Zečeviča. To se je zgodilo na ta način, da so starejša provizorična pravila, ki pa bržčas niso bila nikdar napisana, deloma izpopolnili, deloma preuredili. Zapisa o teh zakonskih točkah ni. Od zbora do zbora se je ohranjalo besedilo. To je pač prenehalo ob ustanovitvi samostojne države Črne gore. V drugem letu svetovne vojne — po avstrijski okupac ji — so se začeli starci spcminjati tistih časov, ko je še veljalo dvanajstero točk in nastala je splošna želja, da bi se vzpostavila njih veljavnost... Na zimskih sestankih (»sedeljka«) so se razni deli zakona dvanajsterih točk dopolnjevali in popravljali po spominu raznih starcev in »bilo ih je koji su ga več na izust znalico. Jelič je prisostvoval tem sestankom, ponavljal poedine predpise, iskal pojasnil za nekatere besede in izraze, se naučil na pamet ves zakonski tekst in ga zabeležil tako, kakor ga je tedaj čul in si zapomnil. Pri tej priliki je Jelič zabeležil tudi vsa vasojeviška ljudska ustna izročila in verovanja, da je mogel
44 Književna poročila.
komentirati zakonske točke (str. 7). Torej je prišlo tu objavljeno besedilo zakonskih točk naravnost iz ljudskega ustnega preizročila ter imamo opraviti z obliko, ki je bila zložena šele po svetovni vojni, ne da bi mogli ugotoviti, da je zakon takšen, kakor je bil leta 1839. zasnovan, ker je medčasno gotovo dobil tu pa tam kakšen popravek ali vrinek. Kajti starcev, ki bi pomnili besedilo izza leta 1829., v letu 1916., pač ni mog.o biti in tega Jelič seveda tudi ne trdi.
Navzlic tej zunanji zgodovini postanka tiskanega vasojeviškega zakona, za čigar pristnost jamči avtor Jelič in srbska kraljevska akademija kot izdajateljica, moramo izjaviti, da nas je besedilo izredno zan malo, in to tudi v pravnem pogledu. Komentar ima namreč skoro dve tretjini folklorističnega in zgodovinskega gradiva čudovito plastičnega jezika in le pri.ično ena tretjina se bavi s pravnimi vprašanji, zlasti javnopravnmi. Borba med pi-avoslavjem in islamom se zrcali prav krepko v zakonu. Nam Slovencem pa vzbuja pozornost zlasti mnogokatera vzporedna poteza med ljudskim pravosodjem vasojeviških sodnih zborov in med slovenskimi vinogorskimi zibori in kvatemimi sodi.
Ze v Zborniku znanstvenih razprav L, str. 100, smo imeli priliko, pokazati na podobnost nekaterih pravnih naprav v Črni gori in pri nas. Iz J e 1 i č e v e razprave pa izhaja še mnogo kaj, kar spada k temu problemu. Poed^nih točk vsebinski ne moremo prikazati, ker bi bilo treba za to preveč prostora. Samo to moramo omeniti, da je Jelič delil poedine točke še dalje na §§, katerih je 27, ne da bi nam pojasnil, kako je ljudstvo ločilo ta pravila po tem, kam spadajo. Kajti, da bi vsak poedini stavek tvoril paragraf, ne ustreza resnici.
Jelič je s svojim delom prafv častno proslavil svoj rod
Dr. Metod Dolenc.
Banque Nationale du Royaume de Vougoslavie. Service des Etudes Economiques. Bulletin trimestriel. NN 1—3. 1929. Beograd.
Leta 1929. je bilo pri Narodni banki ustanovljeno posebno »Odeljer nje za Ekonomska Izučavanja«, na čelu katerega stoji docent beograjske univerze dr. Aleksander Jovanovič. Ta oddelek izdaja vsake tri me« sece publikacijo, ki podaja v uvodu kratko karakteristiko stanja narodnega gospodarstva krailjevine in delovanja posameznih gospodarskih panog, v nadaljnjem delu pa celo vrsto statističnih tabel s podatki o delovanju Narodne banke, o poslovanju borz, o deviznih tečajih na beograjski borzi, o tečaju dinarja na glavnih inozemskih borzah, o množini denarja v obtoku, o valovanju indeksa tečaja državnih papirjev (obligacij vojne škode, 7%-nega posojila iz 1. 1921 in 4%-nih agrarnih obligacij), indeksa tečaija delnic 12 večjih kreditnih zavodov in 15 industrijskih podjetij, o poslovanju državne hipoteka-Tie banke in poštne hranilnice, o stanju privatnih bank, o državnih dohodkih (direktnih in indirektnih davkih in dohodkih cd monopolov), o valovanju indeksa blagovnih cen na debelo (indeks se izračunava za 55 najpoglavitnejših vrst blaga s pomočjo metode geometrične sred ne, počenši od januarja meseca 1927, pri čemer so bile za 100 vzete povprečne cene za 1. 1926, t. j. za prvo leto po stabilizaciji
Književna porečila. 45
valute), o produkciji rudarskih in plavžarskih pod'jetij, o zimanji trgovini s posebno porazdelitvijo predmetov te trgovine po bruxe.les'ki nomenklaturi, s podrobnimi podatki o glavnih vrstah izvažanega in uvažanega ¦blaga ter s podatki o prometu Jugos avije s posamezn mi državami, o številu zavarovanih delavcev in številu brezposelnih po podaitkih borz dela, o številu konkurzov in, slednjič, o številu natovorjenih vagonov na državnih železnicah. Ta seznam nam kaže, kako bogata je vsebina Bulle-tina. Ako se upošteva, da je izšla zadnja številka BuUetina, vsebujočega podatke za julij-september 1929 že koncem novembra meseca, potem je treba priznati, da informacije Narodne banke niso samo podrobne, ampak tudi precej pravočasne. Na takih informacijah ni bila doslej bogata Jugoslavija, te bodo imele zato brez dvoma neprecenljiv pomen za organe, ki vodijo državno gospodarsko politiko, za vse gospodarske organizacije in za praktične pridobitne kroge. Ker izhaja Bulletin v francoščini in imajo vse tabele francoske in angleške napise, bo imel Bulletin tudi velik pomen za pravilno in sistematično nfo-miranje inoizemstva o gospodarskem položaju Jugoslavije. Tako uvodno besedilo, kakor tudi stat stične tabele so opremljeni s številnimi diagrami, ki olajšajo pregled statističnih podatkov. Posebno bogata je na diagramih 3. številka. Skoraj vsi podatki so navedeni za vsak mesec posebej, kar podaje možnost opazovati tudi sezonske vairijacije jugoslovenskega gospodarstva. Obžalovati pa je, da privatne banke ne pošiljajo »Odeljenju za ekonomska izučavanja« vsakomesečnih podatkov o svojem poslovanju in o stanju svojih bilanc; vsied tega Bulletin prinaša o stanju privatnih bank le letne podatke od 1. 1921 do 1. 1928. Zveza bank bi morala iti v tem oziru na roko uredništvu BuUetina in mu pošiljati mesečne podatke o poslovanju privatnih bank; ti podatki so zelo važni za karakterizacijo splošnega stania gospodarskih poslov v državi. To stanje slika na podlagi vseh zbranih statističnih podatkov tabela št. 1, ki vsebuje vsakomesečne številke za celo I. 1928 in za 9 mesecev 1. 1929. Na podlagi te tabe'e je sestavljen tudi velik diagram gospodarskih indeksov za 1. 1927, 1928 in 1929. Škoda je samo, da niso ti indeksi navedeni v posebni tabeli, ker diagram ne more nadomestiti številk samih. Razen tega vsebuje ta diagram preveč križajočih se krivulj ter izgublja vsled tega na svoji preglediiosti.
Skoraj istodobno z Bulletinom Narodne banke je pričel izhajati v Beogradu gospodarski tednik »Narodno Blagostanje«, ki ga urejuje bivši profesor na beograjski univerzi, eden najboljših nacionalnih ekonomov Jugoslavije dr. Velimir B a j k o v i č. Ta tednik priobčuje vsak mesec »in» deks narodnog blagostanja«, ki tudi predstavlja veliko tabelo, analogno splošni tabeli BuUetina, sestoječo iz vseh glavnih podatkov o poteku gospo? darskega življenja v Jugoslaviji. V marsikaterih ozirih je popolnejša tabela BuUetina, v drugih pa je veliko bolj popolna tabela Narodnega Blago« stanja (ndeks cen na drobno živeža v Beogradu in v 5 večjih jugosloven-skih mestih, potrošnja sladkorja, alkohola, piva in bencina, detajlni podatki o dohodkih od taks, carin, posameznih monopolskih in trošarin-skih objektov, slednjič, število izseljencev). Omeniti je samo, da se v
46 Kniiževna poročila.
teh dveh tabelah v več primerih eni in isti podatki ne vjemajo med seboj. Krivda teh kompromitujočih divergenc leži, kakor kaže, na strani »indeksa narodbega blagostanja«. Na vsak načn pa morata spriooi teh divergenc obe publikacije obrniti posebno pozornost na točnost in zanesljivost številk, ki jih navajata v svojih tabelah.
V vsakomesečnih podatkih splošne tabele BuUetina in »indeksa narodnega blagostanja« se nabira gradivo, ki bo po preteku nekega čas« primemo za znanstveno obdelavo s pomočjo novejših metod matematične statistike (izračunavanje sezonskih varijacij, trend črte, konjunkturnih va--lovanj, korekcijskih koeficientov, enačb regresije) in proučevanja kons junkturnih fluktuacij narodnega gospodarstva Jugoslavije. Pričeti s tako znanstveno obdelavo statističnih podatkov je nadaljnja naloga lepe in z vsako številko izpopolnjujoče se publikacije Narodne banke. »Odeljenje za ekonomska izučavanja« pri Narodni banki kraljevine Jugoslavija mora torej zrasti v jugoslovenski »konjunkturni institut«.
Aleksander Bilimovič.
Dr. Kadečka Ferdinand. Das iisterreichische Jugendgerichtsgesetz mit den Motiven und der DurchfUhrungsverordnung. Manzsche Verlags« und Universitiits^Buchhandlung. Wien 1929. Str. V + 238.
Za Nemčijo, ki je že 1. 1923 temeljito reformirala svojo zakonodajo o mladini, je tudi Avstrija z zakonom z dne 18. julija 1928 obno^'ila in korenito preosnovala svoje zastarelo mladinsko kazensko pravo (Bundesgesetz vom 18. Juli 1928, BGBl., Nr. 234, iiber die Behandlung junger Rechtsbrecher (Jugendgerichtsgesetz).
Dr. Kadečkin komentar se deli na dva dela: prvi vsebuje besedilo novega zakona in štirih naredb zveznega justičnega ministra, drugi pa podroben komentar zakona in izvlečke iz uradnih motivov. Zakon je završitev dolgoletnih teženj po preosnovi mladinskega kazenskega prava v Avstriji. Prejšnji poskusi v tej smeri (načrt justičnega ministra dr. Franca Kleina [1. 1907], načrt iz 1. 1917 in dr.) niso prodrli predvsem vsled različnih parlamentarnih komplikacij. Edini važni pozitivni korak je bil storjen z zakonom z diie 25. januarja 1919. S tem zakonom je b 1 justični minister pooblaščen, da ustanovi še pred uveljavljenjem novega zakona mladinska sodišča in iizda najpotrebnejše predpise o postopanju v mladinskih zadevah. Uradni motivi zakona iz 1. 1928. duhovito označujejo ta ukrep z besedami: »Man baute ene Klinik, aber es fehlten die Instrumente und die Heilmittel«. Novi zakon iz I. 1928. hoče zadostiti prav tej potrebi in zasigurati mladinskemu sodhiku resnično- možnost, udejstvovaiti modema načela v postopanju napram maloletnikom.
Izhodišče pri preosnovi mladinskega prava v Avstriji je, da povračilna kazen ni primemo sredstvo v boju zoper mladinsko zločinstvenost. Treba je zaščititi mladino pred pretečo moralno propalostjo. V to svrho služi lahko tudi kazen, toda le pod pogojem, če ustrezata kazen in način njenega izvrševanja vzgojnim smotrom. Kazen je vsekakor le ultima ratio, praviloma pa naj se uporabljajo vzgojna sredstva. Zakon predvideva ustanovitev primernega števila državnih zavodov za vzgojo
Književna poročila. 47
mladine (Bundesanstalten fiir Er/iehungsbedKirftige). To je najvažnejši pcgoj resne reforme. »Sozialen Misstanden kann man mit blossen Worten — und waren es auch Gesetzesworte — nicht begegnen, sondern nur durch Taten.« Mladinske stvari spadajo po avstrijskem zakonn pred skabinska sodišča, in ne pred sodnika poedinca kakor po našem novem zakoniku o kazenskem sodnem postopanju 1929. V tem kratkem poročilu ne moremo presojati novega avstrijskega zakona glede njegove v^sebine, čeprav bi bilo primerjanje tega zakona z zadevnimi določbami naše nove kazenske zakonodaje zanimivo in poučno.
Dr. Kadečkin komentar je naravnost vzoren. Vsako vprašanje je temeljito in skrbno obdelano v vseh podrobnostih. Povsod, kjer je to potrebno, so poudarjene razlike v primeri z dosedanjim pravom ter so navedeni vsi viri, na katere se sklicuje zakon. Za praktične cilje morebiti variante besedila v različnih prednačrtih, ki jih navaja komentar, niso tako nujno potrebne. Kot čisto zunanji nedostatek smatramo le to, da je besedilo zakona tiskano z bolj drobnim tiskom kot pa komentar sam.
A. Maklecov.
Pržič A. Ilija: Država i pravo u delu Leona Digia. Novi Sad, 1929. Str. 30.
Sburednik beograjskega Arhiva za pravne in društvene nauke, asistent beograjske univerze Ilija Pržič je v letopisu Srpske Matice (knj. 22., 7^'. 2) sintetsko prikazal delo nedavno umrlega svojega učitelja Leona Duguita, profesorja javnega prava v Bordeauxu. Vpliv tega francoskega misleca na pisatelje pravnih in družbenih ved je izredtao velik ne samo v Franciji, kjer se dele pravnki v dva velika tabora Duguitovih pristašev in pa nasprotnikov, marveč tudi v vsem ostalem znanstvenem svetu, kjer prodirajo nauki slavnega Francoza zmerom bolj. V pričujoči razpravi, ki leži v odtisku pred nami, govori g. Pržič najprej o razvoju doktrin svojega učitelja in potem podaja analizo njegovega nauka. Duguit je postavil pravno sociologijo nai pozitivizem, evolucionizem in organizem, a na mesto subjekti\Tiega prava individualistične šole objektivistični sistem, v le4em pa kot osnovni element pravno pravilo. On je razločil pojem prava od pojma države ter ta dva pojma vsakega za sebe rekonstruiral po eksperimentalnem potu. V borbi proti subjektivistom je svojo teorijo razširil tudi na zasebno pravo. Svoj nauk o državi je sistematsko izpeljal v svojem sistemu ustavnega prava (1. 1911., v drugi izdaji leta 1921—1925). On smatra za dokazano, da je bilo pravo po svoji naravi in po svojem postanku poprej ko država in zunaj le«te. Le tako si je moči razlagati, da more pravo omejevati tudi državo ali, z drugimi besedami, zakaj je meddržavno pravo mogoče. Dosledno negira Duguit suvereno pravno osebnost države, zameta razlikovanje objektivnega prava pa subjekti^'nega in trdi, da v. dobi pred objektivnim pravom ni bilo niikakih subjektivnih pravic. Na tej podstavi je razvil svojo teorijo o funkcijah dtžave in njenih o-ganih. Naše največje zanimanje zasluži Pržičeva raizpiava v tretjem delu, kjer raziskuje pisatelj, kak vpliv je imel Duguit na druge in zlasti na jugoslovenske pravnike, na Slobodana
48 Književna poročila.
JovanovičE', dr. Eh-agoslava Jovanoviča in dr. Mihajla Iliča, dalje na Bor. M. Popoviča, dr. Evgenija Spektorskega, dr. Čed. Markoviča in dr. Gjorgja Tasiča, našega ljubljanskega ordinarija. Od Slovencev imenuje samo mimogrede dr. Leonida Pitamica. Zato menim, da bi bilo dobro, ako bi se slovenski pravniki z Duguitovim naukom seznanili vsaj po Pržidevi razpravi, kjer je pisatelj dokumentiral vprav izredno obrazO' valnost, združeno s sijajnim slogom. Dr. France Goršič.
Dr. Rappaport A.: Rechtsfalle aus dem Erbrecht, Perles Moritz. Dunaj 1929. Str. 94. Cena S 4.
Dr. Klang H.: Rechtsfalle aus dem Sachenrecht, Perles Moritz. Dus naj 1929. Str. 123. Cena 3.20 Mk.
V dr. Petschekovi zbirki »Rechtsfalle fiir Ubungen ven Studierenden und von Anwartern juristischer Berufe«, ki izhaja izza 1. 1928. in v kateri so doslej izšli pravni primeri iz delovnega, meničnega in čekov« nega, pcgodbenozavarovalnega, civilnopravdnega, kazenskega ;n kazen-sko-pravdnega prava, sta pravkar izšla gori citirana nova zvezka. Odlikujeta se po istih vrlinah, ki so bile poudarjene, ko je izšel prvi zvezek (gl. Slov. Pravnik 1. 1928. str. 182—183). A ponoviti je tudi' tam izrečeno pr pombo, da se nam zde objavljeni pirimeri pretežavni, da bi služili za vaje mladim pravnikom. Tii še ne obvladujejo prava in ga še ne uporabljajo, ampak se mu šele učijo, in zato bi se jim pri reševanju predHoženih primerov morala nuditi neka p'omoč. Če se že ne navajajo določbe zakonov, katere je uporabiti, naj bi se navajale vsaj tiste, katerim se je ogniti. Zdi se, da so pravni primeri zajeti iz najkompliciranejše prakse in da so bili predmet judikature višjih, če ne najvišjih sodnih instanc.
Bruns Carl Georg: Grundlagen und Entwicklung des internaziona« len Minderheitsrechtes. Kine Uebersicht. Sclbstverlag der Deutschen Gesellschaft fur Nationalitiitenrecht. Berlin=Steglitz 1929. Str. 48.
Delce je pisano z vidika Nemcev. Bavi se pretežno s poljskim manjšinskim vprašanjem. Ipak bo vsakdo, ki ga prečita, dobil izvrstnih informacij, ki mu bodo hasnile pri presoji naših potreb. Zlasti opozar« jamo na lepo zaokroženo sliko o nacionalitetnih kongresih, na katerih imamo baš Slovenci svojega odličnega reprezentanta v osebi predsed« nika dr. \Vilfana. Zanimanje za vsa ta vprašanja moramo pokazati v prvi vrsti juristi. Za uvod v študij perečih vprašanj iz manjšinskega prava smemo omenjeno brošuro toplo priporočati.
Dr. M. Dolenc.
Zeitschrift fiir offentliches Recht (1. 1929, zvezek 3) prinaša raz« prave o boju za javno pravo (K. Hermann), pravno filo-zofsko študijo o bistvu prava (E. R o e n a u), kratko, a jako poučno sliko o raz« \oju manjšinskega vprašanja na zadnji, seji Sveta Društva Narodov v Lugano, pri čemer pisatelj (H e y k i n g) kaže posebno na možnost, da se vsi pravni manjšinski spori rešijo pred Mednarodnim sodnim dvorom v Haagu. Hugelmann objavlja iz Schererjeve zapuščine odlomek nje« govega zasnovanega učbenika cerkvenega prava in sicer o beneficialnem
¦Razne vesti. 49
pravu. E. V o e g c 1 i n kritizira teorijo o vrhovnosti (suvereniteti), kakor jo zastopa ameriški profesor Dickinson. P. Vittorelli nam opisuje delovanje avstrijskega ustavnega sodišča tekom njegovih prvih 10 let. Dr. Ivan Tomšič.