fočtnrn;« plačana v goto v ^ MarlDorsM Cena 1 Din mm Leto V. (XII.), štev. 280 Maribor, četrtek 10 decembra 931 •zn a a razun n e a e je n praznikov vsak dan ob 16, ur Načun prt poitn.m Sak zav v Ljubljani it. 11 409 Vali« metečno ora^-nan v upravi ali po pošti 10 Din. doatavljan n* dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor. A eksandrova cesta št. 13 Oglaai po ianfu Oglase spreiema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Liubljani, Prešernova ulica š 4 Briining v bo:u ©-©ti HitieKu NEMŠKE ZASILNE ODREDBE. KOMENTARJI V TUJIH LISTIH. DRŽAVNI TRŽNI KOMISAR. DVIG NEMŠKIH PAPIRJEV V NEWYORKU. Pred usodnimi dnevi v Nemčiji Kakor kažejo vsi znaki, se nemška notranjepolitična kriza v zadnjih dneh u-sodno zaostruje in se Nemčija bliža dogodkom, ki bodo ogromnega pomena za njeno bodočnost, a več ali manj tudi za ravnovesje vse evropske po itike. V času, ko si Briiningova centrumaška vlada od samega obotavljanja ne ve pomagati, se Hitlerjev narodnosocial stični po-kret nenavadno naglo širi med množicami razočaranega naroda. Vsake občinske in deželnozborske volitve nam to bolj in bolj dokazujejo. Toda Hitler in njegovi se ne zadovoljujejo samo s pridobivanjem novih pristašev in z legalnim napfedova-nem ampak seigajo tudi po drugih, radi-ka'nejših sredstvih. Svoje udarn ške or-gunizac je urejejo popolnoma po vzorcu fašistovskih skvadristov in milice, razvrščajo jih v legije, polke in čete s stalnimi poveljstvi in množico nižjih in višjih častnikov. In te organizacije so tudi u-niformirane in oborožene kakor prava vojska, njihov vrhovni poveljnik pa je Adolf Hitler sam. Paralelno z organiziranjem udarniških Čet vodi Hitler v zadnjih dneh tudi obširno zasnovano notranje in zunanjepolitično akcijo. Mimo berlinske vlade, ki je vendar še vedno edina legalna pred stavnica Nemčije, pošilja v glavna evrop ska mesta svoje diplomatske zastopnike in stopa v stik s tujimi državami. Misija Hitlerjevega odposlanca dr. Rosenberga v Londonu sicer ni uspela tako, kakor si je vodja narodnih socialistov želel, ker se odgovorni angleški po-itiki niso hoteli spuščati v dvomljive avanture, zato sta pa njegova em sarja očividno bolje uspela v Italiji. Oficijelno ju tudi Italijanski državniki niso sprejeli, a za zaprtimi vrati sta le mogla razložiti fa-Šistovskim mogotcem načrte in želje svojega šefa. Italijanski časniki izražajo ne-ženirano svoje veselje nad dejstvom, da se osnove nemškega narodnega socializma docela krijejo z osnovami fašizma, da Hitler in njegovi visoko cenijo in spoštujejo Mussolinija in hočejo ustvariti 'med Berlinom in Rimom najtesnejšo prijateljsko vez. Po najnovejših vesteh pa namerava te dni odpotovati Hitler še sam v Rim in na povratku v Budimpešto. Po vsem tem in po izjavi, ki jo je Adolf Hit’er dal tujim novinarjem, je več kakor jasno, da pripravlja v Nemčiji prevrat. Ali bo Briiningova vlada dovolj močna, da bo prevrat preprečila ali ne, Je težko reči, ker to ni odvisno le od hie same. Veliko je namreč vprašanje, kakšno stališče bodo napram Hitlerju Navzeli visoki vojaški dostojanstveniki. J?-iav o tem nimamo, vendar pa je znano, va so nekateri genera'i nemške državne “rarnbe nasprotniki Hitlerja in ne bi na U°ben način hoteli pod njegovo koman-Nasprotno pa ima mnogo pristašev 5» podpornikov v vrstah srednjih in niž-j'{1 častn kov ter v veliki armadi onih, 1 *f> po zrušeniu cesarstva ostali brez ','^be ah pa so morali v pokoj. Med ie tudi več generalov. BERLIN, 10. dceembra. Vlada je izdala prisilne odredbe za omejitev gospodarske in politične krize v Nemčiji. Glavne odredbe so: prisilno znižanje vseh cen in obrestne mere, najemnin in hišnonajem-ninskega davka uvedba olajšav pri eksekucijah, uvedba kovanega drobiža po 4 pfen ge, odpoved vseh tarifnih pogodb in reduciranje nivoja p'ač in mezd na stanje od 19. januarja 1. 1927. Plače državnih, deželnih in občinskih uradnikov se bodo znižale za 9% delavske mezde pa za 10%. Poslovnoprometni davek se bo znižal za 2% iti uvedel se bo nov 25% da-! vek na beg kapitala iz države. Zadevno so predvklene povrh še zelo stroge kazni. Vsem zasebnikom je prepovedano no-I siti uniforme in orožje. Proglasi se do 3. j januarja »treuga dei« radi mirnega pra-i praznovanja Rožiča. V tem času so pre-l povedani vsi shodi in obhodi ter sploh vse kakoršnekoli politične prired'tve. BERLIN, 10. decembra. Listi komentirajo na različne načine zasilne odredbe Briiningove vlade.. Listi centruma j;h simpatično pozdravljajo, listi obeh kril, desn'ce in levice, posebno radikalnih desničarjev in radikalnih levičarjev pa jih ostro napadajo in zavračajo. Zmerno časopisje povdarja, da je Briimng s tem pokazal vso svojo širokopoteznost. Tuje časopisje posebno angleško, občuduje kancelarja ki se n' strašil na’ožiti nemškemu narodu novih bremen, samo da ga reši iz sedaniega položaja. Dasi vseh no-s!ed:c teh odredb še ni mogoče oresodUi, jim je vendar treba želeti popom uspeh. LONDON, 10. decembra. »Daily News« pišejo v zvezi z nemškimi zasilnimi odredbami, da ni doslej nobena vlada, razen ruske, imela poguma izdati tako dale-kosežne odredbe, ki ne posegajo samo v gospodarsko, ampak tudi v zasebno življenje državljanov. PARIZ. 10. decembra. Pariški listi se izražajo dobrohotno o nemških zasilnih odredbah in pozdravljajo posebno one, ki se nanašajo na akcijo narodnih socialistov. BERLIN, 10. decembra. Lipski višji župan dr. Goerdeler je prevzel mesto državnega tržnega komisarja. Državna vlada mu je dala vsa poblastita. Nadzoroval bo vse gibanie cen in bo sme one obrate, ki odredb ne bodo upoštevali tudi zapleti. Dr. Goerdeler upa, da bo v 4 mesecih popolnoma dovršil svojo nalogo. NEW-YORK, 10. decembra. Vtis, ki ga je napravil Briiningov govor v radiu na tukajšnje merodajne kroge, je najboljši. Marka se je dvign la za 14 centov, Voun-govo posojdo pa celo na 0.75 funta. Tudi vrednost ostalih nemških papirjev se je zvišala. LONDON, 10. decembra. Briiningov govor je vzbudil v Angiji veliko pozornost. List' mu posveča;o izrednoVažnjo. Splošno prevladuje mnenje, da pomenijo Briin tigove besede napoved ostrega boja nemške vkide proti Hitlerju. »Nevvs Chronicle« piše. da je od izida tega boia odvisna bližma bodočnost ne le Nemčije, temveč vse Evrope. Druftvo iero d! o v za Jaoonslt© JAPONSKA DOBI V MANDŽURIJI VSE PRAVICE IN POOBLASTILA. TAJSKI DIJAKI ZA VOJNO PROTI JAPONSKI. KI- TOKIO, 10. decembra. Po vesteh iz Pariza je tamkaj skoraj popolnoma zmaga o japonsko stališče v vprašanju Mandžurije. Japonski se bodo priznale vse pra vice in pooblastila, ki jih je zahtevala od vsega začetka. Po tukajšnji sodbi bo to stališče Društva narodov vzbudilo na Kitajskem splošno ogorčenje. Kitajska se s tako rešitvijo mandžurskega spora ne bo zadovoljila. Pričakovati je da se bodo že v prihodnjih dneh pričeli po vsej Kitajski novi izgredi proti tujcem, posebno Evropejcem. LONDON, 10. decembra. Po poročilih iz Šanghaja je včeraj demonstriralo po tamkajšnjih ulicah 30.000 kitajskih d'ja-kov. Demonstranti so zahteva i od vlade, da odpošlje takoj nove čete v Mandžurijo. Po poročilih iz Nankinga je pršlo vče raj do enakih demonstracij tud: tamkaj. Skupina krog 3000 visokošolcev je skušala navaliti na ministrstva, posebno na ministrstvo za zunanje zadeve. Policija je njihovo namero preprečila :n močno zastražila tudi japonski konzu'at. NOVA ŠPANSKA USTAVA. MADRID, 10. decembra. Španska usta-votvorna skupščina je sprejela snoči novo republikansko ustavo z 369 glasovi; 12 agrarcev in 15 Baskov se glasovanja ni udeležilo, istotako ne grof Romanones kot monarhist. Danes se bo vrš la izvolitev Alcale Za-more za prvega predsednika španske republike. Protikandidata Zamora nima, za to je njegova izvolitev sigurna, vendar se domneva da se bo precejšen del režimu nasprotnih elementov vzdržal glasovanja. BREZPOSELNOST V NEMČIJI. BERLIN. 10. decembra. — Koncem meseca novembra ie bilo v Nemčiji 5,057.000 breznoselnih. Lansko leto v novembru je b lo število brezposelnih de-'avcev za 1.3CO OOO manjše. General Smoots o krizi. LONDON. 10. decembra. Iz Capetovvna poročajo, da so bile prireiene predsed-n'ku vlade Smootsu na povratku iz Anglije ve’ike manifestacije. Pri tej, priliki je general naglašal, da ie v sedanjih časih treba z radika'nimi merami prepre-č ti gospodarske denresijo. Naipotrebnej-še 'e, da se izbrišejo vsi vojni in zavezniški dolgov'. Če doživi Nemčra finančni r'-'om, se bo prej a’i slej zgod Jo isto tudi z Anglijo. POSOJILO MONOPOLSKE UPRAVE. BEOGRAD, 10. decembra. Državna monopolska uprava je najela letos pri beograjski podružnici Banque Franco-Serbc kratkoročno posojilo v višini 100 milijonov francoskih frankov. Prvi obrok v iznosu 25 milijonov frankov je državna inonopo ska uprava prejela že 30. novembra. ’ meriška delegacija za razorožitveno kor‘"renco. VVASHINGTON 10. decembra. — Dr- ni tajnik Stimson izjavlja, da bo pri prihodnji ženevski konferenci za razorožitev zastopana Amerika 00 štir h delegatih. Delegacijo bo spremljalo tudi večje vilo ameriških strokovnjakov. Velikopotezna nacijonalna propaganda. Tiskovni urad nrnistrskega predsedstva je započe! skupno s »Putnikom« d. d. novo, zelo velikopotezno akcijo, da splošno upozna bližnje in daljnje inozemstvo z industrijo, trgovino,- obrtjo in poljedelstvom naše države, z njeno državno, mestno in podeželsko organizacijo, s stanjem njene umetnosti in znanosti ter z njenimi priroda mi lepotami. V to svrho bo izdalo društvo »Putnik« skupno s Centralnim presb:rojem knjigo »Vodnik po Jugoslaviji« v štirih jezikih (v našem, nemškem, francoskem in angleškem) 35x25 cm formata, ki bo brezplačno poklonjena vsem vladarjem, vsem aktivnim ministrom celega sveta, trgovskim zbor-rrcam v vseh državah, vsem velikm bankam, industrijskim in trgovskim podjetjem v inozemstvu, domač m in tujim knjižnicam in visokim šolam, uradom in organizacijam za tujski promet, istotako bo ta vodnik brezplačno poklonjen s strani uni-fornrrnnega organa potnikom I. in II. razreda, ki prihajajo v direktnih vlakih iz tujine v Jugos'avijo in končno bo na raz-nolago v posameznih kunejih tudi potnikom III. razreda. To delo, ki bo vsebovalo vse važne podatke o naši državi, izide snondadi 1. 1932. Močna postavka, s katero bo Hitler moral na vsak način računati, so tudi socialni demokrati in sploh vsi evičarji. Prvi imajo celo svoje oborožene in vojaško organizirane čete in nikakor ne bodo s prekrižanimi rokami gledali H tler-jevega prevratnega poseganja po oblasti. Če se Hitlerju ne posreči presenetiti socialne demokrate in nekatere generale redne vojske, se lahko zgodi, da bo v Nenič ji vzplamtela krvava državljanska vojna. Kdo bi v tem slučaju izšel kot zmagovalec iz splošnega kaosa, katerega bi povečali še komunisti, je nemogoče prerokovati. Gotovo pa je, da tudi za ostalo Evropo zmeda v Nemčiji ne bi ostala brez kvarnih, lahko celo usodn h posledic. Še večje pa bodo morda posledice, če Hit er zmaga, pa bodisi že v legalni ali ilega ni borbi. V svojem razgovoru z novinarji je nemški »duce« nedvoumno povedah da njegova fašistično urejena »tretja Nemčija« ne bo priznala niti vojnih dolgov niti reparacij. A po vsem drugem lahko že danes sodimo, da bo njena zunania Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in nrrno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravn kov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefo-v”'« grenčico pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Frarz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. politika naperjena v prvi vrsti prott FranJji in menim zaveznikom. Hitlerjev ideal je zveza s fašistično Italijo, Anglijo n Ameriko Pr skupna akci:a s pofašiste-nim Dunmem in Budimpešto. Francija, ki vse to sjitl. snuje že pmtv,,mmbo v pr iona- ski konfederaciji s Češkosiova-šk.. na čelu. Naj bo pa rezultat se^-irem vrenja v Nem Čili že fak dvigom ili tr k. eno ali še gk ie gotovo: (p”V'S, pred m padcem. * m*n t MarfBorsSI V P C E R N I K Jutra Strahovita prometna katastrofa pri Cellu LOKOMOBILA JE POPOLNOMA RAZBILA S POTNIKI NAPOLNJENI CELJSKI AVTOBUS. — OSEM OSEB JE BILO NA MESTU MRTVIH, ŠTIRI PA SO UMRLE V BOLNICI. - ŠOFER IN VEČ POTNIKOV NEVARNO RANJENIH. — GROZEN PRIZOR RAZMESARJENIH TRUPEL. V Mariboru1, 'dne '10. XII. '1931'. Vest o strašni avtomobilski katastrofi pri Celju se je včeraj v prvih popoldanskih urah bliskovito raznesla po Mariboru in vzbudila vsesplošno globoko sočutje z žrtvami in njihovimi svojci. Prinašamo o tej grozni nesreči, ki je doslej največja v našem avtomobilskem prometu, še nadaljne podrobnosti: ( Nad Savinjsko dolino je včeraj vse dopoldne ležala zelo gosta megla, kakor je Trgovski in privatni nameščenci ljudje že dolgo n opomnijo, tako da se je videlo po cesti komaj par korakov predse. Izpred celjskega kolodvora je krenil ob 11. uri mestni avtobus, ki vozi redno vsak dan na Vransko. Kakor navadno, je bil tudi včeraj avtobus nabito poln potnikov, poleg šoferja je sedelo v njem še 23 oseb. Po večini so bili to sami domačini m domačinke iz Savinjske doline. Pri Lavcu križa cesto železniška proga. Šofer Fran Bučar, ki je na glasu kot previden, zanesljiv vozač, je dobro vedel, da prihaja ta čas savinjski vlak proti Celju. Navadno je prevozil progo avtobus vedno kakih deset minut pred vlakom. Ker pa je imel včeraj avtobus nekaj minut zamude in je v megli najbrže tudi bolj počasi vozil, sta se v isti čas srečala avtobus in vlak. Šofer je najbrže pozabil, da ima avtobus zamudo, vlaka zaradi megle pa ni pravočasno opazil, in tako se je zgodila nesreča. Lokomotiva je treščila v avtobus, ga pograbila in vlekla nekaj metrov dalje, kjer ga je vrgla ob dvojni brzojavni droig ob cesti. Kosi avtobusa, prtljaga potnikov in razmesarjeni deli ponesrečencev so se vse naokoli razleteli po progi tn po travniku kraj železnice. Strojevodja je z vso sito zavrl in vlak se je ustavil že čez par sekund po karambolu. Iz megle se je strahotno razlegalo ječanje ranjencev... Silna panika se je polastila tudi potnikov v vlaku, vendar so mnogi hitro priskočili na pomoč. Iz bližnje Ro-pasove avtomobilske delavnice so takoj telefonirali v Celje, in kmalu je dospel na kraj nesreče rešilni avto. Istočasno sta prihitela v avtu tudi dva celjska zdravnika, ki sta nudila ranjencem prvo pomoč. Težko ranjene je rešilni avto naglo odpeljal v celjsko bolnico, lažje ranjene pa so odpravili v mesto z vlakom, ki je kmalu nadaljeval svojo vožnjo. Na krvavem pozorišču je obležalo osem mrtvih, večinoma starejši ljudje. Na o-sfanku avtobusa je ležalo truplo močnega moža, ki se je krčevito oprijemal po-niklanega držaja prednjega sedeža. Odtrgana karoserija ga je zadela v glavo in ga v hipu ubil.. Poleg avtobusa na tleh je ležala ženska, ki je bila ravno tako v hipu usmrčena. Par korakov dalje sta ležala moški in ženska drug preko drugega, malo stran ob tračnicah grozno razmesarjeno žensko truplo pod njo na travniku pa še dva moška in ena ženska. Na mestu mrtvi so bili takoj štirje moški in štiri ženske. Vsi so bili ubiti v hipu, nekateri imajo razbite lobanje, drugi strte prsne koše, odrezane ude itd. Med mrtveci so ležali težko ranjeni, vmes pa koščki avtobusovih sten, orodja, prtljage, obleke in odtrganih človeških u-dov. V celjsko javno bolnišnico so prepeljali enajst nevarno ranjenih potnikov, sedem moških in štiri ženske. Preden so mogli zdravniki nuditi kako pomoč, so od teh nesrečnih žrtev umrle še tri, dve ženski in en moški. Dvanajsto žrtev je zahtevala nesreča kmalu popoldne. Bil je to Ivan K r a n j n c ki je bil star šele 40 let in je bil med vsem celjskim prebivalstvom in po vsej okolici znan in priljubljen. Dobil je tako grozne poškodbe, da ga vsa zdravniška pomoč ni mogla rešiti in je kmalu po 2. uri popoldne izdih-nih. Od ponesrečencev, ki so obležali mrtvi na mestu nesreče, so mogli doslej u-gotoviti le identiteto treh oseb. To so posestnica Frančiška Pristovšek iz Drešinje vasi, posestnica Ana Krajn- čev a iz Žalca in posestnica Strahov-n i k iz okolice Žalca. V bolnišnici sta poleg Ivan Kranjca umrla še posestnik Anton Dobnik iz Cepelj pri Vranskem in posestnica Marija Zupančeva iz Griž. Identitete druge umrle ženske še niso mogli ugotoviti. Tudi za ranjence, ki so jih pripeljali v bolnišnico, še niso mogli za vse ugotoviti, kdo so. Zaenkrat je znano, da so med njimi: Helena Fondova posestnikova žena iz Št. Ruperta pri Gomii-skem, šofer Franc Bučar, ki je vodil ponesrečeni avtobus, posestnik Anton Oblak iz Vrbja pri Žalcu, Anton Še- Kiklavžev viter pec od ravnotam, doma pa iz Dolge pušče na Hrvatskem, učiteljica Matilda Potočnikova iz Griž, mesar Anton T u r k iz Št. Petra v Savinjski dolini ter Ivan G tl n t n e r iz Bosne, ki je zaposlen kot zidarski po'ir pri renoviranju u-mobolnice v Novem Celju. Turk in Gun-tner sta bila le lažje ranjena in sta, ko so ju zdravniki obvezali, lahko zopet zapustila bolnišnico. Učiteljica Potočnikova ki je zelo nevarno ranjena, je doma iz Letuša v Savinjski dolini in je bila dopoldne v Celju pri zobozdravniku. Ob 13. bi bila morala pričeti s poukom na šoli v Grižah in zato ni mogla čakati na vlak, temveč se je odpeljala že z avtobusom. V opoldanskem odmoru so se zgrinjale tudi v bolnišnico množice ljudi, večinoma Savinjčanov, ki so iskali med mrtveci svojce in znance. Kljub vsem poizved bam popoldne še ni bilo mogoče ugoto viti identitete ostalih mrtvecev, ker v njihovih žepih niso našli nobenih točnih dokumentov. Mesto nesreče je bilo zastraženo vse popoldne po številni orožniški straži. Opoldne je prispela na lice mesta sodna komisija. Trup'a in posamezne dele razmesarjenih teles so popoldne pobrali im jih v fcasilnih krstah prepeljali v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališča, kjer bodo jutri obducirana. Vest o tej grozoviti nesreči je bolestno odjeknila po vsej Sloveniji. Savinjska dolina je vsa zavita v žalost. V Celju visijo z vseh mestnih polopij in tudi mnogih privatnih hiš črne zastave. —ntf g Union kino V soboto velika svečana premijera najveselejše vojaške operete Liubavni regimen Gustav Frdhltch, Dolly Haas, Tibor v. Halmay Sijajna opereta iz šolskih dni bodočih generalov. — Najmodernejši šlagerji! Mariborski iti Akcija za pobijanje draginje. Snoči ob 20. uri je imel akcijski odbor za pobijanje draginje svojo sejo v dvorani Nabavljalne zadruge. Med drugim je bilo sklenjeno sklicati velik javen shod v pondeljek, 14. trn. ob 20. uri v veliki unijonski dvorani z dnevnim redom: draginja, stanovanjski najemniki in konzumenti. V akcijskem odboru za pobijanje draginje so zastopane vse strokovne organizacije po svojih zastopnikih in sicer združene organizacije vseh državnih nameščencev in vpokojencev, Združenje jugoslovenskih narodnih železničarjev, Strokovna komisija, Jugoslovanska strokovna zveza, organizacije vseh privatnih in občinskih nameščencev itd. Zato vabi akcijski odbor vse nameščence, delavce, železničarje in upokojence, da se vsi udeleže shoda, na katerem bodo razpravljali o važnih in perečih življenskih zadevah. Poziv strokovnim organizacijam. Jutri v petek, dne 11. t. m. se sestanejo ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev, Rotovški trg, vsi zastopniki združenih strokovnih organizacij v Mariboru. Na programu so priprave za javni shod, ki se vrši v pondeljek, dne 14. decembra ob 19. uri v dvorani pivovarne »Union«. Udeležba vseh delegatov organizacij je obvezna in se posebnih vabil ne bo razposlalo. — Akcijski odbor za pobijanje draginje. Narodni dom 12. XII. mariborsko gledališče REPERTOAR. četrtek, 10. decembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi« ab. A. Petek, 11. decembra. Zaprto. Sobota, 12. decembra ob 20. uri »Ptičar« ab. B. Nedelja, 13. decembra ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. Ob 20. uri »Ženitev«. Premijera. Gogoljeva »Ženitev« na marlbor. odru. Ena izmed najboljših ruskih komedij je Gogoljeva satirična groteska »Ženitev«. Slavni Hudožestvemiki so jo vedrno uprizarjali na svojih turnejih širom Evrope. Vsebinsko je ta komedija silno zabavna, značaji pa so izklesani z mojstersko roko. Premijera bo v nedeljo, 13. t. m. ob 20. url. Režira Hinko Tomašič. Božične počitnice na Šolah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da trajajo letošnje božične počitnice na vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šolah od 24. decembra do vštetega 10. januarja. Pouk se začrv* zopet v pondeljek 11 januarja. Koncert trbovljskega mlad. zbora. Spored nedeljskega koncerta obsega v vsem 16 mladinskih kompozicij, ki jih je v pretežni večini (10) prispeval skladatelj Emil Adamič. Po eno pesem so dali Ivan Grbec, Stanko Premrl, Marij Kogoj, Jan Malat, Fran Marolt in Jakob Aljaž. O sporedu samem, ki se je izvajal v novembru tudi v Ljubljani, meni glasbenik Slavko Osterc, da je za pevce te starosti naravnost idealno sestavljen vseboval ni niti ene »poceni« točke, niti enega neokusnega aranžmana. O izvedbi pa pravi, da koncert zasluži superla-tivno strokovno oceno. Intonacija je vzorna, dinamika najfinejše izdelana, ritmika točna, a predavanje globoko. Uspeh ljubljanskega koncerta je bil ogromen. Ni torej dvoma, da se nam bo nudil v nedeljo resničen umetniški užitek. Aretacija. Preteklo noč je bila aretirana Terezija T., ki je v neki gostilni razgrajala in vpila, kot bi bila obsedena. V policijskih zaporih si je čez noč ohladila kri. Danes pa se izgovarja, da se ničesar ne spominja in da vse ni nič res, kar ji očitajo. Tatvina kolesa. Trgovcu Francu Gnilšku je nekdo odpeljal včeraj popoldne iz veže »Zadružne gospodarske« 1000 Din vredno kolo znamke »Bianchi«. Nezgoda mestnega avtobusa. Na Glavnem trgu se je zlomilo kolo mestnega avtobusa. Vozač je takoj zavil z vso silo ter tako preprečil večjo nesre čo. Okoli deefktnega avtobusa se je na bralo toliko ljudi, da je morala policija napraviti red. Zahvala. Podporno društvo za revne učence v Mariboru se iskreno zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom, zlasti vsem darova teljem peciva, kakor sploh vsem, ki so prispevali za božični bazar. Žal se je poznala pri božičnem bazarju gospodarska kriza, kajti veliko izdelkov ni našlo odjemalcev; tudi čajanka s pevskimi, godalnimi in rajalnimi nastopi naše mladine ni našla primernega odziva. Živimo pač v dobi splošne krize, a baš zato se oglaša le še več ubogih otrok ki bi hoteli biti za božič oblečeni in obuti. Avto v plamenih. Snoči po šesti url je zaradi kratkega stika nastal ogenj na luksuznem avtomobilu, na dvorišču garaže »Trlumph« v Frančiškanski ulici. Avto je bil last veletrgovca g. Milana Sesslerja iz Ljutomera. Ker je bil v hipu ves v plamenih, niso mogli rešiti niti važnih dokumentov, ki so z ostalo prtljago vred zgoreli, »koda, ki jo je povzročil požar, znaša nad 65.000 dinarjev. Esperantsko društvo priredi 12. decembra 1931 ob 20. uri v dvorani hotela Halbwidl Jurčičeva ulica Zamenhofov večer. Govori, petje, prosta zabava in ples. Vsi prijatelji esperant-skega pokreta dobrodošli. Brez vstopnine. Odbor. Za brezposelne. Pri mariborski borzi dela dobijo takoj delo, hlapci, 2 pas 'a 2 čevljarja 1 kovač in 1 kotlar ter več vajencev mizarske, kolarske, kovaške in druge obrti. Nadalje dobijo takoj zaposlitev dekle, gospodinje, 1 hišna šivilja, plačilna natakarica, 5 kuharic, 7 služkinj, sobarica, po-strežkinja in več vaienk. So nepoboljšljivi Kakor znano, je bil julija meseca velik proces proti 41 mariborskim mesarjem, ki so prodajali govedino in teletino s preko običajno dovoljenim dobičkom. Novembra meseca se je vršila pred tukajšnjim senatom petorice vzklicna obravnava in je bila nekaterim mesarjem znižana kazen. Proti tem mesarjem je državno pravdništvo uvedlo kazensko postopanje, dasiravno so imeli cene mesu pravilno napisane, ker je dobiček presegal običajno dopustno mejo. V zadnjem času pa > se je dognalo, da nekateri mesarji, da se izognejo preganjanju, napišejo na cenik nizke ceno, meso pa prodajajo tudi do 100 odstotkov dražje, kakor je dopustno. Doznall smo, da je bila v pondeljek vložena pritožba prati neki mesarici na Glavnem trgu, ker je zahtevala za kilogram govedine od stegna, za katero je bila v ceniku označena cena 6—8 dinarjev s kostmi vred za govedino brez kosti pa ;e zahtevala 16 dinarjev za kilogram. S tem je prekoračila dopustni dobiček za Svira: White Star Jazz Spominjajte te CND 100 odstotkov. Istega dne je bila tudi vložena proti nekemu mesarju iz okolice, ki ima stojnico na Glavnem trgu, ovadba zaradi navijanja cen. Ovadeni ie imel na ce/niku označeno ceno za teletino 10 14 Din za kilogram. Prodal pa je neki stranki izluščeno teletino po 24 Din za kilogram. Če bi prodajal izluščeno teletino s 25 odstotnim pribitkom, bi bila cena še opraviejiva, dasiravno izluščene kosti kakor že navadno, mesar še .dalje prodaja. V navedenem primeru pa je prodajal mesar teletino z 71 odstotnim pribitkom. Omenjena primera gotovo nista edina in sta višek neopravičljive brezvestnosti. Zakon zahteva za take primere najstrožjo kazen. S takim ravnanjem pa trpijo tudi pošteni mesarji na svojem ugledu in je pričakovati, da bodo pristojne oblasti pro-ti krivcem z vso strogostjo postopale. Najboljša plesna kapela v Mariboru v Veliki kavarni — dnevno koncert. Alkohol in nož in kol Poljčane, 9. decembra. Spet so se spoprijeli fantje med seboj, da je tekla kri. Bili so si sicer drugače prijatelji, toda alkohol jih je tako razvnel, da so se udarili brez vsakega posebnega vzroka. Bilo je včeraj krog 23. ure. koso se fantje, nekateri bolj drugi manj vinjeni, vračali domov od Majšperga, kjer so kropili mrliča prt Mariji Jakopčevi v Se-steržah. Spočetka so se živahno razgo-varjali, prepevali ter uganjali! razne druge fantovske burke. Kar naenkrat pa je med bratoma Simonom in Vincencom Mesaričem iz Stoperc pri Makolah na eni strani ter Rokom in Jernejem Onu-kom iz Sesterž na drugi strani nastal pre pir, ki je povzročil, da je tekla kri. Prepir se je vnel zaradi neke stare zadeve, že pozabljene ljubezni, in je slednjič stopil v akcijo običajni nož. Rok Onuk j« nenadoma navalil z njim na Simona Mesariča in mu zadal globoko in veliko rano v levo roko. Napad je poškodovanca, kot tudi njegovega brata tako razkačil, da sta oba hkrati navalila na Onuka da s koli tako premlatila, da je moral danes v vojaško bolnico v Maribor. Ornik je vojak, in je ta čas doma na dopustu. Orožništvo je zadevo po temeljitem za’ sliševanju javilo sodišču in bodo po krevanju vročekrvneži prejeli krvavo zasluženo plačilo. Franjo Pivka. Skok s Glasno je zazvenelo njegovo ime skozi megafon ko je napovedovalec javil, da sicace sedaj on. Frenetičen aplavz in ži-vijo-klici so ga pozdravljali. Počasi se je vspenjal po ozkih stopnicah. Nič ga ni bilo strah tega skoka, čeprav se je zavedal, da je odločilen. Ako se mu posreči in ga brezhibno izvede, b“ orvak. A se ni bal. Tako lahko je skakal dosedaj; vse skoke je absolviral brež treme in dovršano lepo. Za zadnjega si je mislil, da ga zmore. Hotel je. Hočem — ta besedica se mu je zarila kot jeklena zagozda v možgane. Silna energija ga je prevzela že v začetku tekmovanja in sedaj zrasla do vrhunca. Ta volja do zmage je prepojila vso njegovo notranjost. Na vrh stolpa je stopil in počasi krenil do roba deske. Tam se je ustavil in čakal znamenja. Gledal je medtem v slikovito globino pod seboj. Kristalno čista voda, ki ga je vabila in pričakovala; na robu bazena sodnike z beležkami v rokah, za njimi njegovi klubski prijatelji v plavih trikojih, potem ostali plavači in kopalke v modernih pižamah. V senci tribune pa ogromno občinstva. Videl je, kak« mu mahajo in ga pozdravljjo. Nasmehnil se je, tako dobro mu je to delo; vsem je bil drag. Radi so ga imeli in so bili ponosni nanj. Tudi on jih je imel rad in pokazati jim je hotel danes, da jim je hvaležen. Sodnik je vzdignil rdečo zastavico. Znamenje zanj. Ploskanje je skoraj hipoma utihnilo. Vse je hotelo samo gledati. S tribune je donel iz zvočnika počasen valček, kakor bi ga vabil, naj v njegovem taktu zaplava skozi zrak. Vzravnal se je in vzdignil na prste; razprostrl je roke proti solncu; globoko je vdihnil zrak vase, da so se mu prsa napela, ter vrgel glavo vznak. Kot bog lepote je tam stal. Izpod temnomodrega trikoja, ki se ga je tesno prijemal, se je izražala vsaka mišica. Njegova naoljena koža se je svetila v bronastem sijaju. Njemu samemu pa se je zazdelo, da je pridigar na prižnici. Ni govoril tej množici tam spodaj. Nem je bil. Njegovo delo naj govori, njegov skok naj jim pokaže vso lepoto in vso ono pobožnost, ki ga navdaja, ko izvaja te dovršene skoke. Eden izmed mnogih propovednikov lepote je bil. Z lepoto je hotel preroditi svet. Srce, ki je občutljivo za lepoto, ni hudobno. Z lepoto je hotel pognati vso ono gnilobo iz zatopellh duš, ki jim je na dnu duše le še nekaj prirojene dobrote in čuta lepote. Ovreči je hotel mnenje tisočerih, ki so mislili, da mu je vse to zabava. Strniti je hotei vero v življenje, ves optimizem, ki ga je bil tako poln, vso voljo, pomagati tem ljudem, da verujejo v samega sebe, vse prav vse je hotel strniti v svoj najlepši skok. Vedel je, da bo najiepši; čutil je to in veroval, ker je hotel. Vse ono blaženo zadoščenje je čutil, ki ga čuti človek, ko doseže s svojo voljo kak uspeh. In on ga je dosegel. Najslabši je bil v začetku, da je celo trener obupal nad njim, in danes je najboljši. Tokrat ni odnehal. Veroval je v samega sebe, v svojo energijo in bil sveto pre- Razgovori z našimi umetniki (Ob razstavi »Brazde« v Mariboru.) Ivan Kos. . S profesorjem Kosom se včasih srečava na Maistrovi ko hiti na učiteljišče »k punčkam«. Rad jih ima, ker se jim »lahko že kaj pove in pokaže in ker imajo vesdie in razumevajo«. — »Pridite kaj gor! Imam spet nekaj novih stvari«, mi včasih zakliče spotoma. »Gor« je njegov atelje. Precej visoko je in človek si res dvakrat premisli, preden gre; zadnjič pa sem se odločila in ni mi bilo žal. Najprej mi je kazal dela, ^i jih je odbral za razstavo, pa o tem bodo pisali tisti, ki so za to poklicani. Saj jaz sem končno prišla tudi z drugim namenom, kar pa mu ni bilo čisto po volji. »Veste, > jaz teko nerad govorim o teh stvareh in nič mi ni prijetno, da se piše 0 meni. Takrat, ko človek mora, tudi stolpa pričan, da bo dosegel uspeh. Skočil je. Sam ni vedel, da se je odgnal.. Tako počasi je padel, da je lahko opazoval samega sebe. Zleknil se je še bolj, tako da so se mu že noge malenkostno tresle. Svojo lastno senco je videl, kako drvi proti vodi. Prišla je od nekod in se bo združila ž njim. Še je videl, kako so se glave vseh ljudi: na robu bazena obračale, kakor je padal. Opazovali so vsako fazo padca. Predno sa je dotaknil vode, je še videl, kako mu začenjajo ploskati, ploskanja pa ni več slišal, ker se je že medtem zaril v vodo. Visoko je zabrizgala na vse strani. Zadnje kaplje se niso še vrnilo v vodo, ko se je zagnal iz vode in se kot delfin v zraku obrnil. Zamahnil je dvakrat in priplaval do roba bazena pod samim stolpom. Dvignili so ga iz vode in si ga posadili na ramena. Njegovi klubski prijatelji so to bili, ki so ga nesli tako k sodnikom. Tisoče rok mu je mahalo pozdrave, tisoče grl mu vzklikalo; on jim je srečen odzdravljal, saj menda ni bil nihče tako vesel in srečen kot on. Ves dolgoletni trud je bil poplačan; dokazal je, da se da z voljo in vero v uspeh doseči marsikaj. Spomnil se je, kako je prišel do tega, da je začel skakati. Kot mlad študent je bil alpinist. Nekoč je stal vrhu Stola. Solncc je bilo že zašlo. Doline so bile samo temnovijoličasta senca, po kateri je začela valoviti megla. Samo tam v o-zadju, daleč na obzorju, so bile planine, od katerih se je solnce še poslavljalo. Tedaj si je zaželel, da bi bil lastovica in da bi lahko letel tja, vedno za solncem, da bi tudi on kot zadnji poljubil vrhove planin. Nekaj dni pozneje pa je gledal skakalca, kako je skakal s stolpa. Domislil se je, da mora imeti isti občutek kot ptica. ko leti po zraku. Tako se je zamislil v to da je začel vaditi. Z vsakim skokom je rasla njegova volja, kajti z vsakim skokom je več užival. In tako je prišlo, da je postal danes prvak. Ko je stal pred sodniškim zborom, ki mu je izročil zlato plaketo, se je oziral po tribuni. Tam nekje, med temi ljudmi je bila njegova mati. Ko jo je zagledal, je videl v njenih očeh lesket solz, in vedel je, da so to solze veselja nad njegovim uspehom. Vedno se je zanj bala in danes jo je komaj preprosil, da je prišla. Prvič. Prišla je in se skrila na tribuni, čisto sama je bila, od nikogar spoznana. Sedaj je bila vesela in ponosna nanj. To je čital iz njenih oči. Njegova mati, ki je bila vsa tako drobna in, nežna. Ona ga je rodila; od detinjstva ga je učila, naj bo dober; sama je bila vedno vesela, pe'a in se smejala. Nikoli je ni videl jokati se. Sama mu je rekla, da ukrade vsaka solza življenju solneno uro. Vcepila mu je vero v življenje, ki je tako lepo. Saj je sam videl. Kljub mali plači je brezskrbno živel. Česar si ni mogel kupiti, sl niti želel ni. Vedno se je smejal in kot njegova mati trdil, da bo že bolje. Ta njegov optimizem je bil tako velik, močen in neomahljiv. Od prijateljev se je oprostil in stopil k materi. Ljudje so se mu čudili, a mu vendar napravili mesto, ko je stopal po gotovo nič pametnega ne pove. Pa če že ne gre drugače, naj bo! Rodil sem se v Radgoni 1. 1895. čeprav se še davno ne štejem med stare. 2e v ljudski šoli mi učitelj nikoli ni hotel verjeti, da delam sam. Ko sem prišel na gimnazijo v Maribor, mi je pa večno risanje po predlogah, ki se mi je zdelo dolgočasno in preveč enostavno, veselje skoro popolnoma vzelo. Vzbudilo se mi je zopet, ko smo dobili profesorja Fistrovca, ki se je z vso ljubeznijo brigal zame, mi kazal različne reprodukcije in mi končno v peti šoli naravnost rekel, da bi bil za akademijo. L. 1915. sem šel k vojakom. Tudi tam sem izrabil vsako priliko in delal, kakor se je pač dalo. Tri mesece pred prevratom sem dobil dopust, in tedaj v meni že ni bilo nobenega dvoma več. čeprav so sorodnici upali, da bom »gospod« in sem vedel, da mi tudi od doma ni pričakovati nobenih podpor, sem šel vendar na akademijo na Dunaj. Ob prevratu sem se vrnil, životaril potem eno leto po Mariboru, 1. 1919. pa dobil neko podporo m stopnicah. Ko je prišel do matere, jo je samo gledal, kako je vsa sijala od sreče in ponosa na tega svojega sina. Zlato plaketo ji je položil na krilo in poljubljal solze, ki so tekle po zgrbančenem licu. »Mati, hvala ti!« ji je šepnil. Sveta tišina je za trenutek zavladala med množico, kot bi hoteli vsi počastiti to mater, ki jim je rodila prvaka; potem pa je val navdušenja prešel nad množico, vse je vzklikalo; mahalo, ploskalo in pelo. Sin pa je vstal in pokazal na mater. Njej veljaj ta pozdrav, njej, ki ga je učila živeti!_____________________________________- Satanovi pristaši. Ni še dolgo od tega, ko so na Finskem prišli na sled groznim običajem neke verske sekte, ki je pod okriljem verskih ceremonij počenjala najrazličnejša raz-bojništva in zločinstva. Oblasti so dolgo časa prikrivale sramoto, ki so jo delali »satanovi pristaši«, dokler jim niso prišli na sled tudi na Angleškem. Značilno je, da je v poslednjem času prodrlo praz-noverstvo z dežele v mesta, kjer se silno hitro širi in zavzema najogabnejše oblike. V vsakem večjem mestu na Angleškem imajo že danes tajne sekte, v katerih se širijo bogokletni običaji, ki zahtevajo od pripadnikov naravnost neverjetne in gorostasne verske dolžnosti. Širša javnost niti ne sluti, kake stvari se odigravajo v njihovih krogih. Tu in tam pride na dan dogodek, ki da misliti, kaj vse se godi v dvajsetem stoletju. Nizka duševnost je zajela v svoje vrste celo velike intelektualce, ki so propadli v njeni službi. Središče vseh tajnih sekt pa je London. Neštete hiše so posvečene satanu, ker se zbirajo njegovi privrženci in počenjajo stvari, ki jih z grozo beremo v današnji kriminalistiki! Tu kujejo zarote in zločinske načrte. Pred narobe obrnjenim križem si prisegajo medsebojno zvestobo in molijo »črno mašo«, nakar sledijo gnusne orgije, preden se loči ta ali oni njihov vernih s sveta. V zlatih posodah mešajo svojo kri, preden napadejo izbrano in določeno žrtev. Po posebnih znakih se spoznavajo med seboj. Plen si delijo z žrebom. Gorje pa onemu, ki bi se pregrešil zoper najmanjšo zapoved. Navadna kazen je smrt. Satanova podoba je simbol njihove večnosti, mogočnosti in sile. Ameo-ika in svetovni mir. Gole številke nam povedo, kako se Amerika pripravlja na »razorožitev«. Zedinjene države imajo danes 2.476 vojnih letal, od teh je 1000 hidroavijonov. Gradijo še nova letala in nove aviione za bombardiranje. Tanki, ki se jih bo poslu zevala pešadija in artilerija, so opremljeni z najmodernejšimi aparati in sepo-mičejo z brzino 30—40 milj na uro preko ovir, na ravnem polju pa z brzino do 60 milj. Noči jim bodo razsvetljevali o-gromni reflektorji, ki so največji na svetu. Njili svetloba prodira preko pet kilometrov v temi. V kotu 60 stopinj enakomerno obsevajo zaželjeno točko. To pomeni v zračni borbi pravo revolucijo, ker tolikega kota ne more preleteti nobeno letalo. S posebno napravo lahko izračuna vojak smer in brzino sovražnega letala. Jakost svetlobe je enaka svetlobi treh milijard navadnih sveč. S šestimi reflektorji je neprestano razsvetljeno vse obzorje. se, ker radi novih razmer nisem mogel nazaj na Dunaj, podal v Prago. Dve leti sem delal pri Bukovcu; največ — vsaj v tehničnem oziru — pa sem pridobil v naslednjih treh letih pri Thieleju. Ko sem se vrnil, sem eno leto »špilal slikarja«, zaslužil malo ali nič in po povratku s potovanja po Italiji sem rajši vstopil v državno službo, kjer sem zdaj že šest let.« »Kako pa delate?« »Kako delam? To je težko povedati. Gledam. Študiram. Včasih grem tudi tridesetkrat isto pot, preden primem za čopič. Počasi delam. Marsikdo mi je že očital, da delam premalo. Ne morem in nočem drugače. Slika mora biti v meni zmeraj že popolnoma jasna, preden vzamem papir.« Vstal je in pokazal na sliko »Pred nevihto«. — »Vidite, to-le n. pr. sem zasnoval že pred letom nekoč na Koroškem. Pozneje sem že skoro pozabil nanjo, kar se nekega dne zapode oblaki čez Maribor. Ne vem, kako dolgo sem strmel tu-!e skozi okno, nato pa sedel in — v dveh urah je bila slika gotova.« Sokolstvo Predstava Bevkovega Kajna pri Sokolu Maribor I. V soboto ob 20. uri priredi dramski odsek Sokola Maribor I. v kadetnici gledališko predstavo Bevkove drame »Kajn«. Uvodno besedo bo imel br. pod-starosta Mohorko, nakar bo predstava »Kajna« v režiji br. Gvardjančiča in sceneriji br. Žeja. Značilnost drame je borba našega naroda v neodrešenem Primorju. Prikazani so dogodki po zmagi fašizma 1. 1922., v dobi, ko se je začelo preganjanje vsega, kar ni priznalo črnih srajc, kar je v ljubezni do svoje zemlje >n jezika podleglo in še podlega v borbi proti narodnim izdajicam »Kajnom« in njihovim pomagačem črnosrajčnikom. — Drama je bila prvič vprizorjena pred sedmimi leti v našem narodnem gledališču. Ker bi bil program v soboto preobširen, bo odpadlo gostovanje pevskega društva Jadran, pač pa misli Sokol I. ob drugi priliki prirediti nekak primor, ski večer. — Zdravo! Sv. Lenart v Slov. gor. V soboto dne 12. t. m. bo o*b 8. url! zvečer v Sokolskem domu dvoje predavanj o telovadbi, o Sokolstvu m o sokolskem prosvetnem delu. Poset predavanj je obvezen za vse članstvo, zlasti pa za novo sprejete. — Pri našem društvu se snuje smučarski odsek; doslej se je priglasilo devet bratov, ki se hočejo posvetiti temu lepemu In zdravemu športu. Prva Turkinja na vetaUh. Turška vlada je potrdila smrtno obsodbo mlade žene iz okolice Sparte v Anadoliji, na vešalih, ker je z možem zaklala svojo prijateljico. To je prvi primer v Turčija, da so obesili žensko. Koliko mraza prenese človek? Vprašanje, koliko mraza prenese Človek se ponavlja vsako zimo. Navadno ljudje ne prisojajo človeškemu telesu posebne odpornosti proti zimi. Vendar pa je res, da človek prenese dosti več mraza, kakor si splošno mislimo. Neki raziskovalec polarnih krajev pripoveduje v opisu svojega prebivanja v večnem ledu, da je prenesel celo 50 stopinj mraza, ne da bi zbolel, pač pa se je počutil zelo dobro. Tudi letalci, ki letajo zelo visoko, morajo v višinah prenesti po 40 stopinj mraza in tudi več. Navadno nas pa že zebe, čim zleze živo srebro pod ndčlo Nove žarnice. Iz Amerike, kjer so se pred petdesetimi leti pojavile prve električne žarnice, prihaja vest, da so iznašli novo vrsto žarnic, ki so napolnjene z helijem, argonom, neonom in drugimi plini. Svetloba, ki jo dajejo, je mnogo močnejša in ugodnejša za oči. Nove žarnice se ne pokvarijo in ne zlomijo. Toka pa porabijo polovico manj kot sedanje žarnice. Pri gorenju novih žarnic se ne razvija nobena toplota, kar je največje zslo pri električnih žarnicah. Zakonska sreča. — »Ti, jutri bo deset let, kar sva so vzela. Ali naj zakoljem kakšno kokoš?« = Čemu? Kaj pa more kokoS za to!« »V zadnjem času ste barve tako umirili.« »Da. Barv rabim malo. Nočem tistega vnanjega prelivanja. Za eno samo stvar mi gre: Resnico hočem prikazati tako, kukoršna je, toda ne samo od zunaj, kakor jo vidimo, amj^k z vso njeno globino, ki jo moremo samo občutiti. Ne samo v ljudeh, tudi v prirodi je duša: treba je le vsako stvar tako gledati, da globino v njej najdemo.« Govoril je že ves razgret in navdušen. Naibrže je pozabil, čemu sem pravzaprav prišla. »Kakšne načrte pa imate sedaj pred seboj?« »Popolnoma natančno se zavedam, da so danes novi momenti aktualni. Nabiram gradivo za neke socijalne motive iz Prekmurja. Tudi tukaj imam že več stvari načetih.« Stopil je proti pisalni mizi, pa si v zadnjem hipu premislil. — »Ne, ne, tega Vam danes še ne pokažem. Kaj bi človek govoril o načrtih! Vas bom rajši povabil, kadar spet kaj bo!« Trdina Silva. Stran 4. Marffiorskl V E C E R N I K Julra V Mariboru, 'dne 10. XII. 1931. Currer Bell: Lowoodska sirota 1. knjiga. .o I. POGLAVJE. »Miss Eyre, ali Vam je slabo?« je vprašala Lizika. »Kak ropot! Skoro bi se bila prestrašila!« je vzkliknila Abbot. »Vzemita me s sabo! Pustita me v otroško sobo!« sem kričala. »Čemu? Ali ste se udarili? Ali ste kaj videli?« je poizvedovala Lizika. »Oh! Videla sem luč in mislila, da prihaja kak strah!« sem ulovila Liziko za roko, ki mi je ni izmek-nila. »Nalašč je kričala,« je izjavila Abbot z nekakim gnusom v glasu. »In kakšen vriščl Da jo je kaj hudo zabolelo, bi ji človek še lahko odpustil, toda hotela nas je le priklicati. Dobro poznam njene vragolije.« »Kaj pa vse to pomeni?« je vprašal oblasten glas in gospa Reed je prihajala po hodniku, da ji je čepeč mahljal in krilo viharno šumelo. »Abbot itn Lizika! Zdi se mi, da sem bila ukazala, naj ostane Jana Eyre v rdeči sobi, dokler bi ne prišla po njo.« »Miss Jana je tako glasno kričala, gospa,« se je opravičevala Lizika. »Pustita jo,« je odsekala. »Izpustil je Lizikino roko, otrok. Ne boš se izmuznila iz sobe s takimi domisleki, ne, o tem bodi prepričana! Sovražim hinavščino, zlasti pri otrocih. Smatram za svojo dolžnost, da ti pokažem, kako prevare pri meni nič ne zaležejo. Za kazen ostaneš celo uro dlje v tej sobi in izpustim te le, če boš medtem povsem tiha im mirna.« »Oh, ujna, usmili se me! Odpusti mi! Te kazni ne morem prestati — kaznuj me na kak drug način, le tega me! Ubilo me bo, če ...« »Mir! Ta neugnanost je že ogabna!« in gabilo se ji je res, o tem ne dvornim. Imela me je za prerano dozorelo glumico. Za njo sem bila enostavno zmes hudih strasti, podlosti in opasne dvojezičnosti. Lizika in Abbot sta odšli. Mrs. Reed, nestrpna radi moje baš besne groze in divjih stokov, me je sirovo pehnila od sebe in me brez daljnijega prerekanja zaklenila v pustem prostoru. Oula sem, kako je odvihrala; takoj po njenem odhodu se me je lotila omotica. Nezavest mi je zatisniila oči. III. poglavje. Zbudila sem se s takim občutkom, kakor bi me bila mora tlačila. Videla sem pred sabo strašen žar, čez katerega so štrleli črni drogi. Tudi glasove sem čula: zamolklo in pridušeno so govorili, kakor da jih zastira šumot vetra in vode. Vzburkanost, negotovost in vse obvladaj oči občut groze so me tako prevzeli, da sem bila vsa zmedena. Ni trajalo dolgo, pa sem občutila, da se me nekdo dotika, me dviga in podpira, da lahko sedim, in to mnogo nežneje, nego so me kdaj prej pobirali ali drža>li pokoncu. Naslonila sem glavo na blazino ali na prsi in bilo mi je ugodno. Še pet minut in oblak zbeganosti se mi je razpršil Prav dobro sem zdaj vedela, da sedim v svoji posteljici in da tisti žar prihaja iz kamina otroške sobe. Noč je bila; sveča je gorela na mizi, Lizika je ob vznožju postelje držaila skledo v rokah in nekak gospod je sedel pri vzglavju v naslonjaču in se sklanjal nad menoj. Čutila sem, kako mi je odleglo, bodrila me je sladka zavest zaščite in obrambe, ko sem bila dognala, da sedi v sobi tuja oseba, ki ni pripadala Oatesheadu in ni bila z ujno v nobeni zvezi. Odvrnivši se od Lizike — dasi mi je bila njem druščina mnogo manj odurna, kot bi mi biia prisotnost kake Abbot — sem motrila gospodov obraz. Spoznala sem ga, bil je gospod Lloyd, lekarnar, ki ga je včasih klicala Mrs. Reed, če ji je stoi-žinčad bolehala; zase in otroke je vselej zvala zdravnika. »No, kdo pa sem?« me je vprašal. Povedala sem mu njegovo ime in mu pomolila hkrati roko. Prijel jo je z nasmeškom, rekši: »Kmalu se bodeva prav dobro počutila. Nato me je spustil v blazine in je velel Liziki, naj skrbno pazi, da me ponoči ne bi kaj vznemirilo in motilo. Ko ji je bil dal še druga navodila in povedal, da se bo o priliki spet oglasil, je v mojo žalost odšel. Tako varno in zaščiteno sem se čutila, dokler je sedel v naslonjaču poleg mojega vzglavja; in ko je vrata za seboj zaprl, je potemnela vsa soba in srce mi je iznova upadlo. Silna žalost ga je vsega prevzela, »Ali se Vam zdi, da bi radi spali, gospodična?« je vprašala Lizika nekam nežno. Jedva sem se ji upala odgovoriti, ker sem se bala, da bo njena prihodnja beseda spet srhka: »Poizkusila bom«. »Ali bi kaj pili, ali bi mogli kaj zaužiti?« »Ne, hvala, Lizika!« »Potem bi dejala, da pojdem spat, saj je že preko polnoči. A lahko me pokličete, ko bi Vam kaj rabilo.« Divna vljudnost! Tako me je okrepila, da sem vprašala: »Lizika, kaj je z mano? Sem li bolna?« »Mislim, da ste v rdeči sobi zboleli od samega joka; brez dvoma Vam bo kmalu odleglo.« Lizika je stopila v bližnjo sobo, kjer so spale dekle. Slišala sem, kako je dejala: »Sara, pridi v otroško sobo z mano spat. Za ves svet bi ne hotela nocoj ostati sama, s tem ubogim otrokom, saj bi lahko umrl! Tako čuden se mi zdi ta napad, bržkone je kaj .videla. Gospa je bila malo prestroga.« Sara se je vrnila ž njo, nato sta legli in vsaj še pol ure šepetali, preden sta zaspali. Ulovila sem kak drobec njunega pomenka, ki mi je le prejasno pričal, o čem sta pravzaprav govorili. »Nekaj je šlo mimo nje v beli halji in je izginilo.« — »Velik črn pes je tekel za njim.« — »Tri močne udarce po vratih je bila slišala.« — »Luč na pokopališču, baš nad njegovim grobom« ... Končno sta zadremali. Ogenj in sveča sta ugasnila. Ure te dolge noči so mi minule v počastni nespečnosti. Ušesa, oči, vsa duša mi je bila zavzeta od strahu — od tiste groze, ki je zmorejo le otroci. Dožitku v rdeči sobi ni sledila kaka dolga ali huda bolezen, le živci so se mi bili pretresli in še danes čutim tiste tresljaje. Da, gospa Reed, Vam gre hvala za premnoge hipe mojega duševnega trpljenja. Toda odpustiti Vam moram, ker niste vedeli, kaj delate; ko ste mi trgali srce, ste mislili, da mi pulite iz njega slaba svojstva. Opoldne drugega dne sem vstala in se oblekla. Ovita v šal, sem seta k ognjišču v otroški sobi. Čutila sem se telesno slabo in potrto, a moja najhujša bol je bila neizrečna duševna beda, čemer, ki mi je izsiljeval tihe solze; nisem si še bila otrla slane kapljice z lica. že je polzela druga za njo. In vendar sem mislila, da bi morala biti srečna: saj nobenega od Reedovih otrok ni bilo blizu; vsi so se bili odpeljali z materjo na iz-prehod. Tudi Abbot je šivala v drugi sobi in Lizika je imela vsak hip kako prijazno besedo zame, ko je hodila sem in tja po sobi in odnašala igrače ter urejala predale. Tako stanje stvari bi moralo biti zame raj miru, ko sem bila vendar navajena na život večne graje in nehvaležnega pehanja; a resnica je bila taka, da so bili moji živci tedaj tako izmučeni, da jih nikaka tišina ni mogla umiriti in nič na svetu razveseliti. Lizika se je bila dolgo pomudila v kuhinj in mi je prinesla torto na sijajno poslikanem kitajskem ploščku; tisto rajsko ptico na krožniku, ki je gnezdila v vencu slaka in napol razcvelih šipkovih popkov sem vselej vzhičeno občudovala. Večkrat sem moledovala,