ftt. 25.
V Gorici, v soboto dne 26. marca 1904.
Tečaj XXXIV.
Uhaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in ¦oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po polti   prejeman«  ali v Gorici   na dom pošiljam*.
Vse leto.......13 K SO b, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,    3-30
Setrtleta.......8 , 4Q .   ,    ,    170
Posami5ne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici tv. 7. v Gorioi v »Goriški Tiskarni* A. Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Ha aaroeila brei dopeslane nareenla* ie ne oalraiae.
Oglasi Ja poslaal«« to raonnijo po petlt^mtab Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-trs t 7 kx., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veokrat po pogodbi. — Večje Srke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»VBe za omiko, Bvobodo In napredek!«    Dr, K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi Bt 7 v Gorioi v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
Karoentao in oglaso je plaSatl loco Gorica.
Popisi n-O se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprarniitva.
»PRIMOREC«     '
iinaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 b aU gld. 1-60. - «So5a» in «Primoreo» $e prodajata' v Gorioi v to^ bakarni 8obwan v Šolski nlioi >n Jellorsits v Nunsid nlioi; — v Trstu.v tobakarni LavrenSiS na trgu deUa Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarnac A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
m njem
(Odgovor članku pod tem naslovom v .Edinosti"   17. in  18. marca t,  I.)
II.
Tako zagovornik nove struje med slovenskim dijašlvom na Dunaju.
Pomenimo se nekoliko o tem značilnem pojavu, toda dostojno, resno, moški, sineira et studio, brez sledu kake animoznosti, marveč dobrohotno v blagor naroda, kateremu naj bi bile posvečene tudi moči, ki vr6 in kipe v mladih žilah novoslrujarjev. — Jaz pravim; Greh nad narodom in njega bodočnostjo bi bil, prezirali take simptomatične pojave med mladežjo, katero ob vsaki priliki imenujemo »našo nado". Uverjen sem, da mnogokdo bi opravičeno očital v poznejši zrelejši dobi starejšim narodnim delavcem ali .voditeljem*, kakor ironizuje mladi akademilki dopisnik .Edinosti', zakaj niso zasluzili pojavi, objašnjeni v tržaškem listu, stvarnega razgovora in vsestranskega razmotrivanja. »Clara pacta boni amicil" mora veljati in je potrebno tu bolj nego marsikje drugod, — in od jasnega, stvarnega, dobrohotnega razgovora je pričakovati, da tudi ,nova struja" ostane v mejah, kamor spada, in tako, da bo akademiski .mladini v čast h ne morda v zasraeh 11
Ne prištevam se voditeljem in bi se lepo zahvalil za poklon »voditelja". Štejem se le med narodove delavce, imam že lep kos dela in truda, skušenj, prakse in praske za seboj, učeča se raladež me je našla vselej med svojimi dobrimi prijatelji in podporniki, sem izmed narodovih delavcev, voditeljev in .voditeljev" z dijaškimi krogi v jako živahni dotiki, — in kot tak eto mojo odkritosrčno besedo.
Z novo strujo je nastal torej velepo-memben preobrat, nastala nova doba za »trezno misleče" slovensko dijaštvo. — To velepomembnost in treznost, pravi mladi gospod zagovornik nove struje,... »zastopa največ akademično društvo »Slovenija", — Toda malo  dolžne obzirnosti ali  vsaj pijetete je
privošči) vsej preteklosti »Slovenije" skozi cela desetletja pred to srečno novo dobo. Prej, pravi, je bila prva naloga »Slovenije", da je prirejala zabave in odpošiljala navdušene brzojavke narodnim »v o-d i tel j em% *— poslej pa si je stavila drugi, lepši važnejši smoter... Sodimo kakorkoli o vsej oni dolgi vrsti akademikov, ki so cela desetletja do najnovejšega »velepomemb-nega preobrata* prirejali veselice in pošiljali voditeljem (pa brez ušesc!) navdušene brzojavke, toda takih brc pa vendarle niso zaslužili, kakoršne jim podaja v dokaj nega-lantni obliki mladi zagovornik novoslrujarjev, ki je morda celo v odboru častitljive stare »Slovenije*, iz katere je prišlo odlično število vrlih narodovih delavcev, književnikov, politikov,... voditeljev naroda po trrijevi poti do boljše bodočnosti. — Ako čuti mladi gospod akademik potrebo, poveličevati novo strujo z izbrano tendencijoznimi komparativi in superlativi v primeri z vso preteklostjo, ako samosvestno trdi, da je minula doba zabav in navdušenih brzojavk »voditeljem", ker je v .Sloveniji" zdaj nova doba — za trezno misleče d i j a § t v o, katero je zadnji čas zbrano v tem društvu ter... z »zdravim kriticizmom" zasleduje slovenske kulturne in politične razmere, — kakošno mnenje naj dobi čitatelj o akademiski mladeži v »Sloveniji* pred to blaženo novo dobo, ako slučajno veruje v krilate izlete o sedanjem »treznomislečem dijaštvu in njega zdravem kriticizmu" ? — No, ta nevarnost ni tako velika, to moram mlademu gospodu novostrujarju povedati brez ovinkov, — ali večja nevarnost je, da izvabijo podobni sadovi »zdravega ktiticizma" le hudomušen ali trpek nasmehljaj na ustne čitateljev, kateri si tudi prisvajajo pravico, da smejo brez dovoljenja novostrujarjev misliti s svojo glavo. »Od vzvišenega do smešnega je le koraki" in ie mladost deloma slabi aplikacijo te resnice v naši primeri.
Reasumujrao, kar sem hotel povedali v tem odstavku: Nikar toliko bobnečih fraz o sedanji treznosti in zdravem kriticizmu, o velepomembnost! preobrata in novi dobi z novo strujo v nasprotju s preteklostjo; nikar domišljije, da je  morda Šele zdaj
in le   »Slovenijo"  obsenčil oni dobri genij, ki ima osrečiti narod; malo več skromnosti o sebi, več pr {zanesljivosti nasproti drugim, pravičnejše ocenjevanje preteklosti in njenih sinov! — sicer ste v nevarnosti, da zbudite, o sebi v ogromni večini slovenskega razum-ništva sliko, ki bo tupatam usodepolna za vso bodočnost. Vi mladeniči na visokih šolah pa ste poklicani, da boste vodili usodo naroda v poznejših boljših časih, ko bodo že razorane ledine ter bodo postavljeni temelji veliko {ožjemu delovanju  in  napredovanju nego v dobi »voditeljev*, katerim   so pošiljali   »netrezno misleč i" »Slovenijani" v svojem »nezdravem kriticizmu" navdušene brzojavke. In vsi ste potrebni, nikogar naj ne onemogoči razgreta domišljija  krilatih fraz, ki nimajo in ne morejo imeti resnične podlage. — Toda nazori, kakoršne razvija mladi zagovornik v »Edinosti*, so strup, ki zamori marsikatero mlado dušo, da se ne pririne do torišča, kjer bi našla svojim svežim  silam dovolj hvaležnega, narodu koristnega dela. %• Z lehkoto, ki se slabo podaja nagtašani treznomiselnosti itd,, razglaša urbi et orbi zagovornik  nove struje in velepomembnega preobrata, da ima »Slovenija" za seboj stare, častitljive tradicije, — in iz besed novslrujarja samega je jasno, da se ima zahvaliti le tem tradicijam, ako jo ostali  slovanski krogi  na Dunaju smatrajo pravo zastopnico slovenskega dijaštva, ako jo ostali Slovani vabijo in ako... »ni na Dunaju slovanskega društva, ki bi imelo toliko veljave". — Glejte,  kako   lepo društvo so podedovali  od   netreznih,  nerazboritih   itd. prednikov tisti mladi  gospodje, ki so krenili na vse drugačno pot.   —   Da, da, tradicije imajo velikansko privlačno silo, in ob teh tradicijah, vzraslih na zoranih ledinah bivših »Slovenijanov*, danes obrcanih in zasmehovanih, se košatijo čisto novi ljudje, ki z mahom pod nosom  nočejo imeti nič raladeni-skega na sebi,  marveč hočejo z »zdravim kritic-zmom" deliti brce preteklim in sedanjim .voditeljem* in celim strankam ter »trezno* kazati pot, po kateri moramo hoditi vsi, ako nočemo, da nas  ne  razglase"  za bebce in norce, če ne bo Se kaj Injšega sledilo.
»Slovenija", pravi bojevnik nove struje, si je znala ohraniti častitljive tradicije, ki jo spajajo z dunajsko slovansko kolonijo. — To dokazuje, da bivši prireditelji zabav in navdušenih brzojavk niso zaslužili sedanjih brc, ker so ustvarili tradicije, ob katerih se celo novostrujarji redč in pasejo ter... delajo reklamo za svojo novo strujo in za brce, katere vsporedno zadajajo vzročiteljem tradicij. — Ohraniti stare tradicije pa ni tako težko, kakor meni novostrujar, Tradicija je vensila sama zase, kajti ona je pravcata »stani navada železna srajca*, ki hočeš nočeš ohranja slavno ime i potomcem, ki tega n j zaslužijo. Koliko je sinov, ki so slav« Ijcni edino radi tega, ker so si izbrali slavne očete! — In »Slovenija* bo na Dunaju še dolgo znana v slovanski koloniji prav vsled tistih častitljivih tradicij iz dobe, ko so vodili njen čolnič mladeniči, kateri se niso tako strašno odlikovali s treznim mišljenjem in zdravim kriticizmom, z resnostjo in razbori-tostjo, ki so baje znaki »velepomembnemu preobratu v docela novo dobo". — »Sava" ne bi mogla zbrisati teh tradicij in njih vplivov tudi z večletnim delom in trudom. — To pa ni zasluga sedanjih gospodarjev, marveč okrcanih prednikov, je dedSčina, katere novostrujarji niso zaslužili.
O nazorih novostrujarjev na sploh pa prihodnjič. Do jedra, ki je vzrok tem člankom, pridemo torej šele prihodnjič.
Slovanski priimki plemenitaiev
(Dalje.)
Gorica. (Dalje.) Josip pl. Božič (Bosizio). Božič je bil zdravnik. Leta 1711.
Hieronim pl. Ra d i e v C i č (Radieucig). Leta 1713. in še pozneje.
Ivan Krstnik pl. B o ž i č. (Bosizio), me-dicus phvsicus. Leta 1714.
Ivan Valentin pl. Benčič (Bencig), doetor medicinae. Leta 1715,
Ivan Krištof pl. Raglovič (Raglo-vich). Leta 1716. in še pozneje.
Caharija pl. Božič (Bosizio). L. 1717
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Dumas.
Brugrl del.                     M*-)
»Prav torej, gospod de Trdville,« pravi kardinal, »prosim vas, izročite mi to servieto... Jaz dam v njo uvezli tri zlate lilije ter jo izroditi vaši stotniji kot zastavico.«
»Monseigneur,« odvrne gospod de TrŠville, »to bi bila krivica za gardo, gospod d'Artagnan ne spada k meni, ampak h gospodu Des Essartsu.«
»Vzemite si ga torej,« pravi kardinal, »kajti ne bilo bi prav, če bi ti štirje hrabri vojaki, ki se tako ljubijo, ne služili v isti stotniji.«
Še isti večer naznani gospod de Treville to veselo novico trem mušketirjem in gospodu d'Artagnanu ter jih povabi ob jednem za prihodnje jutro na zajutrek.
D'Artagnan je bil od veselja ves iz sebe. Kakor znano, je bil sen vsega njegovega življenja, postati mušketir.
Trije prijatelji so bili tudi zelo veseli.
»Resnično,« reče d'Artagnan Athosu, »ti si imel krasno misel, in, kakor si rekel, smo si priborili slavo in se pogovorili o izredno važni zadevi, t
»O kateri se moremo od zdaj naprej pogovoriti, ne da bi nas kdo česa sumil, kajti z božjo pomočjo nas bodo smatrali kardinalistom.
Še isti večer se napoti d'Artagnan h gospodu Des Essarts ter mu javi svoje imenovanje.                  !
Gospod Des Essarts, ki je d'Artagnana zelo ljubil, mu ponudi svojo pomoč: to imenovanje je bilo združeno s stroški za opravo.
D'Artagnan odkloni ponudho, ker pa se mu je zdela prilika ugodna, ga prosi, da mu da raniti de-mant, kateri mu pokaže, ker ga želi prodati.
Drugo jutro ob osmih prinese d'Artagnanu sluga gospoda Des Essartsa mošnjo, v kateri je bilo sedem tisoč frankov v zlatu.
To je bila cena kraljičinega demanta.
XVIII. Rodbinska zadeva.
Athos je našel besedo »rodbinska zadeva.« Rodbinske zadeve kardinal ni mogel zasledovati, rodbinska zadeva ni nikogar nič brigala, z rodbinsko zadevo se je bilo možno pečati pred celim svetom.
Athos je torej našel besedo »rodbinska zadeva.«
Aramis je našel idejo, odposlati sluge.
Porthos je našel sredstvo, demant.
Samo d'Artagnan, ki je bil navadno izmed vseh štirih najbolj iznajdljiv, ni našel ničesar; a priznati moramo tudi, da ga je samo beseda miladv skoro spravila ob zavest.
Ah, motimo se, našel je kupca za demaut.
Zajutrek pri gospodu de Treville je bil izredno zabaven. D'Artagnan je imel že svojo uniformo. Ker jo bil približno iste rasti kakor Aramis in ker si je dal Aramis, ki ga je njegov knjigotržec, kateremu je
prodal svojo pesem, bogato preskrbe! z denarjem, napraviti dve opravi, je odstopil jedno svojemu prijatelju.
D'Artagnan bi bil na vrhuncu svoje sreče, da ni videl miladv, ki je vstajala pred njim na horicontu kakor temen oblak.
Po zajutreku sklenejo, da se snidejo zvečer pri Athosu in pogovorijo o stvari do konca.
D'Artagnan prebije dan s tem, da gre kazat svojo mušketirsko uniformo v vse ulice tabora.
Zvečer ob določeni uri se tovariši snidejo; določiti je bilo samo še troje:
Kaj naj pišejo miladvnemu svaku;
Kaj naj pišejo osebi v Tours;
Katera dva slugi naj odpošljejo s pismi.
Vsak ponudi svojega: Athos hvali molčečnost Grimanda, ki govori samo tedaj, če mu odpre usta njegov gospod; Porthos slavi moč Mousquetona, ki je zmožen, pretepsti Štiri može navadne velikosti; zanašajo se na Griraandovo okretnost, govori Aramis preobložen govor za svojega kandidata; d'Artagnan končno, ki je popolnoma zaupal Planchetovi hrabrosti, opomni tovariše na njegovo vedenje v Boulognu.
Te štiri kreposti so dolgo tekmovale in se pogajale za prvo ceno, a da ne bodemo govorili preobširno, hočemo ta prizor preiti.
»Žalibog,« pravi Athos, »bi moral oni, ki ga odpošljemo, združevati v sebi vse te štiri kreposti.«
»Toda kje najti takega slugo?«
»Ni ga mogoče najti!« pravi Athos. »Jaz vem dobro, vzemite Grimanda!«              (Dalje pride.)
Lovrenc pl. Boži C (Boshsio). L. 1719. j Ivan Franc pl. Fratnik  (Frattnich). Leta 1720.
Ivan   Anton pl. Dornik (Dornich). Leta 1721.
Ivan Krstnik pl. RodiC (von Rodizii). Leta 1724.
Lovrenc pl. Milost. Leta 1725. Adam Anton  pl.  Karuza  (Carusa). Leta 1726.
Štefan pl. Logar (pisano pravilno Logar). Leta 1727.
Jakob pl. Raglovič (Raglovich). Leta 1727.
Gašper Bonifacij pl. R o d e l j a (Ro-della). Leta 1727.
Jakob pl. C a h a r i j a (Zacbaria). Leta 1727.
Franc Ksaver pl. B r a j n i k (Brainicb). Leta 1727.
Jurij pl. Boži C (Boaizio). Leta 1727. Franc   Ksaver   pl.   Malic   (Malig). Leta 1729.
Bogomir Andrej pl. Jakel (pisano Jakel). Leta 1730.
Ivan Krst. pl. R a d i C (Radio). L. 1734. Josip   pl.   Barbari C   (Barbarigo). Leta 1734.
* Ksaver pl. Nemizhoffen (Nemec — Nemiz). Slovenski priimek z nemškim pri-stavkom. L. 1736. in pozneje.
Ivan Peter pl. M a lig o j (Maligoi). Leta 1736.
Franc Kari Lajni k. Pisano Liinik in v oklepaju Leiningen. Leta 1737. in še pozneje.
Ludovik pl. R a d i e v C i C (Radieucig). Leta 1738.
Ivan pl. Radič (Radio de Radiis). Leta 1738.
Franc pl. Vihtelič (Wichtelig). Leta 1739.
Viljem pl. Grabeč (Grabiz). Jako razširjena rodbina. Leta 1740.
Ivan Dominik pl. Mu 1 i C (Malig). L. 1741. Ivan Peter pl. Pregl. Leta 1742. Marij Anton pl. R a d i e v C i C (Radieucig). Leta 1744.
Franc pl. Pipan. Leta 1745. Gotovo s Krasa, ker sta mu bila botra grof in grofica Kobencelj.
Marko Anton pl. Radievčič  (Radieucig). Leta 1746. Tudi razširjena rodbina. Franc pl. Troj ar (Trojer),  medicus pbysicus. Leta 1750. Leta 1751. se nahaja • tudi Feliks pl. Trojersberg.
Karol pl. Fra t n i k (Frattnich). L. 1752. Ivan Peter pl. D r a g o n j a (Dragogna). Leta 1754.
Franc Matevž pl. G o 1 j a (Goglia), L U. doctor. Leta 1758.
Josip pl. Juvančič (Juvancig). Leta 1759. in Se pozneje.
Anton pl. BatistiC; pozneje Batistič von Rottenfeld. (Battistig).
Anton pl. Lijak (Liach). Z Lijaka 1 Leta 1766.
Ignacij Batistič (Btttistig) von Tau-fcrsbach. Leta 1737.
Andrej pl. Grgotič (Ghergotig) »Zoll-oberprafekt aus Buccari*. Leta 1768.
Jurij pl. Aleš (Aleš). Leta 1773. se mu je rodila hčerka Ana Marija Jos. Vikt. Za botra sta bila Josip Ušeničnik (Wai nig) in Viktorija pl. Aleš.
Ladislav Ivan ban Ur a novic z Ura-nograda (Uranovich von Uranograd). L. 1773. Anton pl. Muz ni k (Musnig) iz Tolmina. Leta 1775. se mu je rodila v Gorici hči Marija Elizabeta Ecnanuela, leta 1777. pa sin Anton Franc Rorauald, leta 1778. drugi sin Jos. Ank Hilarij, leta 1780. sin Anton Franc Ludovik.                            (Pride Se.)
Pokojna Jožefa Plahuta je mogla imeti okoli 68 let. Še bi bila lahko živela, da ni Vsemogočni drugače odločil. Bila je vzgledna žena j tiha, dobra, varčna, jako skrbna, požrtvovalna ni neizmerno delavna. Njeno življenje je bilo nepretrgan delavni dan in vsa njena skrb je bila obrnjena v prid in blagor svojcev ter svojih bližnjih. Zato pa je imela tudi tako lep pogreb, kakoršnega ni bilo v Batujah že dolgo. Mnogobrojno družinsko sorodstvo: iz Šefa, Malovš, Brjij, Oseka. Dornberga, VOgerskega in Grgarja kakor tudi ogromno domačega občinstva spremljajo jo je na zadnji poti. Domači pevci so ji ubrano zapeli dve krasni žalostinki in sicer na dvorišču hiše žalosti ter na pokopališču, kjer je Ic^a !TveMeTh«rpčtt^^ neumornem delu v življenju. Položili smo ji na gomilo krasen venec, ki ga ji je poslal sin »Pepč svoji mami11, kontrolor v Kanalu, ter se z žalostnim in potrtim srcem vrnili domov.
Sedaj pa tudi ona tamkaj spi nevz-dramno spanje. Topoli in orehi šume nad njo.... a včasih priplavajo, tudi naše misli tja ter se pomešajo mej ono Šumenje in Šepetanje — in izlijejo skupno v obupno ihtenje... saj srce nam krvavi, ko vidimo, da tudi naj-dražje mora pasti pod koso brezsrčne, škodoželjno se režeče smrti.....                             |
DOPIS L
Batuje. — Iz nase vasi pride redkokdaj kaj v javnost. In vendar se tudi pri nas tupatam marsikaj pripeti, kar bi bilo vredno, da izve širša javnost
Pred kratkim na primer je umrla v naši vaši Jožefa Plahuta, mati dobroznane tukajane družine. Pričakoval sem, da sprot-nejše pero spise primerno »posmrtnico* blagi ženi, toda zdi se, da se tudi Batujci bore malo brigamo za mrtve. Krko hitro jih odnesemo čez »Rodne« v skrito zatišje (naj-brže smo si nalašč zbrali za pokopališče tako skrit kotiček 1), nam že izginejo iz spomina — če so nam bili še tako dragi v življenju! Da, kmalu jih pozabimo; sami spavajo tamkaj, le stare topoli in orehi šume nad njimi in se pogovarjajo o nehvaležnem svetu I...
Domače ta razae novice.
©g. naročnike uljudno opozarjamo, da smo že pri koncu prvega četrtletja. Mnogi še niso plačali naročnine za 1. 1903., veliko jih je še, ki dolgujejo celo za prejšnji čas. — Vsak naročnik pač vidi, da nudimo veliko berila in da v polni meri izpolnujerao( svojo nalogo v okvirju programa narodno-napredne stranke. Toda edino le pripozna-nje v besedah nam ne zadošča. List stane veliko, mi moramo vse sproti plačevati, — torej uljudno prosimo gg. naročnike, da nas podpirajo s točnim plačevanjem.
Velikonočna priloga. — Pred prazniki dobe" naročniki »Soče" in »Primorca« posebno »velikonočno prilogo* na celi poli ali na 4 straneh. V tej prilogi bodo 4 povestice nadepolnega srbskega pisatelja, ki je prevode sam pregledal in odobril. Gg. naročniki bodo s to prilogo gotovo zadovoljni. — Trgovce In obrtnike opozarjamo na to prilogo, ako hočejo v njej kaj priporočiti, ker bo tiskana v blizu 3000 iz-tisih in pojde iz rok v roke.
Imenovanje. — Kancelistom pri tukajšnji okr. sodniji je imenovan pisarniški pomožni uradnik Rudolf Kovačič.
Baron Chlumeckv, predobro znani avstrijski državnik, se nahaja v naši deželi v Zdrav-ščini v vili baronice Karamel. V četrtek je obhajal svojo 70-letnico. Došlo mu je okoli 300 brzojavk.
finska zahvala slovenskemu žen-stvu. — Slovensko ženstvo je bilo poslalo z ozirom na vojno na Daljnem Vztoku ruskemu narodu na naslov ruskega dnevnika »Novoe Vremija* to-le brzojavko: »V globokem so-čuvstvu pošiljamo goreče molitve k Vseviš-njemu za srečo ruskega naroda in za končno sijajno zmago njegove hrabre vojske na slavo in prospeh vsega slovanstva". Z ozirom na te izraze simpatij in sočuvstva piše »Novoe Vremja" pod naslovom „Slovinskoe ženstvo": »Na »Novoe Vremja* je naslovljena sočust-vena brzojavka Rusiji s strani slovenskega ženstva, katero je podpisalo nekoliko sto gospa in gospic. Na željo teh predstaviteljic slovenskega naroda priobčujemo vsa njihova imena, pridržuje tudi izrazito besedo ženstvo*, katera doni prekrasno tudi na ru.*±*m jeziku in združuje gospe in gospice v eni besedi. Slovenci so eden izmed najfcultur-nejših zapadno - slovanskih narodov. V tem oziru se lahko merijo s Čehi s to edino razliko, da so Slovenke veliko krasnejše kakor Čehinje. Vrhutega so Slovenci eden najzanimivejših narodov, polni poezije in fantazije. V Slovencih sta bila od nekdaj odločilna dva vpliva — germanski in romanski, da ne govorimo tudi o mogočnem vplivu gorske prirode. Kranjsko, Štajersko in Koroško, Istra in Gorica so dežele pestre in bogate, ki združujejo v svojih pokrajinskih slikah prirodno veličastvo z ljubkostjo in krasoto. Znamenita slavista Kopitar in Miklošič sta izšla iz srede slovenskega naroda. V tem pokretu zapadnih Slovanov, r teh blagodušnih željah, izraženih nam v težkih trenotkih, se nahaja vrlo utešljiv moment.
Dokazuje nam, da postaja Rusija vedno bolj draga in potrebna vsem zapadnim Slovanom. Bodimo jim torej hvaležni za iskreno in goreče sočuvstvo! P o Sil j p.ti o od vseh čitateljev in čitatel j ic »N o vega Vremena* goreft pozdrav vsemu slovenskemu ženstvu v prepričanju, da s tem tolmačimo želje vsega ruskega ženstva. Naj rastd te simpatije ruskih in zapadnih Slovanov v splošni bl&gor vsega slovanskega plemena. Naj češče pohiti z ruskih ravnin ruska beseda in rusko čuvstvo v doline in gore čudežnega ozemlja naroda slovenskega! — Naj  zdravst.vuje
-rhrren-s-k-o-tfriHrt-v-t*!"-----------------
Vrhu tega je priobčil list »Novoe Vremja* pesem slovenskemu ženstvu iz peresa pesnika Sokolova:
CaOBHHCKOMjr   JKeHCTBjr.
On. Ctapoft EajiTHKH n Bojim h #irfenpa #o hobejxt> deperoB-i. Cviirapii h Ajcypa, On. KieBa, Mockbh h on TBep/n>mi» Iletpa #o rpo:«n.ixi> 6aTapeii na CKanaxT. IlopT-ApTjrpa, On. rpanu fe«ibmx-& jh^obt. m iora 3HoftiiMx,i»
CTpaill.,
AjiTaa Mpainaro ro ntnn noay^HKOii 3ByHHn» »cnasHGo* nam,, o, Ma-rcpH cjiaBjura, Otb pjtcckhs^ MaTepeft, co Bceft Pycn »ejiHKOft! Cnaciitio h noKrtoin. 3a Tenvi&ifi Baurb iipuBlvri. Bi. rofliiny TpyaHyio, bt> romw HcnMTanwi. He 6ofiTecb! Pyct emitira: Ha bm30bt> ijacn.
otb4st&, 4ocToiiHMft  npa#E/ioBT» cBHineHiiaro npeflani.a1 IIycTi. <jy#ero» nojioH-fc Bpari. h aaniiCTH, h ajia,
IIyCTI.   OHT>   rp03HTfc   BOflilOH   Ct   BOCXO/(a   H   Cl»
3aK8Ta Ciuiuia, Moryia rpy/i& onaBimcKaro opjia, Mory«m h BipHM oiaBjincirie opjiimi!
V slovenskem prevodu slove ta pesem v prozi tako-Ie: Od Stare Baltike, od Volge in Daepra do novih bregov Sungare in Amurja, od Kijeva, Moskve in od Petrovih trdnjav do groznih baterij na skalah Port Arturja, od meja večnega ledu do južnih vročih pokrajin, od mračnega Altaja do poi-divjih gor doni »zahvala" vam, o matere-Slovanke, od ruskih mater iz vse Rusije velike 1 Zahvala in poklon za goreči Vaš pozdrav v težkih časih, v trenotku skušenj. Ne bojte se l Rusija je silna! Na izzivanje daje odgovor, dostojen pradedov in svetih sporočil! Naj bo sovražnik poln zavisti n zlobe, naj grozi z vojsko z vztoka in zapada — silne in mogočne so prsi slovanskega orla, mogočni in verni so slovanski orlici!
Javna slovenska knjižnica v Gorici. — V priobčenje smo dobili: Poseben znak naše dobe je, da se vzbuja želja po večji izobrazbi v najširših ljudskih vrstah. Da S3 o tem prepričamo, ni nam treba se ozirati na naprednejše narode, ker lahko že doma opazimo, kako izginja nasprotstvo proti šoli, ki se je še pred leti tupatam pojavilo, da se manjša od leta do leta število analfabetov, da raste veselje do čitanja ;n da je ni vasice, kamor ne bi prihajali slovenski časniki. Sveta dolžnost naše inteligence je, da z vsemi močmi podpira to stremljenje po večji izobrazbi. Res inteligenten človek pač ne ostane gluh za prošnje svojega brata, ki ga prosi dušnega kruha, ker se zaveda, da ni njegova osebna zasluga, ako ga on Ima, medtem ko njegov brat strada. Najboljše in najprimernejše sredstvo za širjenje izobrazbe so dobre knjižnice. Vsaka občina bi morala imeti svojo knjižnico. No, ta lepi ideal se tako hitro še ne uresniči. Pač pa je že skrajni čas, da se v našem deželnem glavnem mestu, kjer je več nego tretjina prebivalstva zavedno slovenska, ustanovi javna slovenska knjižnica. Kakega pomena bi bila taka knjižnica samo v narodnem ožim, ni treba razlagati, ker to vsakdo izmed cenjenih čitateljev sam uvidi. Vpraša se le, ali je taka knjižnica v Gorici mogoča ? V Gorici je zbran cvet našega razumništva, in med tem naj bi se ne našlo razumevanja za tako eminentno kulturno podjetje ? Saj vendar ni mnogo onih, katerim se lahko očita, da so zaostali za svojim časom in da sega njih obzorje komaj par korakov mimo goriških mitnic! Treba je samo i niči jati ve, in uverjen sem, da goriška inteligenca stori svoja dolžnost napram onim slojem, iz katerih je izšla, da osnuje v Gorici ljudsko knjižnico in izvrši a tem lep kulturni čin. To inicijativo pa je dalo zdaj J akad. fer, društvo »A dr i j a", in res, povsod je našlo za to priznanje in odobravanje, vsakdo uvideva potrebo javne slovenske knjižnice v Gorici. In ni ostalo samo pri odobravanju, vsa stvar je že tako daleč, da začne nabirati društvo »Ljudska knjižnica v Gorici* v najkrajšem času člane, Komur je torej mar za narodni napredek, pojde in
bode budil in Siril zanimanje zato novo ve-lepomembno društvo.                         A—c.
Judje In klerikalci. — Dolg, sila dolg je članek v »Prim. listu*, ki govori o judih in liberalcih ter jih hoče spraviti skupaj, namreč tudi te preklicane slovenske »libe-i jce*. Na dolgo in široko razpravlja o judih in liberalcih pa o naprednjakih, pravi da so ti slednji pomočniki judov ter plačani od njih, Efijalti so, Judeži in končno so ti slovenski liberalci — kafe iz same gole cikorije! Tako stoji v »Prira. listu*. Nič drugega ni mogoče nego smejati se mora človek takim bedastočam. Včasih je priobčeval »Prim. list" rubriko: »Za kratek čas" na zadnjem mestu, sedaj pa mu je prešla na mesto uvodnega članka. Člankar pravi prav jasno, da podpirajo judje liberalce. Lejte si no! Včasih, kadar jim kaže, pravijo, da jih podpirajo pro-testantje, sedaj za spremembo jim dajejo denar pa judje! Saprament, pa morajo imeti denarja ti liberalci!...
Kar se pa tiče resne strani teh rečij, obvelja pa le dejstvo, da kakor judje, so sesali in sesajo ljudstvo — izvestni krščenci v črnih talarjih, politikujoči farovSki judje. Ti in jud so dve uši za kmeta. Zgodovina govori jasno o politiki farovžev in judov. — Kar roko si lahko podajo. Pa si jo tudi podajajo, saj pravni konzulent rimskega doktorja Antona Gregorčiča je od razkola dalje znani jud, ki z vso judovsko rafmira-nostjo zastopa nelepe klerikalne namene, in ta jud je tudi prijatelj dr. Šusteršiča, katerega je v sodni dvorani s posebnim naglasom imenoval, »mio egregio stgnor collega" ter ga zastopa v vseh rečeh v Gorici. Pa, »fcliha vkup striha"! JikI in klerikalec, oba imate le grablje, zato sta oba jednako nevarna kmetu — kafe iz same gole cikorije!
Boj xa c. kr. kmetijsko družbo in klerikalci. — Mislilo «e je pač do zadnjega časa, da nastopamo skupno v boju za c. kr. kmetijsko družbo, v kateri vlada laški švindl. Ali te misli so razpodili »Gentrifu-garji*, ki hočejo sami zase potom »Goriške zveze* napraviti nekako kmetijsko družbo. Nekateri možje iz klerikalne stranke so stali v boju za c. kr. kmetijsko družbo prav očito,
—  don Antonia ni nikdar poleg pri nikaki narodni borbi! — »Cenlrfugarj*" pa so za hrbtom pisali ukaz, prvi ukaz svoje kmetijske družbe, ter ga kmalu obelodanili, in za pretvezo svojega početja so se sklicali tudi na »neznosne razmere, ki so zavladale v zadnjem času v goriški »Kmet. družbi." Sicer je gotovo, da bi bili začeli tržiti z vitrijoiom in žveplom tudi v tem slučaju, ako bi jladale v kmet. družbi popolne zdrave razmere — slaba vest pa jih je gnala hitro za zagovor z neznosnimi razmerami v kmet. družbi. Povaodi so razdirajoči element — klerikalci, in tako razdirajo tudi ta tako važen boj za kmetijsko družbo! Pa še ena misel nas obdaja: Kaj pa, ko bi stala tudi c. kr. kmet. družba zapisana v tisti zvezi Gregorčič-Pajerjevi f l ?
»Najboljše vire in zveze*.... pravijo da imajo »Centrifugini* možje glede dobave vitrijola in žvepla. Mogoče, mogoče pa tudi ne, kakor pač se vzame pojem: najboljši viri in zveze. Malce čudno se pač sliši trditev, da ima ta komaj v življenje stopivša »Goriška zveza* po o d noša jih do višjih zadružniških organizacij najboljše vire in zveze. ¦— KakSni pa so ti odnošaji ? 1 — Odkod torej dobijo vitrijol in žveplo? Morda odkod daleč, morda pa od blizu, saj »žvepla* ne manjka tam okoli »Centrifuge*. Z .žveplom" so dobro založeni, saj jih zalaga A. K. ž njim Že po! leta. Toda če porabijo onega iz »žvepiarne* A. K., bo presnete slaba roba!
—  Pozor!
»Kristus Je bil prvi liberalec*, tako stoji zapisano v »Prim. listu* od 24. t. m. Če je bil Kristus liberalec, potem že ne more biti tako slabo za nikogar, ki se priznava liberalcem, saj je bil Kristus, kakor pravi člankar v »Prim. listu", »plemenit mož, ve« leum, več kakor človek." Pravi pa tudi, da je bil Kristus prvi liberalec v pravem pt-menu. Res je to. In ker je bil liberalec v pravem pomenu, je preganjal — farje ter jih spodil iz templja, učil pa spoštovati poštene ljudi. Ali ne delajo tudi današnji dan še tako ti preklicani liberalci? Prav slišno, kakor Kristus, podijo iz cerkve — farje, ker jo zlorabljajo v svoje posvetne namene, dajejo pa vso čast poštenim duhovnikom. Glejte, jednako dejanje! Ponosni smejo biti torej liberalci na to, da je bil tudi Kristus liberalec, saj se držijo njegovih naukov ter učijo poštenost in ljubezen do bližnjega, o — f ar-
Priloga Jote" it. 25. t dne 20, marca
jih pa imajo isto mnenje, kakor Kristus 11 Klobuk dol pred liberalci, kajti njihov vzor I in prvak je sam Cist Kristus!                        I
Opoaarjamo častitljive bajte, čile kro- I karje, nadebudne bruce in drugo si. občinstvo I na današnji večer.                                           j
Zavod za pospeševanje obrti. — Ku-ratorij je imel pred kratkim sejo, iz katere I posnemamo, da se je bilo oglasilo za tečaj mizarjev 17 njih, ali skončalo ga je le 10. — Obrtna razstava se je dobro obnesla. Obiskalo jo je 8095 oseb vseh stanov. ¦— Novoustavljeni .Mizarski zadrugi* y Gjjrici da ministerstvo za mehanične delavnico v ulici Leoni potrebne stroje. — TeSaj za mizarje je bit tudi T Krminu, ki je bil dobro obiskan. Sedaj so razstavili dela. — Brigali so se '.udi za košarje v Foijanu ter sku&ajo pomagati tej obrti do dobre kupčije. — Predsedstvo se je pobrigalo za to, da se otvorijo tečaji za pouk knjigovodstva. Prej Se prevedejo potrebne knjige na laiki jezik. Kaj slovenskega ne bo nič v tem zavodu?! — Letos napravi zavod dva tečaja za čevljarje, in sicer v Tržiču in v Sežani. Dalje hočejo preštudirati razmere čevljarjev v Mirnu ter dati večji impulz za razpečavanje čevljarskih izdelkov. — Prirediti hočejo počasi Se celo vrsto tečajev, dalje tudi pouk na licu mesta za gostilničarje in hotelirje v Soški dolini glede na novo Železnico, da se pomnoži pritok tujcev v Soško dolino.
SekcIJskl načelnik dr. Exucr z Du-najn je obiskal in si ogledal, ko se je udeležil seje kuratorija zavoda za pospeševanje obrti, tukajšnjo obrtno razstavo, potem v ulici Leoni prostor, kjer bo stala mehanična delavnica zadruge mizarjev v Gorici, delavnico mizarske zadruge v Solkanu ter tečaj za mizarje v Krminu.
Prodajanje ar. pisma stašno peče .Prismojene**. Ker smo ga potegnili ier mu to tudi razložili, ker mi umel Šale, pravi, da je bila to hudobna Sala, katera naj bi pomagala luteranskemu agentu apečati par izvodov luteranskega sv, pisma. Smešno! Mi nismo nič pomagali onemu motu, ki prodaja sv. pismo, marveč pomagali so mu klerikalci s kričanjem! če niso kričali po »Pristno-jencu*, potem ne vemo, kako bi kaj bilo s kupčijo, tako pa smo izvedeli, da je Sla kupčija prav dobro! Glejte jih! Klerikalci, sami katoliški možje, so pomagali prodajati »protestantsko sv. pismo*. Ali sploh morejo dobiti za to odvezo pri sporedi za Veliko noč 1 Skoro ne, saj to mora biti strašen greh: pripomoči k razprodajanju .protestantskega sv. pisma!* Ali ne?!
Po ,Pr?smojencu" kričijo, da se mora vreči tako sv. pismo na ogenj — ali ljudje so pametni pa primerjajo, kar bere g. nune na leči, z besedilom v onem prepovedova-nem sv. pismu, in pravijo: Lejte, lejte, saj je ravno tisto, pa tako branijo! Čemu ?... Pa tudi kako more biti slaba reč ono sv. pismo, za katerega razpečavanje se ima oblastveno dovoljenje. Avstrijske oblasti so v verskih rečeh tako občutljive in Skrupolozne, da bi gotovo ne pustile v svet onega sv. pisma, če bi st* bilo res istega tako bati, kakor kričijo pa »Priamojencu". Prav pa bi bilo, da bi oblasti malce natančneje pregledale razne brosurice, pravljice o čudežih in drugo tako robo, katero trosijo za drag denar med svet zlasti razni menihi i Tisto je za na ogenj 1
FarlanMlna ta laSfilna. — Med fur-lanSčino in laSčino je velika razlika, in mestni Lah ne razume pravega Furlana. Obratno pravijo Furiani, da znajo furlansko, ali da laski ne znajo. Te dni se je vršila pri tukajšnji okrotni sodniji obravnava radi tega, ker so se klerikalni in liberalni starešine v Krminu pri neki seji ozmerjali prav nega-lantno. Poklican je bil za pričo tudi staraSina Marko Ferlat. Rekel je takoj predsedniku: „Io scior, ho voress faveia par furlan parce che italian non nai\ (Jaz, gospod, bi rad govorit po furlanski, ker latkega ne znam.) To je jako značilna izjava, in kadar bodo Se lagali o nas, da našega književnega jezika ne razume priprost Slovenec, ko je dejstvo, da ] ga ume, ker ni skoro nikake razlike med njim in dijalekti, pa jim povemo, kako jež njimi in njihovim književnim jezikom pa z dijalekti!
Ponarejalcl avstrijskih bankotcev. Poleg Davida Picco, o katerem smo že poročali, da ga je prijela laska oblast ter je pokazal, kjer so delali avstrijske bankovce, io zaprli v Italiji Se Henrika Piccd, Ivana Piazza, lak. del Bianco, BI. Štefanutti, v Avstriji pa le delavca Joa. Mifsonija in H. '
1904.
Calligara. Stroj, s katerim so delali bankovce, i so že prenesli z gore v Videm.                      I
Občudovanja vreden dečko. — Pred I par dnevi so poslali iz prvega razreda ljud- I ske Šole v Krminu domov učenca Alojzija I Mariniča, ker je bilo Število, določeno zal učence, že prekoračeno ter ni bilo več pro- j štora. To je dečka tako presunito, dajeskle- I niTITsmrTI^                          sktrtf-okno, ali
! k  sreči  padel   tako, da  se   ni   težko po-
| Škodoval.
i           Posebni vlaki ob nedeljah In prav-
nikih. — Od 3. aprila do 2. nov. t. 1. bodo vozili iz Trsta ob nedeljah"in praznikih posebni vlaki z znižano voznino v vozovih drugega in tretjega razreda <Io Krmina, z vo-j zovih vseh treh razredov pa v Miramar, Grinjan, Sv. Križ in Nabrežina. Vlaki do Krmina bodo odhajali iz Trsta ob 2*45 pop., dospe vali v Trst ob 11*47 ponoči, vlaki do Nabrežine bodo odhajali iz Trsta ob 4*05 pop., dospevali v Trst ob 7'30 zvečer.
Čudeži se bodo godili t Lurda meseca avgusta. Napovedal jih je ljubljanski .Slovenec* rekoč, da se je romanje v Lurd odložilo za mesec avgust, .ker takrat prirejajo v Lurd velikanske procesije zlatisFran-
I coskega in ta čas se vsako leto gode obilni čudeži". Če se vsako leto, seveda : se bodo tudi letos l Kdo pa more dvomiti o ! tem, kar piše .Slovenec* ? — Kdor ne veruje, ne bo zveličan!
Odklonjene fotografije. — Višja sod-
I nija v Trstu je zahtevala fotografije dveh la-
I Skih dijakov v Gorici z ozirom na znane lanske dogodke v laškem Vidmu. Preiskovalni sodnik v Gorici je povabil oba, naj predlo-
I žita svoji fotografiji, ali sta odklonila to za-
I htevo po posvetovanju s  svojimi pravnimi
I zastopniki.
J           Požar. — Blizu ceste iz Gorice v Mi-
I ren je zgorel hlev, spadajoč hiši St. 250. v Št. Andrežu. Gasili so hitro artilerijski vojaki, pozneje tudi ognjegasci iz Gorice. Hlev je zgorel ves. Škode je 1200 K, ki je pa pokrita z zavarovanjem.
Bralno In pevsko drn&tvo v Št. Andreia vabi na redni' občni zbor, kateri bode v nedeljo dne 27. suSca 1904. pop. v prostorih g. Petra Lutmana. Dneviii red: 1, Nagovor predsednika, 2. čitanje pravil, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. volitev treh pregledovalcev računov za lu 1903.; 6. volitev novega odbora, 7. Predlogi, K obilni udeleži uljudno vabi — odbor.
Odprti lekarni. — Jutri popoludue bosta odprti v Gorici lekarni Gristofoletti-Gliubich.
40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. Opozarjajo, da bodesrečkanje nepreklicno 23. aprila 1904.
Novo kegljISče jeotvoriig. Iv. Katnik, gostilničar v Kapucinski ulici St. 2. »PriLizi*. Točt izvrstna domača bela in črna vina.Ima lepo igrišče za kroglje. Dobra kuhinja postreže z gorkimi in mrzlimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk toplo priporoča.
Zavese la Čipk aa gld. 1*10. — Tovarna preprog O r e n d i oa Dunaju, I. okraj, Lugeck 2, razpošilja do Velike noči močno delane, lepe zavese za izjemoma nizko ceno za gld, M0, in sicer za jedno okno ali v 2 delih. Barvano ilustrovan krasen katalog preprog, pogrinjal itd. razpošilja na zahtevo zastonj in franko.
Dostikrat se nudi priložnost, da se iSče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo, katero vsled« svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajsujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fraglier, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilc tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                2
Prve medicinske avtoritete vporabljajo
Rogaški „Sfyria«vrelec"...... "'¦*¦"   *
pri kroničnem,                       I
jabolčnem in bronhijaliiem katarju.  ^
Razgled po svetu,
Državni »bor je bil dne 22. t. m. po 14 duevnem brezplodnem zborovanju odgo-den. Sklican bo državni zbor najbrže zopet dne 14. aprila. Tudi ta čas je zboroval državni zbor v znamenju obstrukcije. Vlada noče izpolniti čeških zahtev, zategadel pa tudi Cehi ne odnehajo od obstrukcije. V 13
zadnjih sejah je bilo vloženih 393 interpe- 1 lacij, ki so se skoro vse do besede citate. V svrho obstrukcije pa je pripravljenih Se 149 interpelacij, katere pridejo na vrsto  po Veliki noči.
Nag cesar t Opatiji. — Nas cesar pride v Opatijo dne 7. aprila t. 1. na poset k švedskemu, kralju Oskarju. Izstopi v vili Angiolina ter ostane v Opatiji' "24" nt.          "
Cehi In Jugoslovani. — 22. t. m. so češki, slovenski in hrvatski poslanci imeli skupen sestanek. Dr. Pacak je Jugoslovanom izrekel zahvalo, da so podpirali Čehe v boju proti vladi. Dr. Kramar je povdarjal, da je čeSka opozicija, čim so se ji pridružili Jugoslovani, zadobila veliko večjo moč, nego jo je imela poprej. Želeti je, da bi se ta nova organizacija poglobila in utrdila. Dr. Ferjan-čič je želel, naj bi bila ta nova organizacija i trajna in krepka, v kar je treba, da se do- j seže edinstvo V taktiki. Dr. Ploj je naglaSal, da je v minulem zasedanju nova češko-ju- | goslovanska vzajemnost prestala prvo pre-skusnjo. Končno je dr. Pacak pri slovesu izrekel nado, da se po Veliki noči zbero zavezniki z novimi močmi za boj.
Hrvatska akad. omladina na Dunaju, zbrana dne 19. suSca 1904., je sklenila sledečo resolucijo:
1.) Hrvatska akad. omladina na Dunaju i je globoko in trdno prepričana, da je samo i v iskreni slogi  in skupnem delu z bratskim i narodom srbskim pogoj in podlaga napredka in razvitka naSe narodne ideje, kakor   tudi   oživotvorjenja našega državnega prava,  in izraža ogorčeno in najodločneje nevoljo vsem  onim svojim  kolegom v Zagrebu, kateri so se zaslepljeni in zapeljani, brez političnega razuma, udeležili dne 19. t. m. protisrbskih izgredov.
2.) Hrvatska akad. omladina izjavlja najsvečaneje, da smatra vsakega, ki bi poskušal na kateri koli način kvariti napredek iskrene in bratske sloge med Hrvati in Srbi, I te jedine naše zdrave politične ideje, le kot | orodje dualističnega sistema, ki pod divizo »Divide et impera" ubija in ruši raz vitek naroda hrvatskega in srbskega.
3.) Z ozirom na obsojevanja vredne zagrebške protiruske izgrede izjavlja hrvatska akad. omladina, da zasleduje z živo simpatijo boj velikega bratskega naroda ruskega na daljnem vztoku.
Hrvatski dijaki na Dunaju so poslali pismo predsedniku .Gircolo acad. ita-liano", v katerem z veseljem pozdravljajo vsak korak, ki more zbližati Hrvate in Lahe in v katerem izražajo nado, da je mogoče obstoječe ovire odpraviti na temelju vzajemnega priznanja. Hrvatski dijaki upajo, da se bodo mogli z laSkimi dijaki ramo ob rami boriti proti skupnemu sovražniku Nemcu.
LaSka nagajlvost. — V Trstu zidajo Slovenci lepo stavbo »Narodni dom-. Laske zagrizence peče to poslopje, zato so hoteli prodati prostor pred ,Nar. domom", da bi ga tako zakrili. Mestna delegacija tržaška je to sklenila, ali namestništvo je odbilo ta sklep, ker je oni prostor za cestni promet neobhodno potreben.
Ustrelil se je v Trstu s samokresom v desno sence 22 letni Štefan Schwarz, vojak peSpolka St. 97. Vzrok neznan.
Nemški cesar je dospel 24. t. m. v Neapelj, ter bil presrčno sprejet. Z laškim kraljem sta menjala brzojavke. V Neaplju ga obišče laSki kralj.
Papež In avstrijski poslanik. — Laski listi poročajo to-le: Avtrijski poslanik v Vatikanu je pred kratkim v pogovoru s papežem omenil oni čas, ko je bil sedanji papež Se kurat in monsignor na Beneškem ter je rekel, da se ga spominja iz onega časa. Papež se je na to po svoji navadi dobrohotno nasmejal. Potem pa je Se pristavil: Vaša Svetost je bila torej naš podanik! To pa je papeža tako pičilo, da je obrnil hrbet avstr. poslaniku ter odšel, pustivSi ga v posmeh okoli stoječim. Visoko osobje v Vatikanu je bilo baje z laškega stališča popolnoma zadovoljno s takim papeževim ravnanjem.
Dekane, fajmoStra In kaplana ven vrgli. — V Kranju so zborovali zavedni kmetje ter se pomenili glede razpisane de-želnozborske volitve v tamkajšnjem okraju, kjer so postavili klerikalci za kandidata nekega Demšarja. Šlo je za to, da postavijo svojega kandidata, in so ga tudi res postavili. Politikujoči duhovniki seveda so morali priti nagajat na shod. Ali godilo se jim je slabo. Kmetje do se Razjarili, pa so vrgli iz J
dvorane, dekana Koblarja, fajmoštra Kalana in kaplana Hvbaška. Ker je Koblar silil nazaj, so ga Se dvakrat porinili na zrak. Kar so iskali, to so našli. Prišli so delat zgago, dražit in hujskat, pa so jo skupili po zasluženju1
150 let je bilo v sredo 23. t. m., odkar je bil rojen v Zagorici pri Moravčah na Kranjskem velik matematik Jurij baron Vega.
Konflskovan Izrek sv. plsnia. — Pri letošnji marčni proslavi v Berolinu je poslal list „Vorwarts« na grob padlih žrtev venec z napisom: .Sključeni bodo prišli k tebi, ki so te tlačili"* Napis je bil konfiskovan, a »Vor-wSrts" je vložil pritožbo ter priložil tudi sv. pismo, iz katerega je vzet izrek (Jezaija, kap. 60 kitica 14.)
Poklic angleSkega ženstva. — Po najnovejši vladni statistiki je bilo v preteče-nem letu na Angleškem 170.000 učiteljic, 2.200 pis teljic in časnikaric, 3.700 slikane, 56.000 trgovskih uslužbenk, 400 trgovskih potovalk, 8 sprevodnic pri omnibusih, 212 zdravnic, 3 živinozdravnice in 140 zobozdravnic.
Vojna med Rusi in Japonci.
Admiral Aleksejev je brzojavil carju iz Mukdena: O polnoči 22. t. m. sta se dve japonski torpedovki približali Port Arturju, a sta bili zagledani. Baterije in ladji »Bober« in »Otvažnij" sta začeli streljati, nakar sta se torpedovki umaknili. Ob 4. zjutraj so se pojavile tri japonske torpedovke, a so bile tudi odgnane. Ko se je zdanilo, se je približala Port Arturju vsa japonska eskadra, broječa 6 oklopnic, 12 križark in 8 torpe-dovk. Rusko brodovje je zapustilo pristan. Japonci so ustrelili lOOkrat na Port Arturin 108krat na okolico. Ruski streli so dobro zadevali. Ena japonska oklopnica je bila tako zedeta. da je nehala streljati in se je umaknila z bojišča. Ob 11. uri je japonsko brodovje cdjadralo, ne da bi se bilo spustilo v boj z ruskimi ladjami. 5 ruskih vojakov je bilo ubitih, 10 ranjenih. — Dodatno brzo-javija Aleksejev c tem naskoku na Port Artur naslednje: Japonsko brodovje se je ob 9. dopoldne razdelilo na dve skupini; oklopnice in torpedovke so šle proti Ljaote-Sanu in Golobjemu zalivu, križarke prt so se v dveh oddelkih razpostavile v južni in v vzhodni smeri. .Retvisan" je ob 9. uri 20 min. začel streljati na okopnice, ki so odgovarjale. Medtem se je rusko brodovje zbralo pri zunanjem bregu. Ob 11. uri je začelo bombardiranje pojemati, kmalu na to so se začeli Japonci umikati in ob polu 1. popoldne ni bilo nobene japonske ladje več videti. — »Frank. Ztg." poroča, da dela Rusija v srednji Aziji velikanske priprave za vojno. V Petrogradu se tudi delajo priprave. Revalu in drugim pristanom se posveča posebna pozornost Vse to je naperjeno proti Angleški, če bi hotela v slučaju ruske zmage priskočiti Japoncem na pomoč. Potrjeno je, da je car rekel: Koreja mora postati ruska, dvomi se pa, da bi tudi v tem slučaju imela Angleška pogum, se Rusiji zoperstaviti. — V Hamhengu, 100 km severno od Gensana so Japonci premagali 300 korejskih vstaSev. 2 sta bila ubita, 20 je ranjenih, 36 vjetih. Ti poslednji so povedali, da so jih Rusi pregovorili na upor proti Japoncem.
Dosedanjo ruske In japonske Izgube na morju. — .Moskovske Vjedomosti" so na temelju točnih in zanesljivih pedatkov ocenile ruske in japonske izgube na morju na sledeči način: Na ruski strani sti uničeni dve ladiji (77.000 tonelat), dve ste začasno odvedeni na popravek (19.000 ton.); Japoncem je uničeno 9 ladij (12.000 ton.), 5 jih je pa odvedenih na popravek (52.000 ton.) Vsega je uničenih in poškodovanih 27.000 tonelat na 4 ruske ladije in pri Japoncih 64.000 ton. na 14 ladij. Rusi so izgubili kri-žarki »Varjaga" in .Korejca", a na popravek so prišli v škver »Palada* in »Cesarevič". Japonci so izgubili: križarko »Tokačima* in edno torpedovko pri Čemulpu; križarko ,Si-tosa", dve topničarki, eno uničevalko torpedov in tri torpedovke pri Pri Port-Arturju; popravljajo se oklopnjača »Jašima" in križarke .Asaraa«, „Jakuko", »Ivata« in »To-kida". Med te izgube ni pa vštet »Jenisej«, ki je zadel na mino in se potopil.
Vladlvostok imenujejo Kitajci še dandanes Kaistanvai. Nekdaj se je zval Vladi-vostok Port May. Stari angležki in amerikan-ski mornarji ga zovejo še dandanes s tem imenom. Ruska beseda Vladivostok znači:
Gospodar vztoka. Da je temu tako, .nam je priča tudi sedanja rusko-japbnska vojna. Vladivostok in Port-Artur bi izlasti hoteli Japonci dobiti v svoje roke. Vladivostok ni samo pomorska trdnjava, ampak je tudi znamenito trgovinsko mesto. Računa se, da v to pristanišče prihaja poprek na leto 200 par-nikov s 200.000 ton-slatami, nevštevSi sem razne jadrenjaCe iz Kitajske ,d2onke* kratke plovitbc. Iz tega sledi, da je trgovina v Vla-divostoku zelo živahna. Velika trgovina in obrt ste izključno v ruskih rokah, Kitajci in Mandžurci se bavijo najveC z malim obrtoni in trgovino.
Narodno gospodarstvo.
Nekaj izkušeni v industriji glede na nase politično in gospodarske življenje.
(Dalje.)
Ta dva zadnja vozninska stavka sta jednaka onim, kakoršne pobirajo nemške železnice za prevažanj« lesa.
Tako se plaCa na pr. od Antwerpna v Luksemburg, 269 km, 76 mark, marka po 117 vin. jednako pri 100 kg & km 0-33, Mann-heim-Luksemburg, 259 km, 90 mark, jednako 0*40, in Antverpen-Diedenhcfen,302 km, 88 mark, jednako 034 vin.
Svoje že poprej izrečeno mnenje, da nikakor ni izključena nevarnost invazije ruskega lesa vsled gradnje vodnih kanalov na Češkem celo do Dunaja, poskusim dokazati s francoskimi vozninskimi stavki za kanale, kajti v naših kanalih postavijo gotovo jed-nake stavke, ker drugače pač bi gradnja kanalov ne imela nikakega smisla. Tam se plača za vožnjo iz Havra v Saarburg za les, 660 km, 105 mark ali 0-186 vin. pri 100 kg & km, docim se od mene navedeni železniški stavki gibljejo med 0*25 in 0*88 vin. Potemtakem bi prišla voznina po kanalu za 35% ceneje kakor najcenejši, pa^za 373% ceneje kakor najdražiji železniški tarL...
Iz Gorice v Trst z direktnim kar-tiranjem Sv. Križ-Gesta-Gorica-Trst se plača 45 K za 55 km = 082 vin., Sv. Krii-G-3sta-. Gorica 22 K za 25 km = 0'88 vin. pri km in me, dočim pobira c. kr. priv. južna železnica za moko za vsako težo, torej tudi 20 me iz Gorice v Trst, 28 vin. pri me ali za 50 km = 0*52 vin.
Rekap i tulaci ja:
Bosanski specijalni tarif C 3 = 0'44 pri 45% popusta 0-242;
Črnovice-Trst 0210;
Rakek-Trst 0554;
Gorica-Trst 0820;
Sv. Križ-Cesta-Gorica 0-880:
Sv. Križ-Gesta, direktno kartiranje v Trst 0*837 v celih naloženih vagonih reznin, nasprotno pa za moko, vsako težo, iz Gorice v Trst 0*51 vin.
Vzdržujem se za danes vsakega komentarja k tu navedenim dejstvom, tudi nočem Se ničesar predlagati, marveč se zadovoljujem z navedbo priprostih dejstev v vsej goli ražpredelbi, ter upam, da vse Važnejše osebe, kakor upravni svetniki, deželni in državni poslanci itd., sploh vsi oni gospodje, ki so vsled svojega stališča poklicani, odpo-moči, se lotijo študirati jako zavito tarifno politiko ter bi tako odstranili marsikatere ne-prilike. Dejstev in številk za premotrivanje sem navedel dosedaj dosti.
Ob zaključku si dovoljujem Se vprašati, ali bi ne bilo bolj praktično in priporočljivo v delegacijah, namesto da se je interpeliralo vlado radi lesnih pogodeb v Bosni, na kar se ni dobilo nikakega odgovora in se ga tudi ni moglo dobiti, kajti kateri trgovec izda svoje pogodbe, in vlada je tu le trgovec, marveč da se je Cisto priprosto reklo vladi: Vaše pogodbe so dolgega roka ter nespremenljive I, kar se je vedelo tudi že pred delegacijami, celo v Likavcu, nasproti temu pa imate železniške tarife za les, n. pr. na podlagi državnoželezniških tarifov Sv. Križ-Cesta-Gorica 11 pridobiti ter vsako znižanje za bosanski lesni transport odpraviti od 31. dec. 1904. itd. To bi bila direktiva za vlado, radi česar bi se jo moglo o priliki, ako bi se ne držala te direktive, energično interpelirati. Tako pa je odgovor na vprašanje — ničli .Kdor preveč vpraša, se daleč moti*, pravi neki nemški pregovor.               J Rollett.
Zahtevajte
» noj prid Tielej
pristna Kattireinerjevo
Kneippovo sladno kavo
gamov zavojih z varstveno znamko žip tika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte Tleh  manj   vrednih   pointmkor.
Izvrsten okus dobi kava, ako ; j ji primešate                                  j
|VYDROVE ŽITNE; *  KAVE. *
Poskusite! Poštna 5 kg po- j i šiljka 4 K 50 h franco.
! Vydrova tovariš žitne kave Praga VIII.
Anton Pečenko
Vrtna oi.ca 8 — GORICA — Via Giardino 8
briških, dal-
priporoča
b«la
In irnm vita«
iz vipavskih,
furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije t soditi od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tndi aiorca.
Cmum muh. Paslraifea psiteaa,
istorsklh vinogradov.
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega predragega
Ernesta Terčiča,
učitelja v Mirniku, kateri je po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 22. t. m., bih so nam dokazi prijaznega in naklonjenega sočutja v veliko tolažbo. Štejemo si zategadelj v dolžnost izreči tem potom svojo iskreno zahvalo preč. g. Alfonzu Blažkotu in ostali č. duhovščini, g. Erzetiču, učitelju na Skrljevem, g.čni učiteljici Mariji Velušček, g. finančn. nadrespicijentu N. Baniču za udeležbo in darovan venec,
fg. pevcem iz Hruševlja, posebno njihovemu pavovodji g. Antonu orošu za milo nagrobno petje, vsem sorodnikom za udeležbo in poslane vence, gg. tovarišem ranjkega in onim iz Albane za mnogo-broino udeležbo in poslane vence, ter vsem dragim domačinom, prijateljem m znancem. Bog vsem povrni!
V Mirniku, dne 24. suSca 1904.
Žalujoči ostali.
Quila 7Q nouoofo od 60 kr-do eId-11>35 OVlld Ld ItCI 6516 v vSeh barvah, Franko
in*c*rfue prosto na dora.  Bogata »zorna
zbirka   z  obratno   poŠto.   Tovarna  srlle
Henneborg t Curlhn.                      (3)
LMMEHT. MKIGI CI*f8S.
pripoznano kot Iifrsta« bol cblažojofo mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in t kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to spletat« priljubljeno domač* x4r»-vilno aredstvo vedno le v orlf. stekle-nieah z nago zaSčitno znamko s »SIDROM« namreč, iz R1GHTERJEVE lekarne in vzame kot oriflnalal lidelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.____________- ___.....—
MmNjfVa IMaTRl ,Jn ZltlsM Ril t PBAGI. Ellzabethffass© it.6.
Dobi ¦• r lekarni .Prt imv\t' Mirt lumr, Titad.
Zahtevajte
moj iluatrovani cenik t vtfi kakor «00 ptdebaml od sr, zlttlk, srs-hrslb Is HizIkaliaBlh predmetov, katerega poiuja zssttsj in stitilie prtstt
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksportna   biia ¦•« it. 249.   — (Češko).
Božjast.
Kdor trpi nabožjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teb boleznih. Dobiva se zastonj in franlco v priv. 8chwannen-Apoteke, FrMkfarfc.«. M.
Kersevani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) -   -Priporočata slavn.občinstvu iz mesta in  z dežele
svojo mehanično dolavnico, zalogo šivalnih strojav In dvokolas Iz to-varno „Puch"  tor drugih  slsžomov,
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva,
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrsta in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi drokolesa.
Lokomotiva,
tačasno delujoča, se odda pod najugodnejšimi pogoji. Na ogled je
v tovarni žveplenk gosp. E. Lebh©rZ8, kjer se dobe nadaljne
informacije.
Žrebanje nepreklicno
23. aprila 1904.
Glavni dobitek
kr«» 40.000 kr."
Me za prta zatoBa,
& 1 Krono
priporočajo
Geniilli, V. A. Iona, V. Michclstadler & Ca., 0. Plncfitrlt,
menjalnice v Gorici.
Dobitke v blagu se ne izplačajo y gotovini.
===== Nasproti ljudskemu vrtu =====
v dobro znani zalogi
Josipa Kocijančiča
se nahaja vedno pripravljena velika izbira vsakovrstnega obuvala vse lastnega izdelka.
Sprejema se naročila po meri in katerekoli poprave čevljev.
Posebnost: elegantni čevlji črni in barvani, kakor tudi ličilo, mazilo In firnis za čistiti čevlje.
Cene zmerne.
.»Goriška ljudska posojilnica",
vpisana zaflruga z omejenim jamstvom i Gorici vabi na
redni občni zbor,
kateri Me v aetJslja itoe 27. snšci 190*. ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih, Gosposka ulica hišna Štev. 7.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrditev računov in bilance za leto 1903.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Razdelitev Čistega dobička.
6.  Privolitev nagrade načelstvul
V Gorici, dne 8. suSca 1904.
Načelstvo.
Andrej Fajt
pekovski mojster
Y Eorici iia f eatro šf. 5.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Za Toliko   noč  priporoča   goriške plnee, potlee Itd.
Veliki požar!
zamoro se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalooi = = brizgalnicami
nove sestave, ko je od desne in leve strani vodo vlečejo In mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladiSče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
l ! 129 odlikovanj l I
Josip Marmolja
v Mirnu,
trgovina na drobno In na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
kolonijalnc blago.
Zaloga make,  otrobov   prvih   mlinov.
Potrebščine za čevljarje.
Obširna zaloga mavca (iia j sle) prve vrste.
Razna vrtna semena.
zelenjave, cvetlic, detelje In
trave za umetne, stalne se-
nožetl.
Posebnost: Novolznatll    prah,    ki    uničuje
predilnico (les), ki ne škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja Se moCneje raste. — Dobiva se v zavitkih od S do 5 kg po zmerni ceni.
Delikonočne pince in potice
na goriški način, milanske hlebčke, usak dan s^el^KMli^^^ladkarije, razne biškote, kakor tudi trikrat na dan sueži kruh m praui ogrski rženi kruh =
odlikouana pekarija       /iSP*
Karo] Drašeik
d Gorici, na Komu. Sprejema naročila in razpošiljanje.
Knjigovodja
in korešpondent, najboljša moč, se iSče. Isti mora biti vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Prednost imajo samci in isti, kateri se umejo v kožarski stroki.
Prosilci naj se obrnejo na naslov: Andrej Jakil, tovarnar kož Rupa p. Miren pri Gorici,
Oigoj & Nemec
velatržca z vini
v Gorici, Pessegglo Edllng il. S,
Via Munlclplo 1 In S.
Priporočata svojo zalogo izbor-nih Srnin In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kleti j. —
Prodajata od 56 i. naprej.
= Anton Krušič =
trgovec In krojaški mojster
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33.
naznanja slavn. občinstvu, da  je dobil ravnokar svete angleiko In avstrijsko
blago raznih  vrst v veliki izberi za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov za  pomladansko   sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Po tovarniških cenah
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
Za gospode:
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, Čevljev, dežnikov itd.
Za dame: Krasne okraske za obleke, trakove, »vile zadnje novosti za bluse, pajColane, pasove, predpasnike, rokavice* nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najbolj ib.
m o dere e v vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga.
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici
Karol Čufer
ulica Sv. Antona št. 1.
So  toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na do- | želi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za' vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske ' pripravo   Itd.    Prevzame   tudi I vsako  popravo   po  7,mcrmh cenah.  Zagotavlja točiva postrežbo in pošteno deio. Iadelnje tudi se lato napise za trgovine.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi KaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupoval 8če nlrnberžkega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za kroj aH in ševljarje.
Svelliijfce. — Rožni venet. — Masne knjižico.
Sišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.   2    35   8
Proti protinu in revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoltanovo mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih bo-lezr.ih, kjer ce!6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati. Cena steklenice 2 R
v lekarnah. Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova-
tejja; lekarnarja
Bčla Zoltan
BmUmpaMa.
Na prodaj sta
dva električna stroji Dynamo,
s 400 Amperami in 110 Volti iz tovarne Ganz & Co. v Budimpešti. Stroja sta le 'malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: Rud. Eifter — Reka (Fiume.)
Več sto
diujih kostanjeu,
krepko drevje za drevorede in nasade, ima v a a prodaj
tržko oskrkištvo v Postojni.
..Škrat".
Jedini slovenski humoristično -satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod,
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vt leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
Naznanilo.
Naznanjam slavn. občinstvu v niestu in na deželi da sem otvoril
ZALOGO  PIVA
iz pivovarne Sorgendorf grofa Thurn v Pliberku (Koroško).
Pivo je najbolje vrste.
Zaloga se nahaja v Gosposki ulici it. 6. Ivan Petrič.
Prva konccHljoniraiia delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd. j Vpeljava strelovodov,   brzojavov,   hišnih  tele- | fonov, plina in vode.-
Popravo se Izvršujejo hitro in po ceni.
i Ivan Potočnik & A. Mgel
j                  Gorica, za vojašnico.
Prccizijska delavnica predmetov za merjenje,   j
Bogata zaloga
raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo  i
In električno Inž.                        '
^       Posamezni deli za električno, plinovo. vodno  j 2 »n parno vpeljavo Pumpe, železne in kovinske
•4  cevi.   Zaloga  mesarskega   orodja,   kuhinjskih  j
^ nožev, brivskih britev, škarij itd.                        §
^ RazpoStljatev na deželo se  izvrgi hitro in  j
^                           — po ceni. —                          t
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in  aladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.           ?
Priporoča se slavnemu* občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Gostilna
„pri Žagarju"
tik nove postaje na Blanči,
toči vedno naravna domaČa bela
in Urna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Oene zmerne.
Priporoča  se  svojim  rojakom  iz. mesta in z dežele za obilen obisk.
CONFECTION J.MECkVE.0 CONfECTil
Pred nabavo pomladne obleke!
oglejte si uelikansko zalogo izgo-touljenih oblek za gospode, gospe in nedorasle. Jednako je na ogled uelikanska zaloga blaga u najuečji fzberi za naročila po meri pri
J. Medved
v Gorici, Corso Gius. Verdi št. 38.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po na j raznovrstne] šib. kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag-l.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodolne In kapltalljo: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države
z vsoskozl slovansko-narodno uprava.
Vsa pojasnila dajat
Generalni zastop v LJubljani, čegar pisarne so v Iastoej bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. I21.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.                      j
Največje naj &Ta reje parobrodno
društvo  r~r~ na
svetu.
Njega
parobrodje
obsega
L80
vel i KansKih ¦   parniKov.
N^_^^direkfna.najhifreJ5aprekomorsKd vožnja z brzoparniki
iz Hambiirga vNoyiYoi'k ?n pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
H amburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
L     Dunafska-cesfašfv^l poleg-velike mitnice ališrange. j
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Natalstvo in nadzorstvo je sklemlo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4V, % ¦ Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s 1ft% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%.
Stanja 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z detežiK-129.026. — Hranilne vloge 1,479,006*70.— Posojila 1,443.03010 — "Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Tel« fon št. 79.
Sunka
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 krM prave boljše 1 gld., iz šunke l gld. 20 kr. Ogrske la salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po 20 kr. —- Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire Y Kranju.
Gorica  -**-   Gorica
KlimatiCno zdravišče.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna elektrifina razsvečava, — Električni avtomobil-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. -Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
<*¦» Mizarska zadruga "*¦»
v Gorici — Solkanu
ZZllZl^rzzzzz    vpisan« zadruga z omejenim jamstvom    ZZZZZZZZZZZZZZ
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
'.' '   '     ;."""—— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.              .........=¦
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecehla 1. Zastopstvo v Spljatu tor Orljontu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Banj en j a
domač« mašilo priznano  kot zanesljivo obvezno sredstvo, vnetja in bolečine, bladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranilev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, praiko "*        *~        "~     *          *            ....              • ¦       rp0  maz|j0  varuje rane)  olajšuje
Razpošilja so vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3'16 se pošilja */t Škalljic ali K 336 6/9 šk., ali K 460 fl/, šk., ali K 4*96 8/2 šk. franko na vse postaje avstro« agersko monarhije. — Vsi deli omota Imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna »Pri črnem orlu1
Vse stroje za poljedelstvo in vinorej*.
Erizgalnice za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (strcaljke) za sadjino dreijc z
nataiijko naiucrjeiio petrolmešanico,
svetilnico na acetilen da se ulove leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s riiferencijalnim pritisk««, stroja za drobljenje, stiskalnice,
Cisto nove mline za grozdje,
note priprave proti peronospori in za žveplanje,
seealke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trleure), nilatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj« II. Praterstrasse 49.
Ceuiluikt zastonj In franko.           Dopisuje se v vseh jezikih.