ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 22. FEBRUARJA 1931 _ŠT. 8

FR. KRAŠOVEC: SNEŽI
62
Naša kraljeva rodbina v Zagrebu
Kakor znano, se je mudila kraljeva rodbina od 25. ian. do 4. febr. v Zagrebu, ki je postal s tem začasno tudi dejanska prestolica Jugoslavije. Kralj in kraljica sta obiskala razne hrvaške institucije in kraje, kjer sta bila predmet navdušenih manifestacij. Spodnja slika nam kaže zgodovinsko bansko palaCo, kjer je dvor nastanjen, pred njo ljudske množice, ki manifestirajo za kraljevo rodbino.
Prelat dr. Jos. Lesar, dolgoletni ravnatelj Alojzijevišča in bogoslovja, eden najodličnejših slovenskih duhovnikov, ki je dne 29. p. m. nenadoma umrl, star 72 let.
Na desni: Tomaž Masaryk, preds. češkoslov. republike, drugi častni doktor naše univerze. Dne 51. p. m.
se je vršila na naši univerzi pomembna svečanost, t. j. promocija Masaryka za častnega doktorja. Slav-Ijenca je zastopal poslanik dr. Flider. Na naši sliki vidimo v sredini rektorja dr. Šerka (z rektorsko verižico), na levo od njega poslanika dr. Flidra, na desno bana dr. Marušiča in oba pronotarja prof. dr. Kidriča (1) in prof. dr. Kelemino (2). Slavnosti se je udeležilo
mnogo najodličnejših gostov. Spodaj: S proslave praznika sv. Save na belgrajski univerzi. Praznik sv. Save se slavi vsako leto posebno slovesno na naših univerzah, ki ob tej priliki razdeljujejo najboljšim slušateljem posebne nagrade iz tozadevne kraljeve ustanove. Na spodnji sliki vitiimo odlične goste s te proslave (od leve na desno): zastopnika min. preds. M. Nikolica, nadškofa dr. Rodica, kraljevega odposlanca gen. Savica, patriarha Var-navo in prosv. ministra Maksimovića.
Na desni: Josip eitei, kapitan I. razr., ki je umrl v Ljubljani Zi. jan. 1931 kot lekrutni oficir Dravske divizije in je bil širom Slovenije znan po svojem plemenitem značaja. Imel je zelo dramatično življenje in je igral v iivljenju nalih slovenskih fantov znamenito vlogo, ki mu daje časten prostor v naii zgodovini. Bil je rojen 27. dec. 1884 iz ugledne družine v Mokronogu, postal 19M častnik in odSel na galiiko fronto 1914 kot adjutant pri 80. avstrijskem pelpolku. Bil je že istego leta v boju ranjen in od Rusov prepeljan v Rostov na Donu. Po mnogih odise-jadah, kakor so jih doživeli vsi nali ujetniki v ogromnem carstvu, ga najdemo ob prevratu 1918 v Vladivostoku. Odtu se je podal k Jugoslovanom, ki so bili zbrani v polku v Tomsku v Sibiriji, kjer so opravljali garnizijsko službo, dočim je na Uralu divjala borba med sibirsko vlado Kolčaka in boljševiJkimi armadami iz evropske Rusije. Ko je bila Kolčakova armada poražena in se je začel njen strašni umik od Urala do Tihega oceana, o katerem pravi udeleženec Edwin Dwineer v svoji knjigi >Zwischen Weiss und Rot« (1930) po pravici, da je v primeri z njim Napoleonov umik bil prava igrača, je Jugoslov. polk bil nastanjen v Nižntem Udinskn, njega slovenski bataljon, kateremu je poveljeval kapitan šircl pa eno postajo dalie v Tnlunu. Tu se je začel 2. febr. 1920 ob mrazu nad 40 stopinj umik v ešalonu, ki so ga morali naii fantje spremljati peJ v neprestani borbi z rdečo armado, ki je biU tik za petami, dokler se ni nii postaji Zima 100 km pred Irkutskom sklenilo z boljševiki premirje, da so se naSi z zadnjimi ešaloni čeških legij mogli nemoteno odpeljati do Vladivostoka, za kar so rabili 5 mesecev. D« se je umik izpeljal tako vešče, je vse zasluga rajnega. Ko so prišli naši fanti v domovino jc Šircl služil dalje v naši armadi, obče priljubljen po svoji dobroti in vestnosti pa veliki ljubezni do ljudstva, ki mu je, kjerkoli je služil, z vsemi silami pomagal. Bil je pravi oče slovenskih
fantov. Bodi mu časten spomini
63
Spodaj: Mala Metka z Jesenic brez mamice občuduje umotvor svojih prijateljev.
Ziiuak.t.^n ^cčeia v puLuiski kmctaki lilši.
Fantje in dekleta iz Pre-ske, včlanjeni v tamoš. Prosv. društvu, ki so za proslavo Finžparjeve 60-letnice igrali njegovega
»Divjega lovcac. Zgoraj na desni: Udeleženci ljublj. esperant-skega tečaja s svojim učiteljem  Jeleničem  v
sredini. Spodaj: Prizor iz »Mli-narjevega Janeza«, ki ga je spretno dramatiziral velikonedelj. kaplan V. Pivpf.
Načelniki dosedanjih okraj, cestnih odborov t Sloveniji, ki jih je ban. oblast nedavno lazrelila in postavila nove. V prvi vrsti sede od leve na desno: J. Lavtižar (Kr. gora), I. Colarle (Kostanjevica), Fr. 2ebot (Maribor), rač. insp. J. Pire, J. Erjavec (ViJnja gora), insp. Skaberne, ing. Porenta, A. Mihelčič (Celje), H. Le-binger (Litija) in I. Vogrinc (Gornji grad); v dragi vrsti: A. Avsenek (Radovljica), J. Rajh (Ljutomer), Fr. čretnik (laj. Kostanjevica). L. Kržič (Lož), 1. Ronko (Cerknica), K. Lavrič (Žužemberk), M. ZiherI (Škofja Loka), 1. Jerič (D. Lendava) in J. Langeršek (Marenberg); v tretji vrsti J. Ravnikar (Radeče), M. Deželak (Laško), J. Benko (M. Sobota), E. Bauman (Rogatec), J. Povie (Kočevje), V. Babnik (Lj. okolica), F. Novak (Kamnik), J. Stabej (pristav Maribor) in dr. Megušar (Brežice); v četrti vrsti: Fr. Grebene (Ribnica), A. Cerar (Brdo), Fr. Maček (Logatec), J. Vrabec (Mokronog), A. Rop (Sv. Lenart), L Kos (SI. Bistrica), taj. T. Ovčn (Slovenjgr.) in L Turk (Šmarje p. J.); v peti vrsti M. Cukala (Vransko), F. Gams (Kamnik), R. Feme (Tržič), A. Debevec (Krško), A. Marinček (taj. Krško), F. Haiiželič (Ormož), A. Janžekovič (podnač. Ormožj in M. Vrančič (odb. Sv. Lenart); v šesti vrsti: F. Rus (Bled). Lj. Sagadin (taj. Ptuj), ing. Janežič, A. Mlinar (taj. Ormož), M. Vrečko (pdnč. Kozje), A. Trobej (taj. Šoštanj), J. Pust (odb. Trebnje), J. Kugovnik (Pre-vaije), 1. Vršič (Ptuj), dr. Jesenko (Sevnica), Fr. Tršar (Vrhnika) in K. Zaplotnik (Kranj). (Foto J. Erjavec.)
64
65
Radio osvaja svet
Zimskeo popoldne.
Na malokaterem polju človeškegi udejstvovanja imamo toliko novost in sprememb kot jih imamo v ra diju. Odkar smo zadnjič poročali i radiju v našem listu, se je zgodil že marsikaj  zanimivega na  obel straneh, to je pri oddajnih postajal ter pri sprejemnih aparatih. Pri oi dajnih postajah opažamo težnjo p čimvečjem povijanju oddajne enei gije. Tako je cela vrsta oddajni postaj  povečala  svojo jakost b večkratno prvotno energijo. Ta jx jav  opažamo zlasti  pri obmejni postajah (Češka. Nemčija, Poljski Francoska).   Seveda   napravi   ist tudi postaja onstran meje, tako li nastane na ta način prava medsi bojna radio-vojna, ali, če hočem drug izraz, radio-oboroževanje. • Za poslušalce je silna tekma odda; nih postaj prav prijetna. Postaj ki jih prej ni mogel poslu.šati, ¦ sedaj   naenkrat  oglase  močno j zvočnika.   Tako poslušamo zadnj čase že s prav malimi aparati t zvočnik   nove   nemške   velikan' .Miihlacker ter Heilsberg, francos' .Straflburg, poljske Katovice, Lvo Bukarešto itd. Obetajo se še oja6 nja vseh čeških in italijanskih p staj. To ojačevanje oddajnih post' pa ima za poslušalca  tudi  nep' jetne posledice: Postaje so se p' cele med seboj motiti, zato pot' bujemo novih aparatov, ki so p' lagodeni tem razmeram. ^
Pri tej tekmi tudi naša postaja ni smela zaostati, da je ne prevpijejo sosedi, Z izbolj-šanjem oddajne aparature v Domžalah je Radio Ljubljana dosegla, da je možno slišati našo postajo bolj čisto in močno ter na še večje razdalje, kot doslej.
Vsporedno z oddajnimi postajami so se izpopolnjevali tudi sprejemni aparati. Predvsem vlada zanimanje za aparate, ki se priključijo popolnoma na električni tok. Zahteva se tudi sprejem kratkovalovnih postaj od 10—80 ra, ki postajajo čimdalje bolj važne. Saj je že danes možno no kratkih valovih sprejemati redno Ameriko, Indijo itd. Zlasti vlada zanimanje za kratke valove zadnji čas, ko je bila taka postaja otvor-jena tudi v Vatikanu. Predstavnik takih aparatov je zlasti univerzalni aparat »Radione«, ki ga kaže naša slika. Druga smer v radioaparatih gre za tem, da se združi radio in gramofon v eno napravo. Seveda zopet vse le na tok. Tudi v zvočnikih imamo novosti. Za večje aparate se rabijo zadnje čase takoime-novani elektrodinamični zvočniki, ki se odlikujejo po posebno čistem in jasnem glasu, ki se »koro ne loči od pravega govora ali od glasbe. —-Da morajo biti aparati zmeraj bolj selektivni, smo že omenili. V tem pogledu prihajajo zopet na površje aparati z okvirnimi antenami, ki so najbolj selektivni.
Oddajna aparatura naše radio oUdujiie postaje v Domžalah, ki se je zadnje mesece jako izpopolnila.
Desno: ga. Skuiek, rojena Japonka, predava v ljubljanskem radiu o japonski ženi.
Spodaj : Najnovejii radio aparat, v katerem so kombinirani radio aparat, gramofon, ojačevalec in elektrodin. zvočnik. Ta aparat, ki stane 12.000 Din, je pravi ideal za društveno
dvorano.
Navdušeni amater I. Fabjan pii svojem aparatu. Radio ima uveden v svojo kavarno in vinsko klet na
Vodnikovem trgu v Ljubljani. Zgoraj na desni: Priljubljeni zbor ljubljanskih licejk, ki večkrat poje v radiu.
Na   desni:   Najmodernejši   aparat Tclefunken, za priključek na električni tok.
Pogled v radijsko vclotovarno Tclcfnnken > Berlinu. Na levi: dr. Ant. Dolinar, glasbeni ravnatelj ljublj. radia.
Spodaj: Najmodernejši sodobni radijski aparat: štirielek-
tronski Radione na tok z elektrodinamičnim zvočnikom, ki sprejema ves svet. Glavno zalogo teh aparatov ima prodajni oddelek naše radijske postaje na Miklošiče\-i cesti 5, ki ima vedno v zalogi tudi vse ostale vrste aparatov.
Najprimernejši družinski aparat « priključkom na tok, ki stane z zvočnikom vred 3500 Din. Ta aparat radi praktičnosti  posebno priporočamo.
Zgoraj na levi:  L Petrič, dirigent našega  priljubljenega radio orkestra »na delu«.
Na levi: Nedeljskega popoldneva na odru Prosv. društva v N. Oslici.
66
Žena na vzhodu.
ženo je osvobodilo šele krščanstvo. To resnico nam še danes dokazuje že samo površen pogled na usodo žene pri vseh nekrščanskih narodih in tudi pri tistih, ki so sicer po veri že krščanski, a pri katerih se vendarle še močno poznajo ne-krščanski vplivi ali tradicije. Čim bolj proti vzhodu gremo že v sami južni Evropi, tem manj svobode uživa žena in tem bolj je ona obremenjena z najtežjimi deli, dočim mož poseda po »kafanah«, lenari, junači itd. To usodo ne-krščanske žene nam dokazuje večkrat že njena obleka, kajti v mohamedanskih pokrajinah hodi večinoma še popolnoma zakrita. Državljanskih pravic nima seveda nikjer nobenih in mož je navadno njen absolutni gospodar. Dokler je samska mora brezpogojno slediti očetovi volji, ko jo pa ta odda zakonskemu možu, je pa njegova sužnja. Le v Kemalovi Turčiji je dobila žena v zadnjih letih obsežne svoboščine, celo volivno pravico in upati je, da utegnejo Kema-love reforme sčasoma ugodno vplivati tudi na usodo žene vsaj po drugih muslim. državah.
Perzijsko kmetiško dekle, katero se je bilo fotografu posrečilo pregovoriti, da je
~^^odgrnila kopreno. Zgoraj na levi: Perzijska žena na cesti,
najstrožje zastrta. Na levi: Perzijec na potovanju, svoje žene vodi seboj zaprte v koših, bogataši začenjajo uvajati zanje posebne zaprte automobile.
Meščanka iz Isfahana jezdi na izprehod. -Na levi: Muslimanska služkinja doma, kjer je
varna pred presenečenji. Na desni: Muslimanka na cesti, ogrnjena v črno
>pečo€, le pri očeh ima ozko špranjo. Zgoraj na desni: Krščanske Armenke, ki si zakrivajo le spodnji del obraza.
67
Ameriški general S. Butler, poveljnik ameriških pomorskih čet, ki je nedavno v ne- ' kem javnem govoru nazvai i Vlussolinija ^steklega psa« in ' tudi sicer izredno ostro na-' l)adel fašizem. Italijanski po- . slanik je seveda takoj inter- ; veniral   in  zahteval  opravi- !
čcuja. ',
Nova francoska vlada, ki jo je sestavil iz desničarskih strank senator Lavar (X). Najvažnejša osebnost novega kabineta je bivši' min. preds. Tardieu (XX), na levi sedi \ojui minister Magiuot.
Na levi: Nemški drž- kancler Briining govori. V zadnjih tednih je nemški drž. kancler Briining, voditelj katoliškega centra, ponovno javno in zelo ostro nastopil proti levičarski in desničarski reakciji v Nemčiji, kar je vzbudilo v inozemstvu veliko pozornost in le utrdilo inozemsko zaupanje v sedanjo nemško vlado. Naša slika nam kaže Briininga, ob priliki njegovega govora pred kršč. strokov, organizacijami v Koluu.
Vsakdanja slika iz Nemčije: brezposelni čakajo na izplačilo podpore, po zadnjih vesteh znaša število brezposelnih v Nemčiji že 5 milijonov, a še neprestano narašča.
Na levi: Otvoritev nove vatikanske električne centrale, ki se je izvršila pred kratkim. V sredini sedi sv. oče, na desno od njega govori guverner Serafini otvoritveni govor, na desni pa sedi drž. tajnik kardinal Pacelli.
69
Pisatelj Iv. Cttakar.;
Madona. Na levi: Zvonar.
Madona. Na desni: Mati z detetom.
Slepi godec.
Iz ateljeja akad. kiparja Petra Lobode. Loboda, rojen 1894 v Domžalah, je kot mlad rezbaril v Ljubljani, končal kiparsko obrtno šolo in po vojni — bil je 4 leta na fronti — nadaljeval študij na zagrebški umet-niJki akademiji. Zaključil je v Meštrovičevi specijalki, kjer je nenadno doživel dokaj laskavo priznanje: Ivan Meštro-vić ga je povabil v svoj atelje. Tam je Loboda leto dni modeliral na ogromnih »Indijancih« za Chicago in izdeloval razne Meštrovičeve kompozicije v materijal. Lansko spomlad se je udeležil jugosl. razstave v Londonu. An-gleSka kritika ga je uvrstila med najboljše jugosl. kiparje (MeStrović, Roiandić, Kršinić, P. Loboda in Augustinčić) O njegovi materi, ki jo je odkupila bivša 1 j. obi. skupščina jje zapisal kritik v »The Times«: »Mati in dete od Lobode je v liniji zelo lepa in nas spominja starih Florentincev. 2daj ge je P. L. naselil na Bledu. Y današnji umetniški nad-produkciji in družabni borbi smo veseli močnih ljudi kot jc r. Loboda, ie bolj »mo veseli njegovih del. Kiparsko znanje, «voboda doživetja in mirna monumentalnost v nje-
Sovih plastikah odkrivajo resnost in globino, ki smo je osle] pri slovenskem kiparstvu hudo pogrešaE Lobodi žeilmo nnnnljnjih uspehov!
Športni vestnik
Pred kratkim je na veliko veselje smučarjev zapadel precej visok nov sneg, zato se zimski sport nadaljuje z vso vnemo. Spodaj in na desni objavljamo zopet dve sliki ijs zibelke srednjeevropskega smučarstva, z Blok. Krsta in pogrebci so na smučeh. Spodnja slika nam pa kaže prizor pred novovašKo cerkvijo v nedeljo dopoldne
Na   desni:   Skok ^
banovlnskeaa pr^ vaka šramla Bogomila v Mojstrani pri smuških tekmah dne 1. tm
Skok s Hanssenove skakalnice v Bohinju, v ozadju Triglavsko pogorje.
niOcroEieJc Jugoalov. iialcarne v CtvMtaiti — Vonatu potamcxnlO «lUc đoi>ol/en I« • prtvol/eni^m ur^anUtva