MEDNARODNA MOBILNOST ŠTUDENTOV V TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V SLOVENIJI mag. Tanja Čelebič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana JEL: I210, I230, I250, I280, I290 UDK: 37.091.4(497.4) Povzetek Mednarodna mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju ima pomembno mesto v domači in evropski politiki na področju izobraževanja. Študij v tujini prispeva k posameznikovemu akademskemu, osebnostnemu, strokovnemu in kariernemu razvoju. Delež tujih študentov (s tujim državljanstvom) v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje je v Sloveniji nizek, čeprav se povečuje. V študijskem letu 2012/2013 je znašal 3,3 %. Ob tem je nizek tudi delež tujih diplomantov. Povečuje se tudi delež slovenskih študentov, ki študirajo v tujini, vendar je nižji od povprečja enaindvajsetih držav članic EU, ki so članice OECD. V okviru kratkoročne mobilnosti se je v obdobju 2008/2009-2011/2012 povečalo število tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji, in slovenskih študentov, ki študirajo v tujini, pri čemer se je bolj povečalo število tujih študentov pri nas. K povečanju njihovega števila je najbolj prispeval program Erasmus. V zadnjih letih je opaziti napredek glede povečevanja števila tujih študentov (vpisna mesta, šolnine, bivanje v študentskih domovih), vendar tuji študenti niso več upravičeni do državnih štipendij. Pri študiju slovenskih študentov v tujini pogosto ovirajo finance. Na področju mednarodne mobilnosti študentov so določeni izzivi (izboljšanje kakovosti visokega šolstva, povečanje ugleda visokošolskih zavodov, izvajanje študijskega procesa v tujem jeziku ipd). Ključne besede: mednarodna mobilnost študentov, internacionalizacija visokega šolstva, študij v tujini, tuji študenti, terciarno izobraževanje Abstract International student mobility in tertiary education plays an important role in the EU as well as in national education policy. Study abroad contributes to the individual's academic, personal and professional development and influences his career development. The share of foreign students (with foreign citizenship) is low in Slovenia, although it is increasing. In academic year 2012/2013 it totalled 3.3%. The share of foreign graduates is also low. The share of Slovenian students studying abroad also increased, but is lower than the average for the 21 EU countries that are OECD members. In short-term mobility (credit mobility) the number of foreign students studying in Slovenia and the number of Slovenian students studying abroad increased in the period 2008/2009 - 2011/2012, but the number of foreign students in Slovenia increased more. Their number increased mostly due to the Erasmus programme. In Slovenia, certain progress was made in attracting foreign students in recent years (enrolment places, tuition fees, residence halls), but foreign students are no longer entitled to national scholarships. For students wishing to study abroad, costs are a frequent obstacle. In the field of international student mobility there are certain issues present (increasing higher education quality, increasing higher institution's reputation, delivering the study process in foreign language etc). Key words: international student mobility, higher education internalisation, study abroad, foreign students, tertiary education 1. Uvod Mednarodna mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju, kije pomemben vidik internacionalizacije visokega šolstva, se je v zadnjih desetletjih močno povečala (Santiago in drugi, 2008, str. 238, 243). Ima tudi pomembno mesto v evropskih politikah na področju izobraževanja. Mednarodna mobilnost študentom omogoča pridobitev mednarodne izkušnje, širjenje poznanstev, izboljšanje splošne razgledanosti (Education and Training Monitor 2013, 2013, str. 47) in je pomembna za njihov osebnostni razvoj ter zaposljivost. Poleg tega prispeva k povečanju kakovosti visokošolskih programov in spodbuja konkurenco med visokošolskimi ustanovami (Communique of the Conference of European Ministers responsible for Higher Education, 2009). Mednarodna mobilnost študentov ima dva vidika; željo domačih študentov, da odidejo na študij v tujino, in željo visokošolskih sistemov držav, da privabijo študente iz tujine (Education and Training Monitor 2013, 2013, str. 48). Na ravni EU in v Sloveniji so bili v zadnjih letih sprejeti razni dokumenti, ki poudarjajo pomen mednarodne mobilnosti študentov in opredeljujejo cilje na tem področju. Povečanje mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju je pomemben cilj v letu 1999 sprejete Bolonjske deklaracije (The Bologna Declaration of 19 June 1999, 1999). V letu 2011 je Svet EU za to področje sprejel cilj, po katerem naj bi do leta 2020 najmanj 20 % diplomantov terciarnega izobraževanja opravilo del študija ali s študijem povezane delovne prakse v tujini v obsegu vsaj tri mesece ali v obsegu 15 kreditnih točk (Council Conclusion on a Benchmark for Learning Mobility, 2011). V letu 2011 je Svet EU sprejel Priporočilo Mladi in mobilnost - spodbujanje učne mobilnosti mladih, ki predvideva izboljšanje informiranja o možnostih za učno mobilnost, krepitev kulture mobilnosti, spodbujanje jezikovne in kulturne priprave, možnosti na mobilnost, reševanje upravnih vprašanj v zvezi z bivanjem v tujini, prenosljivost štipendij in posojil za študij, izboljšanje kakovosti učne mobilnosti (z uporabo listin kakovosti in postopkov za priznavanje v tujini pridobljenih učnih rezultatov, spremljanje napredka mobilnosti ipd.). Tudi domači stateški dokumenti omenjajo mednarodno mobilnost študentov. Strategija razvoja Slovenije (SRS) iz leta 2005 v okviru druge razvojne prioritete (Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta) navaja kot enega od ciljev privabljanje tujih študentov v Slovenijo. V letu 2011 sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (ReNPVŠ11-20) predvideva oblikovanje ukrepov, ki bodo pritegnili tuje študente, in ukrepov, ki bodo najmanj eni petini naših študentov omogočali mednarodno mobilnost v času študija vsaj za čas enega semestra. Predvideno je bilo oblikovanje nacionalne strategije za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, ki bo vključevala ukrepe za povečanje privlačnosti slovenskega visokošolskega sistema. Visokošolski zavodi bodo ob upoštevanju te strategije pripravili mednarodne institucionalne strategije z lastnimi prednostnimi usmeritvami. Delež tujih državljanov med študenti se bo do leta 2020 bistveno povečal. Poučevanje se bo lahko izvajalo tudi v tujih jezikih, še posebej na drugi in tretji stopnji. Priznavanje v tujini pridobljenega izobraževanja bo prožno in odprto, kar naj bi se uredilo z novim zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja. V prispevku najprej prikazujemo pomen mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju. Nato prikazujemo stanje in gibanja na področju kratkoročne in dolgoročne mednarodne mobilnosti študentov za študij in prakso v Sloveniji ter v primerjavi z drugimi državami EU v obdobju krize (od leta 2008 dalje) in daljšem časovnem obdobju (od leta 2000 dalje). V nadaljevanju prikazujemo dejavnike mednarodne mobilnosti študentov, prispevek pa zaključujemo z izzivi. 2. Pomen mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju Učinki mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju se kažejo na ravni posameznika, visokošolskega zavoda in države. Študij v tujini prispeva k posameznikovemu akademskemu, osebnostnemu in strokovnemu razvoju. Študent v tujini pridobi nova znanja in veščine, spozna nove učne metode, naveže stike z drugimi študenti, izboljša znanje tujih jezikov in poznavanje tujih kultur, kar mu lahko pozneje koristi pri delu in prispeva k njegovi mobilnosti na trgu dela. Mednarodna mobilnost študentov posredno vpliva na gospodarski in družbeni razvoj države (Erasmus - facts, figures and trends, 2012). Koristi od študija v tujini navajajo tudi posamezniki, ki so odšli iz Slovenije na študij v tujino. Izsledki študije Meddržavna mobilnost in emigracija Erasmus študentov generacij 2005-2010 je pokazala, da so Erasmus študenti generacij 2005-2010, ki so odšli iz Slovenije na izmenjavo v tujino, kot najpomembnejše koristi navedli izboljšanje znanja tujih jezikov, povečanje samozavesti in pridobitev večje strokovne širine (splošne razgledanosti) (Bevc in drugi, 2013). Podobno so tudi po podatkih raziskave Eurobarometer Youth on the move (2011) najpomembnejše koristi (prva in druga najpogosteje navajana korist) pri mladih, starih od 15 do 35 let, ki so odšli iz Slovenije na izobraževanje v tujino, izboljšanje znanja tujih jezikov (dobra polovica anketirancev) in poznavanja tujih kultur ter pridobitev novega strokovnega znanja ter veščin. Mednarodna mobilnost študentov ima lahko pozitivne učinke tudi za visokošolske zavode, saj lahko s spodbujanjem novih načinov poučevanja prispeva k povečanju kakovosti študija in modernizaciji visokošolskih zavodov (Education and Training Monitor 2012, 2012, str. 43). Prevideva se, da mednarodna mobilnost prispeva k posameznikovi zaposljivosti in kariernemu razvoju. Kariere posameznikov, ki so bili vključeni v izmenjave študentov Erasmus, so v povprečju pogosteje mednarodno usmerjene kakor kariere posameznikov, ki niso bili vključeni vanjo, plača pa ni nujno višja (The impact of Erasmus on Euroepan higher education: quality, openess and internationalisation, 2008, str. 38). Učinki študija v tujini na zaposljivost posameznika so odvisni tudi od tega, ali delodajalci cenijo mednarodno izkušnjo študentov. Tako je študija med delodajalci na Finskem pokazala, da ti bolj cenijo diplomante, ki so študirali na Finskem, kakor tiste, ki so študirali v tujini (Rodrigues, 2013, str. 13-14). Od pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo študenti na študiju ali praksi v tujini, imajo lahko korist tudi prihodnji delodajalci. Vendar se po podatkih raziskave Eurobarometer Employers' perception of graduate employability (2010) Slovenija po deležu anketiranih delodajalcev, ki se močno ali pretežno strinjajo, da je pomembno, da so osebe, ki so jih na novo zaposlili, študirali v tujini (18,2 %), uvršča v spodnjo polovico držav EU. Višji je delež anketiranih delodajalcev, ki se močno ali pretežno strinjajo, da je pomembno, da je posameznik opravljal prakso v tujini (25,0 %), Slovenija pa se po vrednosti deleža uvršča približno v sredino držav EU. Študij v tujini praviloma povečuje verjetnost, da bo posameznik po končanem študiju tam poiskal delo (The Impact of ERASMUS on European Higher Education: Quality, Openess and Internalisation, 2008). Izsledki študije Does student mobility during higher education pay?, v katero je bilo zajetih 16 evropskih držav1 (tudi Slovenija), so pokazali, da je mednarodna mobilnost študentov pozitivno povezana z mednarodno mobilnostjo posameznikov potem, ko diplomirajo. Verjetnost, da bo posameznik po pridobljeni diplomi poiskal delo v tujini ali tam nadaljeval z izobraževanjem, je pri posameznikih, ki so del študija ali celoten študij opravili v tujini, večje kakor pri študentih, ki niso odšli v tujino. Verjetnost je večja, čim dlje so posamezniki živeli v tujini (Rodrigues, 2013). Študij v tujini v povprečju poveča verjetnost, da se bo posameznik tam zaposlil (Parey in Waldinger, 2010, str. 194). Podatki za Slovenijo kažejo, da je bil pri študentov Erasmus generacij 2005-20102, ki so odšli iz Slovenije na študij ali prakso v tujino, visok delež potencialnih zaposlitvenih migrantov (58 %) in dobra desetina dejanskih delovnih/zaposlitvenih emigrantov (Bevc in drugi, 2013, str. 112). Mednarodna mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju vpliva na trg dela v domači in tuji državi, saj lahko vpliva na potencialne odselitve zaradi dela v tujino ter s tem na ponudbo človeškega kapitala v domači in tuji državi. Odselitve visoko izobraženih posameznikov posledično vplivajo na zmanjšanje ponudbe človeškega kapitala v domači državi in vplivajo na gibanja na trgu dela. Nasprotno v tuji državi pomenijo obogatitev ponudbe človeškega kapitala in možnosti za krepitev inovacijske sposobnosti države. Verjetnost za odločitev za delo v tujini se v primeru, ko je v domači državi visoka brezposelnost in manjka delovnih mest za visoko izobražene, poveča. V takih razmerah so kratkoročno za domačo državo migracije v tujino ugodne, ker prispevajo k znižanju brezposelnosti, dolgoročno pa slabijo ponudbo človeškega kapitala, ki je dejavnik gospodarskega razvoja. V okviru mednarodne mobilnosti študentov razlikujemo med kratkoročno mobilnostjo (mobilnostjo za kreditne točke) in dolgoročno mobilnostjo (mobilnost za diplomo). V okviru prve študent odide na študij v tujino za krajši čas (največ eno leto), nato pa se vrne v domačo 1 Za analizo so bili uporabljeni podatki iz raziskav REFLEX (Research into Employment and professional FLEXibility), ki je bila opravljena v letu 2005, in HEGESCO (Higher Education as a Generator of Strategic Competences), ki je bila opravljena v letu 2008 in v katero je bila zajeta tudi Slovenija. V njej so bili zajeti anketiranci pet let po dokončanju študija. 2 Generacije študentov 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. državo, kjer dokonča študij in pridobi diplomo. Primer kratkoročne mobilnosti so mednarodne izmenjave študentov. Za drugo vrsto mobilnosti je značilno, da študent odide na študij v tujino za daljši čas in tam pridobi diplomo (Teichler in drugi, 2011, str. 27). 3. Dejavniki mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju Na odločitev posameznika za študij v tujini vplivajo različni dejavniki, ki jih lahko razdelimo v več skupin. Kakor je razvidno iz slike 1 so to dejavniki, ki so neposredno povezani s študijem, drugi dejavniki, povezani s študijem, osebni dejavniki, socialnoekonomski dejavniki in tisti, povezani s koristmi od študija. Pomembna skupina so dejavniki, neposredno povezani s študijem (glej sliko 1). Na odločitev za študij v tujini pomembno vplivajo stroški študija. Po izsledkih raziskave Eurostudent IV (2008-2011) so stroški pogosta ovira pri odločitvi za študij v tujini (Orr in drugi, 2011, str. 165). V to skupino dejavnikov uvrščamo tudi kakovost študija. Empirični podatki za evropske države, ki so članice OECD, kažejo, da na odločitev za odhod v tujino vpliva kakovost študija v tujini, manj pa višina plač v tujini. Podatki za države EU, ki so hkrati tudi države članice OECD, so pokazali, da sta v obdobju 2001-2006 približno dve tretjini študentov, ki so odšli na študij v tujino, izbrali državo, ki se uvršča med države z najvišjo kakovostjo visokega šolstva (Francija, Nemčija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo) (Brezis, Soueri, 2011). Na izbiro izobraževalne ustanove vpliva tudi njen ugled (Varghese, 2008, str. 24; Santiago in drugi, 2008, str. 254). Več tujih študentov privabljajo države, kjer je jezik poučevanja eden od v svetu razširjenih jezikov, druge imajo ponavadi več težav pri privabljanju tujih študentov (Santiago in drugi, 2008, s tr. 252). Največje deleže tujih študentov imajo angleško govoreče države (ZDA, Združeno kraljestvo in Avstralija), kar je povezano s prevlado angleščine kot svetovnega jezika. Poleg teh držav največ tujih študentov privabljajo države, v katerih je jezik poučevanja nemški, francoski, španski ali ruski (Education at a Glance 2012, 2012, str. 363). Na odločitev za študij v tujini vplivajo tudi socialnoekonomski dejavniki (glej sliko 1), med njimi izobrazba staršev. Tako je na primer vključenost v mednarodno mobilnost v okviru programa Erasmus višja pri študentih, ki imajo starše s terciarno izobrazbo, kakor pri tistih z nizko izobraženimi starši (z največ končano osnovno šolo) (Otero, Mc Coshan, 2006 a, str. 5). To kažejo tudi izsledki raziskave Eurostudent IV 2008-2011. Kljub stroškom lahko študij v tujini prinaša tudi koristi (na primer boljšo zaposlitev), kar lahko prav tako vpliva na odločitev za študij v tujini) (Varghese, 2008, str. 24). Slika 1: Dejavniki, ki vplivajo na mednarodno mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju Viri: Prirejeno po Rodrigues, 2013, str. 7; EUROSTUDENT IV Database (Data Reporting Module), 2013; Students and Higher Education Reform, Eurobarometer, 2009; Varghese, 2008. Na odločitev posameznika za študij v tujini vplivajo različni dejavniki, pri čemer so nekateri pomembnejši kakor drugi. Prav tako so razlike v dejavnikih mednarodne mobilnosti med kratkoročno in dolgoročno mednarodno mobilnostjo študentov, čeprav zgoraj omenjene raziskave o ovirah pri študiju v tujini med tema dvema vrstama mobilnosti ne razlikujejo. Na primer, pri kratkoročni mobilnosti v okviru programov izmenjav enako velja, da višina šolnine ni pomemben dejavnik. 4. Mobilnost študentov v Sloveniji 4.1 Tuji študenti na študiju v Sloveniji Pri nas je delež tujih študentov (s tujim državljanstvom)3 v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje nizek. V študijskem letu 2012/2013 je znašal 3,3 % in se je obdržal približno na ravni predhodnega leta. Delež tujih študentov je bil večji kakor v študijskih letih 2008/2009 in 2000/2001. Vendar je bil v letu 2012 (študijsko leto 2011/2012) veliko nižji od povprečja EU-28 (Slovenija: 3.2 %; EU: 9,6 %) (glej sliko 2), v obdobju 2008-2012 se je tudi manj povečal kakor na ravni tega povprečja. V študijskem letu 2012/2013 so se prekinila ugodna gibanja števila tujih študentov. Njihovo število se je po večletnem predhodnem povečevanju v zadnjem letu zmanjšalo za 3,5 %, vendar je bilo veliko večje kakor v študijskih letih 2008/2009 in 2000/2001. Število tujih študentov se je v obdobju 2008-2012 relativno tudi veliko bolj povečalo kakor na ravni povprečja EU-28. Delež tujih študentov se povečuje z ravnjo izobraževanja. Najvišji je na doktorskem študiju, najnižji pa v višjem strokovnem izobraževanju (glej tabelo 1). Delež tujih študentov se je med letoma 2008/2009 in 2012/2013 na doktorskem študiju tudi najbolj povečal, najmanj pa se je povečal v višješolskem strokovnem izobraževanju. Podobno kakor pri nas je tudi v večini drugih držav EU delež tujih študentov najvišji na doktorskem študiju. Vendar je pri nas bistveno nižji od povprečja EU (2012: Slovenija: 10,8 %; EU: 21,2 %). Nižji je tudi delež tujih študentov na programih Isced 54. Razlike v deležu tujih študentov so tudi med področji izobraževanja. Delež je bil v študijskem letu 2012/2013 najvišji na področju znanost, matematika in računalništvo ter na področju umetnost in humanistika (4,1 %), najnižji pa na področju izobraževanje ter na področju kmetijstvo in veterina (1,5 %).5 V obdobju 2008/2009-2012/2013 se je povečal na vseh področjih izobraževanja, najbolj na področju družbene vede, poslovne vede in pravo, najmanj pa na področju izobraževanje, na področju umetnost in humanistika ter na področju kmetijstvo in veterina. Na vseh področjih izobraževanja se je v obdobju 2008/2009-2012/2013 povečalo tudi število tujih študentov. 3 Tuji študent je študent, ki ni državljan države, v kateri študira. 4 Prvo obdobje terciarnega izobraževanja, po katerem se še ne pridobi najvišja znanstvena kvalifikacija (v Sloveniji zajema višješolski strokovni, visokošolski strokovni, univerzitetni dodiplomski in magistrski študij). 5 V študijskem letu 2012/2013 je delež tujih študentov na področju družbene vede, poslovne vede in pravo znašal 3,8 %, na področju zdravstvo in sociala 3,6 %, na področju tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo 2,9 % in na področju storitve 2,2 %. Slika 2: Delež tujih študentov v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje, Slovenija in države EU, 2012, v % 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 (U :> 30,0 ^^ 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 -D E (U 0 (Ü ca (Z (Z CÜ > 'ij C ra C s 0 < N /D J? (Ü J2 (Ü (Z J? /D /D cz E cu IS >u C LL (Z a s (Z :> 'iŽ CU > z > >uo D -0 (Z S >uo ÜÖ LU CD JD uo s: X Vir: Eurostat. Tabela 1: Tuji študenti v terciarnem izobraževanju, skupaj in po vrstah študijskih programov, Slovenija, 2008/20092012/2013 Število Rast števila, v % Struktura vpisanih, v % Delež tujih študentov v skupnem številu vpisanih, v % 2012 2011 - 2012 2008 - 2012 2008 2011 2012 2008 2011 2012 Skupaj 3.185 -3,5 61,8 100,0 100,0 100,0 1,7 3,2 3,3 Višješolsko strokovno izobraževanje 223 21,2 51,7 7,5 5,6 7,0 0,9 1,3 1,7 Visokošolski dodiplomski in podiplomski študij 2.962 -5,0 62,6 92,5 94,4 93,0 1,9 3,5 3,5 Visokošolski dodiplomski študij 1.620 -18,4 24,0 66,3 60,1 50,9 1,5 2,8 2,6 Visokošolski strokovni - 1. stopnja bolonjski in stari 609 -36,7 62,0 19,1 29,1 19,1 1,1 3,4 2,5 Univerzitetni dodiplomski študij in 1. stopnja bolonjski študij 1.011 -1,2 8,7 47,2 31,0 31,7 1,8 2,4 2,7 Visokošolski podiplomski študij 1.342 18,6 160,1 26,2 34,3 42,1 4,5 5,9 6,2 Specialistični in magistrski študij 945 37,4 173,1 17,6 20,8 29,7 3,6 4,6 5,2 Doktorski študij 397 -10,6 133,5 8,6 13,5 12,5 8,5 10,8 11,0 Vir: SURS, lastni preračuni. Ob nizkem deležu tujih študentov (s tujim državljanstvom) je nizek tudi delež tujih diplomantov, čeprav se je ob povečevanju deleža tujih študentov v obdobju 2008-2012 povečal in je v letu 2012 znašal 1,8 %. Podobno kakor delež tujih študentov je tudi delež tujih diplomantov nižji od povprečja EU (10,0 %). Ob povečanju števila tujih študentov v zadnjih letih se povečuje tudi število tujih diplomantov terciarnega izobraževanja, ki je v letu 2012 znašalo 380. Delež tujih diplomantov je bil v letu 2012 pri nas najvišji na doktorskem študiju in najnižji v višješolskem strokovnem izobraževanju. Na vseh vrstah študijskih programov, razen na univerzitetnih dodiplomskih programih, je bil višji kakor v letu 2008. V strukturi tujih študentov v terciarnem izobraževanju so imele v študijskem letu 2012/2013 največji delež Hrvaška (slaba tretjina), Makedonija, (slaba petina), ter Bosna in Hercegovina ter Srbija (približno desetina). Na visoke deleže tujih študentov iz teh držav vplivajo geografska bližina, kulturne vezi in sorodnost jezika. Slika 3: Delež mobilnih študentov v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje, Slovenija in države EU, 2012, v % 30,0 lü 25,0 Vir: Eurostat. Delež slovenskih študentov na študiju v tujini je v letu 2011 (zadnji dosegljivi podatek) znašal 2,9 % in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal, vendar je bil nižji od povprečja enaindvajsetih držav članic EU, ki so članice OECD (3,6 %). Povečalo se je tudi število slovenskih študentov na študiju v tujini, ki je v letu 2011 znašalo 3.096. Najvišje deleže slovenskih študentov imajo Avstrija (26,7 %), Nemčija (približno 15,6 %) in Združeno kraljestvo (12,6 %). Pri nas se povečuje tudi delež mednarodno mobilnih študentov6 v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje, ki je v letu 2012 znašal 2,3 % in je bil višji kakor v letu 2008. Delež je pri nas, podobno kakor v večini drugih držav EU, nižji od deleža študentov s tujim državljanstvom (glej sliko 3). V obdobju 2008-2012 se je povečalo tudi število mednarodno mobilnih študentov. Nizek je tudi delež mednarodno mobilnih diplomantov, ki je v letu 2012 znašal 1,7 %. 4.2 Kratkoročna mednarodna mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju Kratkoročna mobilnost oziroma mobilnost za »kreditne točke« zajema študij v tujini za krajši čas (na primer za nekaj mesecev). Izmenjave študentov v Sloveniji potekajo na podlagi programov Erasmus in CEEPUS ter dvostranskih sporazumov (dvostranske 6 Mednarodni/mobilni študent je študent, ki je prečkal meddržavno mejo in se preselil v drugo državo (ciljno državo) zaradi študija. Poudarek je na fizičnem prečkanju meje, razen pri posameznikih, ki so vključeni v študij na daljavo. izmenjave). Erasmus je glavni program mobilnosti EU na področju izobraževanja in usposabljanja, ki se je začel izvajati v študijskem letu 1987/1988. Slovenija se je programu pridružila v študijskem letu 1999/2000. V program Erasmus so poleg držav članic EU vključene tudi nekatere druge evropske države (Liehtenštajn, Norveška, Turčija, Islandija in Švica) (Erasmus - facts, figures and trends, 2012)). Osrednji del programa so mednarodne izmenjave študentov za študij, ki lahko trajajo od treh do 12 mesecev. Program študentu omogoča mednarodno izobraževalno, jezikovno in kulturno izkušnjo v drugi državi EU in prispeva k njegovemu razvoju in usposobljenosti ter spodbuja sodelovanje med visokošolskimi ustanovami (Erasmus mobilnost študentov). Cilji so omogočiti študentu mednarodno izobraževalno, jezikovno in kulturno izkušnjo v drugi državi EU, spodbujati sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in prispevati k razvoju dobro usposobljenih ter mednarodno izkušenih mladih ljudi kot prihodnjih strokovnjakov). Študent se lahko vključi tudi v mednarodno izmenjavo za prakso. Študij v tujini študentu omogoča pridobitev mednarodne izkušnje in prispeva k njegovemu strokovnemu razvoju (Erasmus - facts, figures and trends, 2012). Program Erasmus je del programa Vseživljenjsko učenje, ki je bil sprejet za obdobje 2007-2013 (Letno poročilo o izvajanju programa vseživljenjsko učenje v letu 2012, 2013). V Sloveniji se od leta 2007 v mednarodne izmenjave lahko vključijo tudi vpisani v višješolsko strokovno izobraževanje, pred tem pa le študenti visokošolskega dodiplomskega in podiplomskega študija. Program CEEPUS (srednjeevropski program za izmenjavo študentov in učiteljev) se je začel izvajati leta 1995.7 Njegov cilj je vzpostaviti in spodbujati mobilnost študentov in učiteljev med državami, vključenimi v program, ter spodbujati oblikovanje skupnih študijskih programov (CEEPUS - Central European Exchange Program for University Studies, 2013). Tretja vrsta izmenjav so izmenjave prek dvostranskih sporazumov (dvostranske štipendije, 2013). Po letu 2000 so bila gibanja števila tujih študentov na študiju v Sloveniji in slovenskih študentov na študiju v tujini ugodna. Njihovo število se je v večini let povečevalo, ugodna gibanja pa so se nadaljevala tudi v času krize. V obdobju 2008/2009-2011/2012 se je povečalo število tujih študentov na študiju v Sloveniji in slovenskih študentov na študiju v tujini (glej tabelo 2). Rast njihovega števila se je nadaljevala tudi v študijskem letu 2011/2012. Po posameznih vrstah programov izmenjav so gibanja števila študentov različna. K povečanju števila študentov v okviru izmenjav je v obdobju 2008/2009-2011/2012 najbolj prispeval program Erasmus. V strukturi študentov na študiju v Sloveniji in v strukturi slovenskih študentov na študiju v tujini predstavljajo študenti programa Erasmus največja deleža, oba deleža pa sta se v večini preteklih let povečevala. Število slovenskih študentov Erasmus, ki so odšli v tujino, je od leta 2009/2010 manjše od števila tujih študentov programa Erasmus v Sloveniji. Povečanje števila študentov, vključenih v program Erasmus v Sloveniji, je povezano s povečanjem sredstev, namenjenih za program. V obdobju 2008/2009-2011/2012 se je v okviru programa Erasmus podobno kakor pri nas število tujih študentov v državi in število domačih študentov na študiju v tujini povečalo tudi v skoraj vseh drugih državah EU. Relativna rast števila tujih študentov Erasmus na študiju v Sloveniji in slovenskih študentov na študiju v tujini v obdobju 2008/2009-2011/2012 je bila v EU med višjimi. Povečujeta se tudi deleža tujih študentov v Sloveniji in študentov iz Slovenije na študiju v tujini. Po deležu tujih študentov Erasmus na študiju v Sloveniji in slovenskih študentov Erasmus na študiju v tujini se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav EU (glej sliko 4). Vendar pa bi bilo treba delež slovenskih študentov na izmenjavah v tujini za doseganje ciljev EU še povečati. Ob tem opozarjamo, da ni nujno, da ima država, ki ima visok delež tujih študentov, tudi visok delež študentov Erasmus. V Združenem kraljestvu je delež tujih študentov Erasmus nizek, delež tujih študentov v okviru mobilnosti za pridobitev diplome, za katerega zaračunavajo visoke šolnine, pa med najvišjimi v EU. Ob povečanju števila mednarodnih izmenjav v okviru programa Erasmus bi lahko bili pozitivni učinki programa večji. Evalvacija učinkov programa Erasmus na visoko šolstvo v Sloveniji (Klemenčič in Flander, 2013) je pokazala, da na splošno program Erasmus ni bistveno vplival na internacionalizacijo visokega šolstva v Sloveniji, čeprav je prispeval h krepitvi določenih vidikov internacionalizacije. Program je poleg k povečanju mednarodne mobilnosti študentov prispeval k širjenju mrež partnerskih institucij in h krepitvi strokovnih služb v podporo mednarodnemu sodelovanju. Ob tem so veliko manj opazni neposredni učinki programa na internacionalizacijo doma in s tem na kakovost pedagoškega dela. Internacionalizacije doma je največ v obliki mednarodnih vsebin in tem v pedagoškem delu, veliko manj pa v obliki ponudbe predmetov v tujih jezikih, vključevanju gostujočih tujih predavateljev Tabela 2: Mednarodne izmenjave študentov med Slovenijo in tujino, skupaj in po vrstah programov, Slovenija, 2008/2009-2011/2012 Število Rast števila, v % Razlika v številu Struktura, v % 2011/2012 2010 - 2011 2008 - 2011 2010 - 2011 2008 - 2011 2008/2009 2010/2011 2011/2012 Študenti iz Slovenije na študiju v tujini: Skupaj 1.484 17,2 23,2 218 279 100,0 100,0 100,0 Erasmus 1.411 17,7 24,6 212 279 93,9 94,7 95,1 CEEPUS 73 9,0 0,0 6 0 6,1 5,3 4,9 Bilaterale n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Tuji študenti na študiju v Sloveniji: Skupaj 1.749 14,1 42,9 216 525 100,0 100,0 100,0 Erasmus 1.515 17,7 52,9 228 524 81,0 84,0 86,6 CEEPUS 197 -1,0 3,7 -2 7 15,5 13,0 11,3 Bilaterale 37 -21,3 -14,0 -10 -6 3,5 3,1 2,1 Vir: SURS, lastni preračuni. 7 Zdaj sodelujoče države so Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. Slika 4: Delež tujih študentov Erasmus v državi in delež domačih študentov Erasmus na študiju v tujini, EU, 2011/2012, v % 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 Q 3,0 2,0 1,0 0,0 « n rn ♦ ♦ fl M .fl.e.i.ft.i.n. > ^ "i^ C Ji jŠ ^ .!= (u fü — < LJU L^ i= -Si J^ J^ O ■ ^ C v "Ii □ Delež domačih Erasmus študentov na študiju v tujini, v % ♦ Delež tujih Erasmus študentov v državi, v % Vir: Podatki CMEPIUS, Erasmus - statistics, EUROSTAT; lastni preračuni. v pedagoški proces in povezovanju tujih študentov Erasmus z domačimi znotraj pedagoškega procesa. Vključitev v program Erasmus sama po sebi ne prispeva k internacionalizaciji študija doma. Študenti se lahko v okviru programa Erasmus vključijo tudi v mednarodne izmenjave za prakso, ki trajajo od tri do 12 mesecev. Od študijskega leta 2007/2008 imajo možnost opravljanja prakse v podjetju ali organizaciji v tuji državi. Izjema so študenti kratkih programov v terciarnem izobraževanju (v Sloveniji sem spada višješolsko strokovno izobraževanje), ki lahko prakso opravljajo od dva do 12 mesecev. Študentu praksa omogoča razvoj posebnih kompetenc (Erasmus -facts, figures and trends, 2012). Nameni prakse so prilagoditev posameznika potrebam evropskega trga dela, pridobitev posebnih spretnosti in izboljšanje razumevanja ekonomskih in socialno-kulturnih značilnosti države, v kateri posameznik opravlja prakso (Erasmus in podjetja, 2008). Podobno kakor število mednarodnih izmenjav študentov za študij se povečuje tudi število mednarodnih izmenjav študentov za prakso. Nasprotno kakor pri izmenjavah Erasmus za študij je bilo v študijskem letu 2011/2012 število slovenskih študentov, ki so odšli v tujino (324), veliko večje od števila tujih študentov, ki so prišli v Slovenijo (180). Med študijskima letoma 2008/2009 in 2011/2012 se je relativno bolj povečalo število tujih študentov, ki so prišli na prakso v Slovenijo, absolutno pa se je bolj povečalo število slovenskih študentov na praksi v tujini. Število študentov, vključenih v mednarodne izmenjave za prakso, se je podobno kakor pri nas povečalo tudi v drugih državah EU-28, Slovenija pa se je po relativni rasti tujih študentov na praksi v državi in domačih študentov na praksi v tujini uvrstila v zgornjo polovico držav EU-28. Ugodna gibanja števila obeh vrst študentov so bila značilna tudi za študijsko leto 2011/2012. 4.3 Ovire pri mednarodni mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju Za izobraževalno politiko je pomembno poznavanje ovir, ki študente odvračajo od študija v tujini. Po izsledkih mednarodne raziskave Eurostudent IV 2008-20118 (2012) v Sloveniji največji delež anketirancev, ki niso odšli na študij v tujino, kot zelo veliko navaja finančno oviro (glej sliko 5). Ta ovira je najpogostejša tudi v večini drugih evropskih držav, vključenih v raziskavo. Druga najpogostejša ovira je ločitev od partnerja, otrok, prijateljev. Poleg teh ovir gre tudi za druge ovire, pri čemer se njihov pomen med posameznimi državami razlikuje (Orr in drugi, 2011, str. 175-176). 5. Ukrepi za premagovanje ovir, povezanih z mednarodno mobilnostjo študentov v Sloveniji in EU Pri premagovanju finančne ovire so pomembni ukrepi izobraževalne politike (štipendije in posojila za študij). Glede premagovanja te ovire so ministri 47 evropskih držav, članic evropskega visokošolskega prostora (države, vključene v bolonjski proces), v letu 2012 na ministrski konferenci v Bukarešti zavzeli stališče, da je 8 V raziskavo so bili zajeti redno in izredno vpisani na akademsko usmerjene programe Isced 5A in poklicno usmerjene programe Isced 5B. Vpisani na programe Isced 6 (doktorski študij) niso zajeti. Slika 5: Zaznane ovire pri študiju v tujini pri študentih, ki niso odšli na študij v tujino, Slovenija, 2011, v % □ Velika ovir^ nOvira 80 70 60 50 SF^ž 40 N TJ fS.[5 Ü (D w "U C C -C i? E > O s^ iS ■<3 iž Si S ■Ü . T^ iS .i= .f5 i: ■ 0(5c iS (D D ^ iS iS fC fC "O ^