Kdaj in kako bomo praznovali?
Zdaj Jmajo krajevni praznik le Crnučani, saj krajevne skupnosti Posavje ni več; na mestu je torej razmišljanje o vpeljavi krajevnih praznikov
V občini Bežigrad sta imeli doslej dve krajevni skupnosti svoj krajevni praznik. V obeh primerih je to dan, ki spominja na pomembna dogodka iz na-rodnoosvobodilne vojne. Praz-nik KS Črnuče-Nadgorica je 24. junija, ko so 1941 leta črnu-ški komunisti odšli v gozdove. KS Posavje. ki je ni več, je ime-la svoj krajevni praznik 7. sep-tembra. Na ta dan so se teta 1941 štirje skojevci v bližini Ruskega carja spopadli z itali-jansko patruljo in dva člana patrulje ranili.
Z nastankom novih KS v naši občini ima svoj krajevni praz-nik samo KS Crnuče. Res je, da so se posamezniki in vod-stva družbenopolitičnih or-ganizacij KS, ki so nastale iz KS Posavje že dogovarjali. da
bi vse nove KS prevzele 7. sep-tember za krajevni praznik.
Ali je takšna rešitev ustrezna in ali odgovarja načelu, da naj vsaka KS praznuje svoj krajev-ni praznik? Odgovorje pritrde-len, vendar je to le ena od možnosli negovanja revolu-cionarne preteklosti tega pre-dela naše občine.
Takšna rešitev je prejkone osiromaSitev negovanja revo-lucionarne pretektosti in ima prizvok »linije najmanjšega odpora«. To seveda ni v skladu z negovanjem in podružb-Ijanjem revolucionarnih tradi-cij naSe poipretekle zgodovi-ne. Pred dokončno odločitvijo bi torej  kazalo dobro premi-
Stltl.
Naslednji dogodki, ki jih je v razpravt potrebno upoštevati,
bi lahko bili podlagaza krajev-ne praznike teh KS.
7. september naj bi odslej praznovala KS Urške Zatler. Napad skojevcev na italijansko patruljo je bil na njihovem ob-močju. Tam je tudi spominski kamen, ki ta dogodek opisuje. Mimogrede naj omenim, da so za tem kamnom vkopani trije nastavki za tri drogove, na ka-terih naj bi visele zastave. Kdo in kdaj bo te drogove postavil?
KS Ježica bi lahko imela za krajevni praznik isti datum, to-da v zvezi z drugim pomemb-nim dogodkom, ki je bil 7. sep-tembra 1940 leta. Tedaj je na-mreč uspela »protidraginjska akcija« in sicer pred po-slopjem nekdanje ježenske občine. Na akcijo spominja spominska plošča na hiši, kjer je sedež KS Ježica.
KS Stožice bi lahko imela svoj praznik na dan, ko je bil leta 1941 ustanovni sestanek rajonskega odbora OF na Ježi-ci. To je bilo v Ramovževi hiši na Titovi cesti, dogodek je obeležen tudi s spominsko ploščo.
KS Savlje-Kleče bi lahko za svoj krajevni praznik prevzela rojstni dan revolucionarke in domačinke Urške Zatler, 20. oktober 1904.
KS Ivana Kavčiča bi lahko praznovala 14. decembra, na rojstni dan revolucionarja in narodnega heroja Ivana Kav-čiča. ki je pred vojno živel v btižini nekdanjega naselja BS-3.
Na območju KS Brinje, ivana Kavčiča in Borisa Ziherla med NOB skoraj ni bilo hiž oziroma
stanovaicev. Te KS bi lahko izbrale pomemben Ijubljanski ali slovenski revolucionarni dogodek za svoj krajevni praz-nik, saj ni nujno, da so to rojst-ni dnevi revolucionarjev, po katerih se KS imenujejo. Ob tem predlogu naj opozorim še na dejstva, ki jih je potrdila praksa. Ni namreč dobro imeti praznični dan, ko so šolske počitnice. ker se brez pionirjev in mladine težko organizira ka-kršnokoli slovesnost ali prire-ditev. V počitnicah je tudi zelo težko dobiti kulturne ali šport-ne skupine odraslih, npr. pev-ske zbore, orkestre. godbe, športne ekipe itd. Ne smemo tudi pozabiti, da je zelo težko proslavljati oziroma se veseliti na dan, ki označuje smrt ene-ga ali več udeležencev revolu-cije. Na vse to je treba misliti, ko se odločamo, komu ali Če-mu bo posvečen krajevni praznik.
Te in morda še finančne te-žave nas lahko vodijo k eno-stavnejši rešitvi, da bi več KS proslavljalo isti dogodek. Ven-dar to nujno vodi v nedejav-nost krajanov. Bistveni pomen proslavljanja krajevnega praz-nika je namreč prav v tem, da aktivira vse krajevne, go-spodarske, politične in druž-bene činitelje, torej vse delav-ce v KS in vse krajane. da po-kažejo in povedo, koliko so na-predovali v času od praznika do praznika. Negovanje in po-družbljanje tradicij namrefi ne nnore biti zgolj spominjanje nečesa, biti mora predvsem sestavni del naše sedanjosti in prihodnosti.     STANE KOMAN