SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
Fr.Bazilij Valentin
O.F.M., M.B.E.
In Memoriam
*V &e*tct- tujim
'Peniti c/utc aaet aami fina, ja^tiruzjo ae&etote mi ja&titie, cCz videl v nanocje domovine, 'piiti&kzjo aa tujo- me jeguljo.
&e ¿¿t dvigam no&e v feeAt, 6ijwt, ccfiam, dmejem de tu fda&am ta i^fmod-tntiA tok ijuSe^m oaAam, fe-ošinam ftiaA mntviA tujiA ce&t.
fo&fiod, te tefei, naj ttanod tvoj tia tuji& tleA mladost mi v4a odteie, tjuieyti oymj aaj me v jivo fceie. S*ce tnfiece 4foiawti cUvi je moj.

S
Oj rožmarin, oj rožmarin,
tako zelen, dišeč, rastoč v višavah vaških lin, sameč in pa veneč... oj rožmarin, oj rožmarin ti dajem ga v spomin...
/Fotografija dekletca s pogreba patra Bazilija/ Foto: Florjan Auser
lilt MMIl.trt'Sl.OWMA
17.8.1997
Zadnje slovo od patra Bazilija
Uit ima in mortis hora...
Rožni venec za pokojnega patra Bazilija so zmolili v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew v petek, 1. avgusta zvečer pri maši zadušnici. V soboto, 2. avgusta 1997 seje že zjutraj zgodaj zbralo v Verskem središču Kevv veliko število rojakov. Prišli so iz vseh krajev Avstralije, celo iz Queenslanda, Canberre, Sydneya in od drugod, da bi se udeležili pogrebne svete maše in pogreba pokojnega patra Bazilija.
Pater Ciril Božič seje od pokojnika poslovil v imenu frančiškanske province iz Slovenije, pater Valerijan Jenko, pa kot provincialni delegat v Avstraliji. Prav tako so pri sveti maši govorili še pater Tone Gorjup, pater Janez Tretjak, pater Metod Ogorevc in novomašnik Simon Peter Berlec, ki se trenutno nahaja na obisku v Avstraliji. Med mašo sta pokojniku posvetila nekaj besed melbournški nadškof dr. G. Peli in pomožni škof Hilton Deaken, kakor tudi duhovniki različnih narodnosti. Naš rojak, dolgoletni sodelavec patra Bazilija M. Zitterschlager se je patru Baziliju zahvalil za 41 let dušnopastirskega, kulturnega in socialnega dela za slovensko skupnost v Viktoriji in Tasmaniji. Tudi društvo sv. Eme seje posebej zahvalilo patru Baziliju za vodstvo, vzpodbudo in sodelovanje skozi vsa leta. Na koncu so frančiškani zapeli "Vitima in mortis hora" - Ko zadnja ura bije... Na pokopališču v Kealorju seje zbralo od 1500 do 2000 ljudi; ob grobu patra Bazilija so se zvrstili govorniki, med njimi frančiškanski sobratje in tudi Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre, Alfred Brežnik, častni konzul RS iz Sydneya, Dušan Lajovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo ter predstavniki slovenskih organizacij: Štefan Merzel v imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije, predsednik Slovenskega^ društva Melbourne Frank Jelovčan, Planice Matija Cimerman, Športnega društva St. Albans Slavko Blatnik, predstavnik slovenskega društva iz Geelonga Ivan Sirca, predstavnik Primorskega socialnega društva Jadran, Albury Wodonge, upravnik Doma Matere Romane Stanko Prosenak, v imenu Avstralske slovenske konference in društva Planinka iz Queenslanda Mirko Cuderman, predstavnica slovenskega društva iz Canberre, v imenu slovenske mladine Lenti Lenko in drugi. Po pogrebu so se zbrali v dvorani pod cerkvijo v Kevv številni rojaki na zakuski in izmenjali še nekaj besed in misli o patru Baziliju.
Spoštovani pater Bazilij,
ko smo se zadnjo nedeljo vašega življenja pogovarjali z vami in vam dopovedovali, da si morate radi zdravja vzeti čas tudi zase, ste nam odgovorili: "Če pa moram obiskati ljudi, sem jim vendar obljubil!" Tudi naslednje dni se niste ustavili, kakor tudi ne na predvečer vaše smrti. Zbirali ste podatke o javnem štetju avstralskih Slovencev za naslednjo izdajo Misli, ki ste jih 25 let tako vestno urejali.
Onemeli smo, ko smo izvedeli, da seje ustavilo srce našega prijatelja, velikega rodoljuba, kije vse svoje življenje posvetil svojemu narodu.
Z vami smo v pisarni Slovenskega narodnega sveta v zadnjih sedmih letih preživeli na stotine ur z istim ciljem po boljši bodočnosti in končni samostojnosti slovenskega naroda, ki ste ga tako globoko ljubili.
Ko so se začele kazati možnosti, da lahko slovenski narod končno postane samostojen, ste začeli žareti. Včasih so se naša mnenja razhajala in ko je razprava dosegla kritično točko, ste svoje stališče zaključili tudi z besedami: "Pojdi se solit!" a to še ni bil konec razprave. Skupaj smo vztrajali, dokler nismo sprejeli nam vsem sprejemljive sklepe. Naučili smo se spoštovati, ceniti in poslušati sobesednika. Maratonsko dolge sestanke smo redno končali s toplim čajem v vaši kuhinji in v prijateljskem pogovoru. V času našega sodelovanja smo priredili veliko pomembnih srečanj, ki so razveselila mnoge avstralske Slovence in zaradi našega uspešnega dela smo skupno želi spoštovanje širše avstralske skupnosti. Resnično smo se zbližali. Vztrajali smo.
Končno je Slovenija postala samostojna. S tem so se uresničile tudi vaše dolgoletne sanje. Po dolgih letih ste ponovno obiskali domovino. Za vaša plemenita dela ste skromno sprejeli visoka odlikovanja. Vedno ste nas učili, da delo za svoj narod ni nikoli končano, in prav te besede nas bodo vzpodbujale pri našem nadaljnem delu in sodelovanju.
Dragi pater Bazilij, hvala vam, da ste z nami delili vaše bogato znanje in vaše nenadomestljive izkušnje. Hvala vam za vašo strpnost in odločnost. Vaše delo bo ostalo za vedno v spominu članov Slovenskega narodnega sveta Viktorije. Počivajte v Božjem miru!
Štefan Merzel predsednik
Slovenskega narodnega sveta Viktorija
%,ty föxztüTVdii ^Assuriniiun nf
m¡tßö^ifxtAlmi (§rb*T Bitty prifîsJ] f tupir?
Mrs. Draga Gelt M.B.E. Dear Mrs. Gelt
1 August 1997
On behalf of the President and Committee of the above Association, I would like to convey to you our deepest sympathy at the sad loss of Father Basil Valentine M.B.E., on 26 July 1997.
For your information, the Central Chancery in London will be informed of his death.
If he has any relatives, would you kindly convey to them the sympathy of the Association.
Yours sincerely
Bruce Ruxton Honorary Secretary
'iik'iwY 11
FOTOREPORTAŽA
Florjan Auser
HELLO!
I'm sad that father Bazilij died. I'm sure everyone will miss him. / will miss his funny jokes and friendly smile. Thak you for everything father Bazilij.
Zalika Rizmal
Pater Ciril Božič govori v imenu frančiškanske province sv. Križa v Sloveniji
Pogrebna sveta maša pred lurško votlino v Kew
Mladi se poslavljajo od patra
Marce/a Bole Ob grobu
V	nedeljskem jutru po radiu strašna novica prileti, da pater Bazilij mrtev leži.
Groza je prešinila Slovence vse -
kdaj se nit življenja utrže, nobeden ne ve.
24. avgusta bi 73 let praznoval,
ZLATOMAŠN1K, mislim, tudi kmalu postal.
Prerana strahovita nezaželjena žena bela -
mnogo veselja mu je vzela.
Pater Bazilij, vaša ogromna dela so zapisana,
za vse kar ste storil prisrčna hvala.
Velik HEROJ ste zapisan
bogato plačilo Bog vam bo dal.
V	vrtu pokoja želimo vam mir,
med svojimi ovčicami ležal bo pastir.
Pogreb na pokopališču v Kealorju
Sobratje frančiškani iz Avstralije ob trugi; Z leve: p. Valerijan, p. Tone, p. Metod, p. Janez
vtfslovfcmjfc
It» \im L (M MMVMiU
17.8.1997
Frančiškanski provincialat imenuje novega voditelja Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda v Melbournu, patra Metoda Ogorevca
Dragi verniki, dragi Slovenci!
Ko se vam predstavlja nov voditelj Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda v Melbournu, bi vam želel kot provinciaini minister Slovenske frančiškanske province sv. Križa v Sloveniji, kateri pripadajo vsi štirje frančiškani v Avstraliji, iskreno izreči nekaj besed....
Zaenkrat smo sprejeli odločitev: p. Metod Ogorevc prihaja med vas kot voditelj Verskegajn kulturnega središča Kew, kot urednik mesečnika Misli in kot duhovni oskrbnik Doma Matere Romane.
Dobro pa se zavedam, da p. Metod ne bo zmogel vsega dela sam. Trdno upam, da mu boste podali svojo roko v pomoč pri vsestranskem delu, kije povezano z Verskim in kulturnim središčem sv. Cirila in Metoda, tako solidarno, kakor ste do sedaj podpirali pokojnega p. Bazilija skozi vsa desetletja skupnega življenja. Skratka, želel bi, da ne bi niti malo trpela bogata dediščina, ki jo je zapustil p. Bazilij. Pri tem mi prihajajo na misel zahteve posinodalne apostolske spodbude "o krščanskih laikih", o njihovi poklicanosti in poslanstvu v Cerkvi in svetu-Konkretna oblika tega* sodelovanja (dela) je župnija in krajevna Cerkev, kjer najdejo prostor za svoje življenje in delo tudi različna duhovna gibanja, posebno pa najde tudi žena prostor za svoje poslanstvo in apostolat v družini, družbi in Cerkvi. Zato trdno upam, da boste laiki Verskega središča Kew p. Metodu priskočili na pomoč.
Iskreno bi vam želel povedati še tole. Ob tako bolečem, pa tudi karšnem koli drugem odhodu nekega patra, ki deluje med vami, nastane praznina, ki jo je treba zapolniti. Iz Province sv. Križa v Sloveniji mora k vam prihajati vedno že popolnoma izoblikovan frančiškan, tudi z dobrim znanjem angleškega jezika. Upam, da ne boste zamerili, če omenim, da v vseh teh desetletjih ni dozorel noben duhovni poklic-med avstralskimi Slovenci, ki bi se posvetil v Avstraliji. Torej morajo prihajati iz Province. Pravično, odgovorno in tudi v povezanosti o poklicanosti in poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu se mi zdi, da morate pri oblikovanju duhovnih poklicev na nek način vsaj sodelovati, če jih dovolj živa vera med vami ne vzbuja.
P. Metodu sem zagotovil vsestransko pomoč sobratov v Avstraliji kakor tudi Province, kar se bo zgodilo na prihodnjem provincialnem kapitlju 1998.
Čeprav je bilo v teh dnevih dovolj razloga za zaskrbljenost in žalost, vam moram vendar zaupati tudi veselje naše Province. Med vami je trenutno novomašnik p. Simon Peter. Drugo leto bodo trije novomašniki. Prav na dan pogreba p. Bazilija Valentina, 2. avgusta, na praznik Porcijunkule, so na Sveti Gori začeli noviciat trije fantje. Danes, 6. avgusta, na praznik Jezusovega spremenjenja na gori Tabor, pa bodo prav tako naredili prve začasne zaobljube trije novinci. Tako bomo imeli v novem šolskem Jetu 1997/98 devet bogoslovcev, tri novince in dva postulanta, ki prihajata sicer iz naših ljubljanskih župnij, pa tudi iz Škofovih zavodov, to je klasične gimnazije v Ljubljani Šentvid. Poleg tega bo še okoli osem fantov, ki prebivajo v našem samostanu v Kamniku in obiskujejo srednje šole, obenem pa razmišljajo, ali se bodo pridružili po maturi slovenskim frančiškanom.
Zato ob tej priliki predlagam, da bi v Avstraliji ustanovili "Sklad p. Bazilija Valentina" za vzgojo novih frančiškanskih duhovnih poklicev. Vsaka pomoč bo dobrodošla, saj starši sami najbolj veste, koliko vas stane študij vaših otrok! *
Dragi verniki, drage Slovenke in Slovenci! To sem vam želel povedati ob nastopu službe p. Metoda Ogorevca med vami. Sprejmite ga z ljubeznijo, odprtostjo in solidno pomočjo. Njemu in vam želim, da bi začeli pisati novo knjigo o dobrih ljudeh v Melbournu, o dobrih ljudeh ob Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Melbournu, v vseh ostalih krajih: Geelongu, St. Albansu, Morvvellu, Wodongi, kjer je doslej maševal p. Bazilij, odslej pa bo med vas prihajal p. Metod. Naj bi bil po zgledu svojega zavetnika sv. Metoda: slovenski blagovestnik!
OBVESTILO
Glas Slovenije bo zbral dokumentarni material (veliko ga že imamo): začetki patra Bazilija v Avstraliji, drobci iz njegovega življenja in dela, misli iz Misli, njegova smrt, sožalna sporočila, pogrebne slovesnosti, imenovanje njegovega namestnika in drugo,in vse strnil v knjižico - brošuro
Konec nekega obdobja.... P. Bazilij Valentin OFM, MBE (1924-1997)
Glas Slovenije bo del dohodka od knjige prispeval v "Sklad patra Bazilija Valentina", ki so ga ustanovila slovenska verska
središča
v Avstraliji in bo namenjen šolanju novih frančiškanskih duhovnih poklicev. Uredništvo Glasa Slovenije
Priloga - organizacija in izvedba: Stanka Gregorič in Florjan À user Sponzorji priloge: Slovenski narodni svet Viktorije, Stanka Gregorič, Florjan A user, Glas Slovenije - Copyright Glas Slovenije