KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
lzhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 10'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
12.
kos.
V LJUBLJANI, dne 10. tobruarja 15)37.
Letnik VIII.
VSEBINA:
74. Pogodba o prijateljstvu med Jugoslavijo iu Bolgarijo.
75. Uredba o konvenciji o trgovini in plovitvi med kraljevino lugoslavijo in republiko Turčijo.
76 Uredba z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu.
77. Pravilnik o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo.
78. Pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo.
79. Razglas o odobritvi proračuna zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1937.
80. Objava o postavitvi novega člana banskega sveta za logaški srez.
81. Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Tabor celjskega sreza.
82. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na območju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
71.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja so ratificirali kraljevski namestniki dne 25. januarja 1937 na podstavi člena 05. ustave pogodbo o prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, podpisano v Beogradu dne 21. januarja 1937.
Pogodba se glasi:
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije
in
Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarov,
prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki oznnča obstoječe odno-šaje med njunima državama,
trdno prepričana, da bosta služila konsolidacija in razvoj teh srečnih odnošajev napredku in blagostanju njunih dveh sosednih in bratskih narodov,
z željo, da bi prispevala k utrditvi miru na Balkanu, sta se odločila skleniti
pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo*
in sta določila v ta namen za svoja pooblaščenca, in to:
»Službene novirie kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1927, št. 21/VUL31.
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije:
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. Milana Stojadino-viča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle;
Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarov:
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. Georgija Kjoseiva-nova, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in vere,
ki sla se sporazumela, ko sta izmenjala svoja pooblastila, spoznana v dobri in predpisih obliki, o tehle določbah:
Člen 1.
Mod kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bo nekršljiv mir ter iskreno in večno prijateljstvo.
člen 2.
Ta pogodba se mora ratificirati in ratifikaciji izmenjali v Beogradu v kar moči kratkem roku, Pogodba stopi v veljavo na dan izmene ratifikacij.
V potrditev tega sla omenjena pooblaščenca podpisala to pogodbo.
Sestavljeno v Beogradu, dne 24. januarja tisoč devet sto sedem in tridesetega leta v dveh primerkih, ki sta bila izročena po eden vsaki visoki stranki pogodnici.
L)r. M. M. Stojadinovie s. r.	G.	Kjoseivanov	s.	r,
(M. P.)	(M.	P.)
Uredbe osrednje vlade.
75.	.	/
Na podstavi člena 99. finančnega zakona za leto 1936./37. z dne 31. marca 1930 in na predlog gospoda predsednika, ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o konvenciji o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo,*
podpisani v Ankari dne 28. oktobra 1986, ki se glasi:
§ 1.
Objavlja se radi izvrševanja konvencija o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Turčijo, podpisana v Ankari dne 28. oktobra 1936, ki se nje besedilo v prevodu in izvirniku glasi takole:
Konvencija
o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Turčijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in
predsednik republike Turčije,
navdana z Zeljo, da bi okrepila in razvila gospodarske odnošaje med obema državama, sta se odločila skleniti konvencijo o trgovini in plovitvi in sta imenovala v ta namen za svoja pooblaščenca, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije:
Njegovo Ekscelenco gospoda Branka Lazareviča, izrednega poslanika in opolnemočenega ministra Jugoslavije,
predsednik republike Turčije:
Njegovo Ekscelenco Numana Menemenciogluja, veleposlanika, glavnega tajnika ministrstva za notranje posle,
ki sta se sporazumela, ko sta priobčila eden drugemu svoja pooblastila, spoznana v dobri in predpisni obliki, takole:
Clen 1.
Prirodni ali tvorniški proizvodi po izvoru iz vsake visoke stranke pogodnice niso ob uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice zavezani davščinam, koeficientom, taksam, dopolnilnim taksam ali kakršnim koli nakladam, ki bi bile druge ali večje od tistih, ki se uporabljajo ali uporabijo na podobne proizvode katere koli druge države.
Ob izvozu v Jugoslavijo se ne pobirajo v Turčiji in ob izvozu v Turčijo se ne pobirajo v Jugoslaviji izvozne davščine ali kakršne koli takse, ki bi bile druge ali večje od tistih, ki se pobirajo ali se bodo pobirale ob izvozu takih proizvodov v kako drugo državo, ki se koristi s pristavkom največje ugodnosti.
Clen 2.
Obveznost, postopati po načelu največje ugodnosti, se razteza tudi na jamstvo in pobiranje davščin, na uvoz
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. decembra 1936, št. 295/LXXlV/745,
in izvoz, na hranitev blaga v hraniščih in pri carinarnicah, na carinske dajatve in obličnosti kakor tudi na carinski postopek in odpremo uvoznega, izvoznega ali tranzitnega blaga, na načine, kako se blago določa in analizira, na klasifikacijo in tolmačenje tarif, na začasni uvoz in izvoz in na ponovni izvoz.
člen 3.
Pristavek največje ugodnosti s kako tretjo državo, določen v prednjih členih, se ne more uporabljati:
1. na ugodnosti, ki jih priznava ali še utegne priznati ena visokih strank pogodnic obmejnim pokrajinam radi olajšave obmejnega prometa v pasu, ki ne presega 15 km na obeh straneh meje;
2.	na	posebne ugodnosti,	ki izvirajo	iz carinske zveze,	ki	jo	je že sklenila ali	jo še utegne skleniti ena
visokih strank pogodnic;
3.	na	posebne koristi in	ugodnosti,	ki jih priznava
ali	še	utegne priznati Turčija ozemlju,	odločenemu od
otomanskega cesarstva v letu 1923.
Člen 4.
Prirodni ali tvorniški proizvodi ene visoke stranke pogodnice, uvoženi na ozemlje druge stranke pogodnice, ko so tranzitirali skozi ozemlje ene ali več drugih držav, ob uvozu niso zavezani drugim ali večjim carinam, taksam ali dajatvam, kakor če bi bili uvoženi neposredno iz svoje izvorne države. Ta določba se uporablja enako na blago v direktnem tranzitu kakor tudi na blago, ki tranzitira po pretovoritvi, ponovnem vkladu ali namestitvi v založišča (entrepOle).
Člen 5.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta uporabljati ena na drugo glede plovitve, turizma in trgovinskih potnikov vzajemno isti postopek po načelu največje ugodnosti.
Člen 6.
Jugoslaviji se dovoljuje, da uvaža svobodno in brez vsakega zadržka in utesnitve v Turčijo proizvode jugoslovanskega izvora, označene v priloženi listi A.
Uvoz proizvodov jugoslovanskega izvora, navedenih v priloženi listi B, je omejen na količine, ki so navedene pri vsakem predmetu.
Jugoslavija se koristi razen tega z generalnim odlokom o kontyigentiranju, ki je v Turčiji v veljavi.
člen 7.
Turčiji se dovoljuje, da uvaža svobodno in brez kakršnega koli zadržka in utesnitve v Jugoslavijo proizvode turškega izvora.
Člen 8.
če bi za veljave te konvencije ena stranka pogod-nica motila ravnotežje vzajemne izmenjave blaga z novimi prepovedmi ali drugimi odredbami, bistveno škodljivimi za uvoz druge stranke pogodnice, je oškodovana stranka takoj upravičena, zahtevati, naj se uvedejo pogajanja. Če ta pogajanja v mesecu dni od dne, ko je bila podana zahteva, naj se začno pogajanja, ne dovedejo do nove sporazumne ureditve, sme tista stranka pogodnica, ki spozna, da |e oškodovana, to konvencijo kadar koli z enomesečnim rokom odpovedati.
Clen 9.
Poravnava terjatev vsake vrste kakor tudi iz trgovinske izmenjave, ki se opravi za veljavnosti te konvencije z ene in druge strani, in prenos plačilnih sredstev vsake vrste se vrši skladno z določbami klirinškega sporazuma, podpisanega na današnji dan, in ki je sestavni del te konvencije o trgovini in plovitvi.
Clen 10.
Ta konvencija stopi v veljavo dne 5. novembra 1936 in velja za dobo enega leta dni. Podaljša se molče za dobo istega trajanja, če se ne odpove ua dva meseca naprej.
Sestavljeno v Ankari, dne 28. oktobra 1936.
(M. P.) B. Lazarevič s. r.
(M. P.) N. Mencmcncioglu s. r.
LISTA A.
Številka turške tarife
' 136 341 D 494 B 1, 2 503
511 A, B, C
535 A
566
568
859 B, C
B. Lazarevič s. r.
N. Meiteinencioglu s. r.
LISTA B.
Številka turške tarife	Odobreni kontingenti
87	500 kg
106 A	3.000 kg
107 A	3.000 kg
109	2.000 kg
118	500 kg
125 A, 2	500 kg
137	500 kg
Tz 234 B‘	2.000 kg
234 E	5.000 kg
276 D	15.000 kg
Iz 297 A3	1.000 kg
306 A	2.000 kg
324 C	5.000 kg
328 A	10.000 kg
341 C	5.000 kg
342 A	5.000 kg
346 C	500 kg
362	1.000 kg
378 A, B	1.000 kg
378 C	1.000 kg
378 D	5.000 kg
379/1 C, 2	5.000 kg
379/1 D, 2	5.000 kg
379/2 A, 2, 3	2.000 kg
1 Samo preparati luga, v prahu ali tekoči, samo za enkrat, se molče ne more obnoviti.
* Samo pisarniški predmeti
379/2 B .1, 2, 3	2.000 kg
379/2 C 1, 2, 3	5.000 kg
379/2 D 1, 2, 3	3.000 kg
385	500 kg
394	500 kg
400	500 kg
401	500 kg
418	5.000 kg
427 B	500 kg
1/ 469*	30.000 kg
Iz 469' ,	2,000.000 kg
535 B, 1	30.000 kg
535 B, 2	15.000 kg
B. Lazarevič s. r. .
N. Mencmcncioglu s. r.
§ 2-
Ta uredba stopi skladno s členom 10. konvencije v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinak«.
V Beogradu, dne 14. decembra 1936.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta in	ministrskega sveta in
minister za zunanje posle minister za zunanje posle dr. 11. M, Stojadinovič s. r. dr. M. M. Stojadiuovič s. r.
Minister za trgovino in
industrijo	(Sledijo podpisi ostalih
Vrbanič s„ r.	ministrov.)
— —»—	——
76.
Na podstavi § 98. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet tole
uredbo
z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu.*
Posredništvo za zaščito avtorskih pravic je pod nadzorom ministra za prosveto. Sme se opravljati samo z dovolitvijo ministra za prosveto.
Dovolitve daje minister za prosveto na pj-edlog sveta strokovnjakov za avtorsko pravo samo organiziranim društvom .domačih avtorjev, predvsem najŠtareijšemu takemu društvu, ki po svojih pravilih poslovno zaščituje avtorske pravice in obsega avtorje z vsega ozemlja kraljevine.
o *■»
S
Posredništva zastopajo po tej uredbi in svobodno sklenjenih pogodbah lako domače kakor tudi tuje avtorje, ki obdrže svoje pravice v popolni meri.
a Samo beli in magnezijev cement.
• Samo cement, ki se uporablja za podmorske konstrukcije,	,
* iSliižbeue novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. januarja 1937, št. 18/V1/27. '
S tem pa ni izključeno, da bi zastopal avtor posamič sam svoje pravice.
§ 4.
Dovolitev se daje samo enemu društvu za posamezno književnostno in umetnostno kategorijo v državi, ustanovljenemu po zakonu o društvih, shodih in posvetih, na prošnjo, ki jo ije vložiti pri ministru za prosveto.
Delitev na kategorije in posebne pogoje, ki se nanašajo na ustroj in posredniško poslovanje takih društev, predpiše- minister za prosveto (§ 7.).
Ce ni za kako umetnostno ali književnostno kategorijo tako društvo organizirano, se sme ustanoviti pri poslovalnicah podobnih društev tudi zaščita te kategorije.
§ o.
Dosedanja avtorskopravna posredništva prenehajo, najsi so ustanovljena po kateri koli zakonski osnovi (društva, zadruge, agencije, trgovine itd.), v 4 mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo.
Tudi nad temi posredništvi v likvidaciji vrši minister za prosveto od dne razglasitve te uredbe neposredni nadzor po svojem odposlancu (§ 13.) zato. da se zaščitijo koristi domačih in tujih avtorjev in ostalih interesentov.
§ 6.
V istem roku, v katerem prenehajo posredništva (§ 5.), prenehajo veljati tudi vse pogodbe o avtorskopravnem posredovanju med dosedanjimi posredniki in interesenti, sklenjene pred uveljavitvijo te uredbe, če ni prenehala po pogodbi nje veljava že prej.
§ 7.
Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše po zaslišanju sveta strokovnjakov za avtorsko pravo natančnejše določbe o avtorskopravnem posredništvu, o načinu in pogojih poslovanja, o nadzoru nad njim, nad uporabo tarif avtorskih nagrad in nad uporabo zakona o zaščiti avtorske pravice.
§ s.
Zaradi prestopka se kaznuje v denarju od 1.500 do 50.000 dinarjev ali z zaporom od 1 do 6 mesecev:
a) kdor opravlja avtorskopravno posredništvo brez dovolitve ministra za prosveto;
b) kdor nadaljuje opravljanje posredništva po roku, navedenem v § 5. te uredbe;
c) kdor zlonamerno uporablja pogodbe, ki so prenehale veljati po § 6. te uredbe ali so nične po § 12., če ni dejanje po kazenskem zakoniku huje kaznivo. V hujših primerih se smeta izreči obe kazni.
O teh prestopkih sodijo sodišča, pristojna za prestopke po kazenskem zakoniku.
§ 9.
Zaradi prekrška se kaznuje v denarju od 50 do 1.500 dinarjev ali z zaporom od 1 do 30 dni, kolikor ni dejanje kaznivo po kazenskem zakoniku kol dejanje zoper državno oblastvo ali sicer:
a) kdor prepreči odposlancu ministra za prosveto ali njegovemu pomočniku izvrševanje neposrednega nadzora nad avtorskopravnim posredništvom (§ 5., drugi odstavek, in § 13. uredbe);
b) kdor onemogoča odposlancu ali njegovemu pomočniku pristop v poslovalnico in podzastopstvo avtorskopravnega posredništva, ovira vpogled v knjige, ki jih
posredništvo vodi, ali se upira zavarovalnim odredbam, ki jih odredi odposlanec radi zaščite avtorja ali vplačanih vsot;
c)	kdor vodi posle posredništva zoper pogoje, predpisane za posredniško poslovanje (§§ 4. in 7. uredbe).
Te prekrške kaznujejo občna upravna oblastva na zahtevo ministra za prosveto.
§ 10.
Vse denarne kazni po tej uredbi se stekajo v državni sklad za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin.
§ H-
Ob hudih ali ponovnih kršitvah te uredbe ali natančnejših določb, predpisanih po pooblastitvi iz § 7., sme minister za prosveto odvzeti dovolitev, dano za avtorskopravno posredništvo.
§ 12.
Pogodbe o avtorskopravnem posredovanju, sklenjene s posredništvom, ki nima dovolitve po g 1. te uredbe, so nične.
§ 13.
Neposredni nadzor nad avtorskopravnimi posredništvi vrši minister za prosveto po svojem strokovnem odposlancu, ki ga imenuje na predlog sveta strokovnjakov za avtorsko pravo. Stroški tega nadzora obremenjajo posredništva.
§ H-
Ta uredba z zakonsko močjo stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah :; s tem dnem prestanejo veljati v vseh oduošajih, ki zadevajo posredniško izvrševanje zaščite avtorskih pravic, vse zakonske določbe, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 23. decembra 1936; M. s. št. 995.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
P redsed n ik m i n is t rsk ega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Ntojadinovir s. r
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
77.
Po pooblastitvi iz §§ 1. in 7. uredbe z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu predpisujem tale
pravilnik
o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo.*
§ l.
Avtorskopravno posredništvo je poslovno zastopanje avtorjev v avtorskopravnih oduošajih (§ 2. uredbe z zakonsko močijo o avtorskopravnem posredništvu), ki ga opravljajo posebno organizirana društva domačih avtorjev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 26. januarja 1937, št. 18/V1/28.
Avtorskopravno posredništvo posreduje zato, da se zavarujejo in izvršujejo avtorske pravice pri javnem izvajanju, prikazovanju, reprodukciji in ostalih vrstah objavljanja, izdajanja in dajanja avtorskih del v promet.
V področje avtorskopravnega posredništva spada zlasti:
1. organizacija izvensodne zaščite avtorskih pravic;
2. pobijanje kršitev teh pravic z evidenco in kontrolo;
3. sklepanje pogodb o okoriščanju avtorskih pravic;
4. kontrola nad izvrševanjem teli pogodb;
5. ubiranje in upravljanje avtorskih nagrad (prišite v kov);
tj. razdeljevanje (reparlicija) nagrad;
7. zastopanje moralnih pravic in koristi avtorjev kakor tudi ostalih pravic, ki so obsežene v zakonu in z društvenimi pravili ali pooblastili preneseno na posredništvo.
§ 4.
Posredništvo se sme bavili v mejah zakonskih predpisov o zastopanju pred sodiščem tudi z zastopanjem pred sodišči, če je to pogodbeno določeno.
§ 5.
Avtorskopravna posredništva, ki imajo po § 1. uredbe o avtorskopravnem posredništvu dovolitev ministra za prosveto, poslujejo za ozemlje vse kraljevine.
§ 6.
Avtorskopravna posredništva morajo izvesti ustroj poslovnega zastopanja na vsem ozemlju kraljevine zato, da se zagotovi domačim in tujim avtorjem poslovno zastopanje, ukoriščevalcem avtorskih pravic (organizatorjem prireditev itd.) pa olajša okoriščanje avtorskih del. Prav tako morajo zagotoviti posredništva z vzajemnimi zvezami s posredništvi v inozemstvu zaščito svojih članov (pooblastiteljev) v inozemstvu.
§ 7'
Društva avtorjev kol avtorskopravna posredništva smejo dobiti dovolitev, ce izpolnjujejo poleg ostalih zakonskih pogojev tudi še tede pogoje:
1. da so določila v svojih pravilih način in pogoje poslovnega zastopanja avtorjev, zlasti pa razdelitev (repa rtiči jo) ubranih vsot med vse kategorije članov, pravne naslednike in pooblaščence;
2. da so člani društva izključno le avtorji, njih dediči in pravni nasledniki;
3. da omogoča društvo po svojih pravilih popolno zaščito vsakega avtorja dotične književnostne ali umetnostne kategorije, če avtor sicer izpolnjuje občne pogoje članstva v dotičnem društvu, kakor tudi da določa zaščito vseh tujih avtorjev ali njih društev, ki jim poverijo avtorskopravno posredovanje;
4. da izvede društvo ureditev poslovalnice za opravljanje posredništva s potrebnim rednim knjigovodstvom, upravo, programsko službo in evidenco, ki omogoča kontrolo odposlancu ministra za prosveto, članom in tujim avtorjem.
§8.
Kategorije društev po § 4. uredbe o avtorskoprav* nem posredništvu so tele:
1. za zaščito glasbenih del in besedila v zvezi s temi deli kakor tudi njih mehanične in radiofonske reprodukcije (pravice izvajanja);
2. za zaščito dramskih, dramsko-glasbenih, kinematografskih, pantomimskih in podobnih del kakor tudi za njih mehanično in radiofonsko reprodukcijo (pravice p rikazovanja);
3. za zaščito del lepe književnosti in znanosti (točke 1., 2. in 5. § 3. zakona o zaščiti avtorske pravice);
4. za zaščito del likovne umetnosti (točka 6. § 3. zakona o zaščiti avtorske pravice);
5. za zaščito fotografskih del.
§ 9.
Društva teh posameznih kategorij smejo ustanoviti z dovolitvijo ministra za prosveto zvezo ali se spojiti.
Te določbe ne posegajo v pravke društev avtorjev, ki jim ni namen avtorskopravno posredovanje.
0 spornih vprašanjih, ali spada po pravilih društva zaščita kakšnega dela v to ali ono kategorijo, odloči po referatu odposlanca ministra za prosveto svet strokovnjakov za avtorsko pravo.
§ 10.
Avtorskopravno posredništvo ni pridobitno podjetje. Po odbitku režijsko-upravnih stroškov mora izročiti ves prebitek avtorskih dohodkov avtorjem.
Režijsko-upravni stroški pri avtorskopravnih posredništvih ne smejo znašati nikoli več ko 50 %,
V režijsko-upravne stroške spadajo:
1. stroški upravnega odbora in nadzora ministra za prosveto;
2. stroški poslovalnice;
3. prispevki za ostvaritev ostalih namenov društva, določenih v društvenih pravilih.
§ 11.
Radi pravilne uporabe predpisov o avtorskopravnem posredništvu vrši minister za prosveto neposredni nadzor nad celotnim poslovanjem avtorskopravnih posredništev po svojih odposlancih. Minister za prosveto imenuje za vsako kategorijo posredništva odposlanca na predlog sveta strokovnjakov za avtorsko pravo. Minister za prosveto imenuje odposlancu lahko tudi namestnika kakor tudi pomočnike izvedence za pregled knjig.
Minister za prosveto določi odposlancu nagrado. Stroški potovanja, opravljenega radi nadzora nad poslovanjem, obsegajo dejanske stroške in dnevnice, odrejene smiselno po predpisih uredbe o potnih in selitvenih stroških. Radi pokritja stroškov za nadzor položi posredništvo potrebno varščino tako, kakor to odredi minister za prosveto.
Odposlanec skrbi za pravilno izvrševanje uredbe o 'avtorskopravnem posredništvu, tega pravilnika in ostalih zakonskih predpisov. Posluje po pooblastitvi ministra za prosveto in sporazumno s svetom strokovnjakov za avtorsko pravo.
Odposlanec ščiti javne koristi narodno kulture in sprav lja v sklad koristi avtorjev (domačih in tujih) a
koristmi ukoriščevalcev, t. j. tistih, ki ukoriščajo avtorska dela. V ta namen mu je predložiti v pregled in odobritev po en primerek vsake pogodbe, ki se sklene med posredništvom in ukoriščevalcem (organizatorjem prireditve itd.). Nadzira celotno poslovanje posredništva in skrbi zlasti, da se vsote pravilno ubirajo in razdeljujejo (repartirajo).
V ta namen je odposlanec ob vsakem času upravičen zahtevati pristop v poslovalnico in podzastopstvo, prisostvovati sejam upravnega odbora in konferencam z ukoriščevalci avtorskih pravic in s predstavniki tujih avtorjev.
Posli poslovalnice (voditev knjig, blagajniško poslovanje, dopisovanje itd.) se opravljajo v kraju in na način, kjet in kakor to odposlanec odredi.
Ce se zgodi kaznivo dejanje, pokrene delegat postopek pri oblastvu, pristojnem po §§ 8. in 9. uredbe in pordča o tem ministru za prosveto v 24 urah. O celotnem nadzoru nad poslovanjem poroča najmanj vsake tri mesece.
§ 13.
Odposlanec skrbi, da se opravi likvidacija posredništev, ki prenehajo po § 5. uredbe V) avtorskopravnem posredništvu, po načelih in predpisih, ki veljajo za to vrgto obrata (družbo, društvo itd.), v katero spada posredništvo.
Radi zavarovanja terjatev domačih in tujih avtorjev sme odposlanec odrediti, naj se vse vsote, ki se dobe pri posredništvu, kakor tudi vsote, ki prispevajo v določenem likvidacijskem roku kot avtorske nagrade po sklenjenih ■pogodbah, polože pri sodišču, izvzemši v^ote, ki jo položi posredništvo kot varščino po določbi § 11. Vsote, ki tako prispevajo, se razdele v smislu pogodb, sklenjenih med posredništvi in avtorji.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, sme .opraviti odposlanec ob podpori izvedencev in upravnih obiastev pregled (vpogled) dosedanjega delovanja avtorskopravnih posredništev. V ta namen sme odrediti, če ne opravlja pregleda v poslovalnici, kjer se vodijo knjige, naj se rnu pošljejo po upravnem oblastvu knjige in dopisi v najdenem in nepoškodovanem stanju.
Ce prenehajo avtorskopravna posredništva v likvidaciji redno opravljati posle pred iztekom določenega roka, odredi delegat vse, česar je treba, da se izpolnijo pod njegovim nadzorom obveznosti po starih pogodbah.
§ 14.
Vsa narodna gledališča sklepajo pogodbe o prikazovanju dramskih, dramsko-glasbenih, pantomimskih in podobnih del samo s posredništvom, ki je označeno v točki 2. § 8. tega pravilnika, razen kadar zastopa avtor svoje pravice sam (§ 3., drugi odstavek, uredbe o avtorskopravnem posredništvu).
Avtorske nagrade pri vseh državnih, subvencioniranih in tistih gledališčih, ki so pod nadzorom ministrstva za prosveto ali bana, se morajo izločiti po vsaki predstavi in smatrati za polog. Ta polog se ne sme porabiti za prav nikakršne drugo potrebe gledališča. Drugače poda odposlanec ministru za prosveto (banu) predlog, naj se vsote, s katerimi se je drugače ravnalo, zadrže za posredništvo neposredno iz subvencije.
Gledališčem, katerih delovanje je vezano na dovolitev ministrstva za prosveto, se odtegne dovolitev za delo-
vanje, če ne bi izpolnjevala svojih obveznosti glede plačevanja avtorskih nagrad.
Vsa diletantska in kulturna društva kakor tudi ostali prireditelji morajo pred vsakim izvajanjem dramskega, dramsko-glasbenega, pantomimskega ali podobnega dela dokazati krajevnemu upravnemu oblastvu, ki daje policijsko dovolitev za prireditev, da imajo dovolitev avtorskopravnega posredništva za prikazovanje dela,
§ 13.
Določbe tega paragrafa se nanašajo samo na posredništva za zaščito glasbenih del in besedila v zvezi s temi deli kakor tudi na njih mehanično in radiofonsko reprodukcijo.
1. Posredništvo mora vsako leto sporazumno z odposlancem ministra za prosveto določiti in najkasheje do dne 15. decembra objaviti v »Službenih novinah« tarife avtorskih nagrad, ki jih naj ukoriščevalci (prireditelji itd.) plačujejo v naslednjem letu za dovolitev, ukoriščati avtorska dela. V objavi morajo biti navedene vse glavne kategorije (vrste) prireditev, nagrade v odstotkih ali določenih zneskih kakor tudi osnova, ki se jemlje pri ubiranju. Objavo v »Službenih novinah« overi odposlanec ministra za prosveto.
2. Posredništvo sklepa po možnosti pavšalne pogodbe za vrsto prireditev z vsdrni ukoriščevalci, katerih prireditve imajo značaj rednega in stalnega izvajanja glasbenih del.
3. Posredništvo mora dati dovolitev, če ni bilo moči skleniti pogodbo za posamezno prireditev samo zaradi nesoglasja glede zneska nagrade in da ukoriščevalee do odločitve spora s pologom pri sodišču ali pri odposlancu ministra za prosveto varnost s tisto vsoto, ki jo posredništvo zahteva.
4. Prireditelj je zavezan pošiljati posredništvu v izvrševanju teh pogodb dnevne programe izvajanih del v dveh primerkih.
5. Prireditelji posameznih prireditev morajo pred vsakim izvajanjem glasbenih del in besedila v zvezi s temi deli krajevnemu upravnemu oblastvu, ki daje policijsko dovolitev za prireditev, dokazati, da imajo dovolitev avtorskopravnega posredništva za izvajanje dela.
6. Posredništvo mora osnovati in držati v redu liste z imeni (psevdonimi) avtorjev, ki jih zastopa. Ukoriščevalci imajo pravico do vpogleda v liste.
7. Ukoriščevalci (prireditelji) so upravičeni obrniti se pri sklepanju pogodb v hujših primerih nesoglasja s posredništvom pismeno do odposlanca ministra za prosveto.
§ 16.
Pogodbe o ukoriščanju avtorskih del, ki se sklepajo med avtorskopravnim posredništvom in ukoriščevalci, morajo biti pisane.
Pogodbe o ukoriščanju avtorskih del smejo določati, da rešuje spore, nastale glede njih tolmačenja in uporabe, razsodišče, sestavljeno iz treh članov sveta strokovnjakov za avtorsko pravo.
§ 17.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
,V Beogradu, dne 23. januarja 1937; P. št. 2590.
Minister za prosveto Dobr. Stošovie s. r.
78.
Na podstavi §§ 34. in 44. iakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva z dne 5. decembra 1931 predpisujem na predlog upravnega odbora državne razredne loterije tale
pravilnik
o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo.*
Clen 1.
(‘) Po pooblastitvi iz § 34. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva sme dovoljevati minister za kmetijstvo po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije posameznim napravam prireditev loterij, tombol ali drugih iger na srečo po predpisih tega pravilnika.
(a) Nobena igra na srečo, ne glede na način njenega izvajanja, se ne sme vršiti brez predhodne dovolitve ministra za kmetijstvo.
Clen 2.
i
Loterija s srečkami, tombola in druge igre na srečo se smejo dovoljevati: a) če so dobitki stvari in b) če znaša skupna tržna vrednost dobitkov vsaj polovico skupne vrednosti izdanih loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vložkov.
Clen 3.
Število in cena loterijski!) srečk, tombolskih kart ali igralnih vložkov se določi glede na namen igre in na ostale okolnosti, zlasti pa glede na velikost in socialni ustroj naselja; celotni znesek izdanih loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vložkov pa ne sme presegati vsoto 20.000 dinarjev.
Clen 4.
Izjemoma se smejo dovoliti tombole z dobitki v denarju, če znaša znesek teh dobitkov najmanj dve tretjini zneska, prejetega za prodane tombolske karte; skupna vrednost izdanih tombolskih kart pa ne sme presegati znesek 10.000 dinarjev.
Clen o.
(') Prošnjo za dovolitev katere izmed omenjenih iger na srečo je poslati ministrstvu za kmetijstvo po pristojnem občnem upravnem oblastvu prve stopnje. V prošnji je treba navesti vrsto igre na srečo, ki se naj priredi, in namen, za katerega je določen dobiček od te prireditve. Pristojno upravno oblastvo prve stopnje predloži prošnjo po pristojni kraljevski banski upravi ministrstvu za kmetijstvo in v spremnem 9pisu svoje obrazloženo mnenje zlasti glede števila in cen loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vložkov in s potrebnimi podatki o prosilčevem delovanju in o velikosti in socialnem ustroju kraja, kjer se naj igra zaprošena igra na srečo.
O Prošnje za dovolitev omenjenih iger na srečo v območju uprave mesta Beograda se vlagajo pri Upravi mesta Beograda, ki jih predloži z obrazloženim mnenjem ministrstvu za kmetijstvo.
(') Prošnja mora biti predpisno kolkovana in se ji morajo priložiti statuti (pravila) naprave (društva) ali odobrilo pristojnega nadzornega oblastva, če je prosilec javnopravna naprava.
Clen 6.
C) Prošnji za dovolitev katere izmed gori omenjenih iger na srečo mora biti priložen načrt, po katerem se naj dotična igra izvede.
Načrt mora navajati:
1. skupno število loterijskih srečk in ceno posamezne srečke ali skupno število tombolskih kart in ceno posamezne karte ali skupno število igralnih vložkov in znesek posameznih vložkov;
2. število dobitkov in njih skupno tržno vrednost s pripombo, ali so bili dobitki kupljeni ali dobljeni v dar ali pridobljeni kako drugače;
3. dan, ko se vrši, kraj in prostori (lokal), kjer se vrši srečkanje dobitkov.
(“) Loterijske srečke in tombolske karte se smejo prodajati in igralni vložki nabirati samo med dovoljenim časom.
Clen 7.
Enemu prosilcu se sme dovoliti v enem koledarskem letu prireditev samo ene izmed omenjenih iger na srečo.
Clen 8.
Ministrstvo za kmetijstvo obvesti državno razredno loterijo o vsaki dovoljeni igri na srečo, državna razredna loterija pa mora imeti dovoljene igre v natančnem razvidu.
Člen 9.
C) Natančnejše določbe o izvajanju omenjenih iger na srečo in o nadzoru nad njih izvrševanjem predpiše na predlog upravnega odbora državne razredne loterije minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom o izvajanju dovoljenih zasebnih iger na srečo.
(-) Dokler se ne izda pravilnik iz prednjega odstavka, ostane v veljavi pravilnik o privatnih loterijah št. 37.512/1 z dne 27. junija 1932,* kolikor ne nasprotujejo njegovi predpisi določbam tega pravilnika.
Clen 10.
Do dne uveljavitve tega pravilnika dovoljene igre na srečo se izvrše v smislu dobljene dovolitve ministra za kmetijstvo.
Clen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v j Službenih novinah«.
,V Beogradu, dne 31. decembra 1936; št. 87.530/1.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
■ ' "■
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 25. januarja 1937, ŠL 17/V/20,
* iSlužbeni liste st. 540/G4 iz L 1932.
Banove uredbe.
79.
iVIII. No. 409/1.	(382)
Razglas.
Na podstavi § 82. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 (»Sl. novine« št. 178/LXXV/512) sem odobrii proračun zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1937.
s preliminiranimi dohodki v znesku . din 3,366.000'—
ter izdatki v znesku  ........................  3,285.161'—
torej z zneskom.........................din 80.839'—
proračunske blagajniške rezerve.
Hkrati sem na podstavi § 1., točka 6., zakona z dne
2.	julija 1930 (»Službene novine« št. 155/LV1I) odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1937. odmerja in pobira 8%na (osem proeentna) doklada od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in od minimalnega davka 2°/oo, ki ga morajo po čl. 86., odst. 2., zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana javnemu polaganju računov.
Predpisane doklade za zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. februarja 1937.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
80.
I.	No. 703/2.
Objava.
Z odlokom gospoda ministra za notranjo posle z dne
3.	februarja 1937, Ul. br. 3951, je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banskega sveta Dravske banovine za logaški srez gospod Hafner Jernej, dosedanji župnik v Starem trgu.
Z istim odlokom je bil postavljen za člana banskega sveta Dravske banovine za logaški srez gospod Kranjc Jakob, pos. iz Topola št. 8, obč. Begunje pri Cerknici.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. februarja 1937.
Po pooblastilu bana, banski svetnik:
Senekovič s. r.
81.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937.
II.	No. 2544/1.
Občina Tabor v srezu celjskem pobira od 1. januarja 1937 do 31. marca 1937 nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 1001 piva din 50'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom din 35'—,
e) od goveda pod 1 letom din 25'—,
f) od prašičev din 25'—,
g) od drobnice din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Proračun je odobren po § 99. zakona o občinah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. januarja 1937,
82.
Izpremembe
v staležu državnih uslužbencev na območju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. januarja 1937, I. No. 1462/1, je bil Fendre Fran, upravnopisarniški uradnik VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, premeščen po potrebi službe k sreskenui načelstvu v Gornjem gradil.
Z odlokom kraljevske bansko uprave Dravske banovine z dne 29. januarja 1937, 1. No. 1465/1, je bil H ribar Andrej, zvaničnik II. skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku, postavljen za iipravnorpisarni-škega uradnika X. položajne skupine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne'29. januarja 1937, 1. No. 1463/1, ije bil Toplak Vinko, upravno-pisarniški uradnik X. položajno skupine pri sreskem načelstvu v Celju, premeščen po potrebi službe k sreskcmu načelstvu v Šmarju pri Jelšah.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. januarja 1937, I. No. 1464/1, je bil Žabkar Ivan, zvaničnik l. skupine pri sreskem načelstvu v Krškem, p o s t a v 1 j e n za upravno-pisarni-skega uradnika X. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava lUuvske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, JjjikJi ia zalaga liskama Merkur d, d, v Ljubljani] njen predstavnik: Otmar Mihalak v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 12. kosu VIII. letnika z dne 10. februarja 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
II1/5 No. 929/1.	374-3—1
Licitacija za nabavo cepil.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi členov 82. <lo 105. zakona o državnem računovodstvu licitacijo za ea 1500 litrov seruma za zaščitno (simultano) cepljenje prašičev proti rdečici. Ponudbe je staviti za 1 liter seruma, vključno ambalažo, zainotavanje, poštnino in prometni davek. Cepilo bo treba dostaviti na ea. 35 mest v banovini v dozah od 50 do 300 ccm, in sicer količine do 30 litrov najdalj 10 dni po naročilu, ostalo pa v 2 do 3 obrokih najkasneje do 15. maja 1937.
Licitacija se bo vršila 22. marca 1937 ob 11. uri v sobi št. 38, II. nadstropje banske uprave v Knafljevi ulici št. 10, in sicer ustno ali pismeno. Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom v zapečatenem ovitku z zunanjo označbo: Ponudba za nabavo simultan seruma proti svinjski rdečici« se vpošljejo do dneva licitacije predsedniku licitacijske k'misije v veterinarskem odseku banske uprave. VSak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji v celoti znani in da nanje pristaja.
To velja v prvi vrsti za vsa določila odloka ministrstva za kmetijstvo, oddelek za veterinarstvo z dne 19. septembra 193(1, št. 56.319/1 V, ki je bil vsem serum zavodom neposredno dostavljen in pa na vse člene zakona oziroma pravilnika o državnem računovodstvu, ki se tičejo nabav iz javnih sredstev (čl. 82. do 105. zakona in členi 13., 29., 30., 31., 58., 60., III., IV., V., VI., VII. in IX. del pravilnika).
Najkasneje do 10. ure istega dne mora ponudnik pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave položili predpisano kavcijo v višini 5% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov, priznanico o položeni kavciji in končno potrdilo centralnega bakteriološkega zavoda o množini preiskanega seruma, ki ga ima v zalogi in
0 številu imunitetnih edinic, ugotovljenih pri preiskavi, iz katerega se lahko zaključi, da bo zaščitna doba po uporabi tega seruma trajala vsaj 4 do 5 mesecev.
Potrebne količine kultur, ki jim cena ne sme biti višja ko 50 do 75 par za
1 dozo (54 ccm), morajo veterinarji brez
izjeme naročiti pri istem zavodu, ki je zdražil cepilo, in to na lastne stroške.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. februarja 1937.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
❖
V. No. 228/9.	336—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banskn uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo opornikov in stebrov za novi železobetonski inost preko Save v tiru banov, ceste 11/105 na Javorniku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. marca 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 213 tehničnega oddelka v Ljubljani, GajeVa ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave, Gledališka ulica 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odst kih (tudi z besedami) na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša
din 503.433'-19.
Predpisana kavcija znaša din 51.000.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. februarja 1937.
*
V. No. 218/3-1937.	335-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo inostu čez Kinžo v Dolgi vasi v km 55.788'5 drž. ceste St. 52 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. marca 1937 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 220.808-97.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. februarja 1937.
Razglasi sedišč in sodnih obiaslev
Su 14:6—5/33—6.	396
Objava.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gospoda dr. Wilfana Igorju, odvetniškega pripravnika v Mariboru, Prešernova ulica 2, za sodnega tolmača za francoski in nemški jezik.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani,
dne 30. januarja 1937.
❖
I 703/36.	376
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hribi vi. št. 29.
Cenilna vrednost: din 79.7S0’—.
Vrednost priteklin: din 4.260"—.
Najmanjši ponudek: din 53.200'—.
Pravice, ki bi tie pripuščate dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 26. januarja 1937.
jS-
I 893/36—5.	290
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Novi lazi in Suhor vi. št. 91 in 304.
Cenilna vrednost: din 45.481'60.
Najmanjši ponudek: din 32.000'—.
Varščina: din 4.549'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri'družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 27. januarja 1937.
I 267/36—8.	386
Dražbeni oklic.
D n e 8. m a r c a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bušeča vas vi. št. 5, 7, 256, 747, 769.
Cenilna vrednost: din 28.278T2.
Najmanjši ponudek: din 18.852'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 4. januarja 1937.
•j.
I 259/36—7.	389
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kostanjevica vi. št. 195, Pladna vi. št. 502, Sv. Križ vi. št. 785, Bušeča vas vi. št. 348.
Cenilna vrednost: din 97.145’50.
Najmanjši ponudek: din 64.763'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 5. januarja 1937.
4*
I 155/36-10.	387
Dražbeni oklic.
D n e 8. m a r c a 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stojanski vrh vi. št. 119.
Cenilna vrednost: din 7969’—.
Najmanjši ponudek: din 5312'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 5. januarja 1937.
I 594/36.	359
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selišče vi. št. 27 (hiša, visoko pritlična, zidana, krita z opeko v prav dobrem stanju, pašnik in njiva).
Cenilna vrednost: din 81.988'—.
Najmanjši ponudek: din 55.195'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 1. februarja 1937.
IV I 3350/36—18-	309
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Počehova vi. št. 8, 7.
Cenilna vrednost: din 560.789'—.
Vrednost priteklin: din 41.780'—, ki je všteta v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 373.859'36.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 19. januarja 1937-*
I 617/36—12.	320
Dražbeni oklic.
Dne 11. marca 1937 o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin vi. št. 12 in 108 k. o. Sp. Kostrivnica.
Cenilna vrednost: din 43.702'60.
Vrednost priteklin: din 425'—.
Najmanjši ponudek: din 29.418'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 29. j&nuarja 1937.
•g?
I 587/36-10.	337
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin Penkota Ivana, pos. v Trnovcu št. 26, zemljiška knjiga Trnovec vi. št. 230 in 234.
Cenilna vrednost: din 6.190'90.
Polovična vrednost pritekline: din 1116'—, ki je upoštevana že zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 5.700'—.
Varščina: din 620'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici,
dne 28. januarja 1937.
$
I 202/36—26.	372
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1937 ob devetih bo na mestu samem v Borovnici
št. 84 prisilna dražba: nepremičnin hiše št. 84 v Borovnici z gostilno in gospodarskimi poslopji ter 29 zemljiškimi parcelami, t. j. njive, travniki, vrtovi in gozdovi, zemljiška knjiga Borovnica vi. št. 62, 66, 71, 754, 778, 1268, 1272, 1277 in 1354.
Cenilna vrednost: din 225.824'50.
Najmanjši ponudek: din 150.553'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. 11.,
dne 27. januarja 1937.
Konkurzni razglasi
113.	407
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Šti-berca Ivana, trgovca v Mariboru, Cvetlična ulica 29, po ustavitvi poravnalnega postopanja l’or 1/37, po §§ 56/4. in 57. por. zak.
Konkurzni komisar: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Stefanovič Danilo, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 22. februarja 1937 o poli dvanajstih.
Oglasitveni rok do 22. marca 1937. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 5. aprila 19.37 ob enajstih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. februarja 1937.
St 2/37—4.
«4.	*
Oklic.
Konkurzna stvar: Lončar Tvan, posestnik v Tržiču štev. 143. Narok za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu prezadolženca se vrši dne 22. februarja 1937 ob 9.39 uri pri sreskem sodišču v Tržiču, soba št. 1. Sresko sodišče v Tržiču, dne 6. februarja 1937.
St 12/36—61.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 389/37.	373	3-1
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za prevzem in izvršitev težaških, zidarskih, betonskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih ' i kleparskih del pri gradnji bogoslovnega učilišča lavantinske škofije v Mariboru na parceli št. 108 k. o. Krčevina.
Knezoškofijski ordinariat lavantinske škofije v Mariboru
razpisuje na osnovi členov 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. 111. 1910 ter njegovih sprememb oziroma stk-polnitev
I.	/ivno pismeno ponudbeno licitacijo
za prevzem in izvršitev težaških, zidarskih, betonskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji bogoslovnega učilišča v Mariboru na dan 15. marca 1937 oh 11. uri dopoldne v prostorih kn. šk. ordinariat-ske pisarne v Mariboru, Slomškov trg št. 19, pritličje.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v posvetovalnici kn. šk. ordinariatske pisarne v Mariboru. Eventualna pojasnila glede tehnične izvršitve proračunanih del prejmejo interesenti pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave, pri projektantu ing. Culku Božidarju.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: za I. skupino del, to so težaška, zidarska, betonska in žele-zobetonska .... din 3,964.450'67 za 11. skupino del, to so tesarska in krov-
ska dela.................„	82t.328‘73
za III. skupino, t. j. za kleparska dela . .	„	274.168‘45
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom, in sicer za I. skupino dinarjev 600'—, za II. skupino din 300'— in za lil. din 200'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za ...dela pri gradnji bogoslovnega učilišča v Mariboru: od ponudnika N. N., neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša: za I. skupino, t. j. za težaška, zidarska, betonska, železobetonska . . din 159.000 — za II. skupino, t. j. za tesarska in krovska
dela........................... 83.000 —
za III. skupino, t. j. za kleparska dela . . ^ ,,	28.000 —
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajničuo položnico. To položnico, odo-
brilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in ue nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Knezoškofijski ordinariat lavantinske škofije si izrečno pridržuje prav ico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Knezoškofijski ordinariat lavantinske škofije v Mariboru, januarja 1937.
Škof in apostolski administrator Dr. Tomažič s. r.
Mg. št. 6473/37.	410
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku dobavo 8 komadov gumijastih elastičnih: obročev z zračnimi komorami.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje XX. septembra, II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložili v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 16. februarja 1937 do 11. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. februarja 1937. Predsednik: l)r. Adlešič s. r.
*
Mag. št. 70.317/36.	399
Razpis dobave.
Mestno poglavarstvo razpisuje dobavo posipalnega materiala iz kamnolomov v Vnanjih goricah za ozemlje bivše občine Vič. Licitacija bo
v četrtek, dne 25. februarja 1937 ob 11. ri v mestnem gradbenem uradu. Tamkaj so na vpogled razpisni pripomočki, ali pa se dobe proti plačilu din 5'— na razpolago.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. februarja 1937.
Mag. št. 876/37.	'	398
Razglas licitacije.
Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje javno pismeno ofertno licitacijo za dobavo navadnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih cest in potov na ozemlju mestne občine ljubljanske v proračunskem letu 1937./38.
Licitacija bo v četrtek, dno 4. marca 1937 ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu, kjer so interesentom tudi na vpogled razpisni pripomočki oziroma se tamkaj lahko dobijo proti plačilu din 10'—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. februarja 1937.
Štev. 409/37.	402
Razpis.
Občina Dobrna, srez Celje, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje - pripravnika. Minimalna šolska kvalifikacija: popolna srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola. Plača mesečno bruto dinarjev 1000'—. Varščina: din 10.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in S. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložili v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu1: pri podpisani občini.
Občina Dobrna pri Celju, dne 8. februarja 1937.
•j.
No. 25.	385
Razpis.
Občina Dornava, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delo-vodje-pripravnika. šolska izobrazba: 4 razredi gimnazije. Varščina dinarjev 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri luk. občini.
Uprava občine Dornava, srez Ptuj, dne 5. februarja 1937.
•j*
Sl. 88/1.'	386
Razpis.
Uprava občine Mošnje, srez Radovljica, razpisuje pragmatično me; to občinskega delovodje. Šolska, izobrazba: 4 razredi srednje ali njej, enake strokovne šole. Varščina: din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, Opremljene z listinami po členih 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 1 meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu : pri tej občini.
Občina Mošnje, dne 4. februarja .1937, „
No. 203.	■	390
Razpis.
Uprava občine Sv. Peter na Med v selu, srez Šmarje pri .1., razpisuje mesto občinskega delovodje. Pravilno opremljene prošnje je poslati tukajšnji občini (lo 10. marca 1937.
Oucinski urad Sv. Peter na Medv. selu,
dne 6. februarja 1937.
*
Rroj: 4570/1937.	375 3-1
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku na dan 27. februara 1937 u 11 sati treču javnu ofertalnu licitacijo za izda-vanje stolarskib i ©kivačkih radova za novogradnjo uredske zcrode Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku.
Pounde se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda stolarskib i okivačkih radova za novogradnjo Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaueiju prema odredbama oslova li-
citacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sastavljene ponude neee se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku, za Viljeme uredovnih sati, uz naplatu od din 25'—.
U Zagrebu, dne 6. februara 1937. Središnji urcd za osiguranje radnika.
Razne objave
40S
Štev. 30753.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Sedemnajsto redno zborovanje delničarjev
Narodne banke kraljevine Jugoslavije
se bo vršilo 7. marca 1937. leta ob 9. uri dopoldne v poslopju Narodne banke v Beogradu.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora in volitev dveli delničarjev za skrutinatorja in ove-rovitelja zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora in predložitev računov o poslovanju v 1936. letu.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora o poslovanju v 1936. letu.
4. Odobritev bilance in računa dobička in zgube ter poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora v 1936. letu.
5. Predlog o razdelitvi dobička delničarjem za 1936- leto.
6. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje v 1936. letu.
7. Predlogi delničarjev, kolikor jih bo po določilih statutov (čl. 76.).
8. Izvolitev članov upravnega odbora po čl. 50. statutov Narodne banke.
9. Izvolitev dveh članov nadzorstvenega odbora po čl. 55. statutov-
Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj deset delnic (čl. 60. zakona o Narodni banki). Delničarje, ki imajo manj nego deset delnic, * sme zastopati kdo izmed njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec razpolaga s številom glasov, ki odgovarja vsoti združenih delnic (čl. 72. statutov).
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zborovanja, morajo svoje delnice, kakor tudi druga dokazila, ako so potrebna, predložiti najmanj 5 dni pred dnevom, določenim za zborovanje, to je do vštetega 1. marca t; 1. do 14. ure.
Predložene delnice prevzema in izdaje zanje potrdila: v Beogradu Narodna banka, založno odeljenje, v notranjosti pa vse bančne podružnice.
Po zborovanju more vsak delničar svoje delnice (in ostala priložena dokazila) proti vrnitvi priznaniee dvigniti tam, kjer jih je predložil-
Po odredbah čl. 71. zakona o Narodni banki se pripominja, da je pri sodišču zahtevano uničenje delnic z naslednjimi številkami:	7631,	9386—405. 10.723,
11.829,	16.259,	18.325—329,	18.331,
18.340-348, 18.350—353, 18.359—308, 19.712, 19.714, 19.797-800, 32.389-V Beogradu, dne 5. februarja 1937.
Guverner
Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Dr. Milan Radosavljevič s. r.
*
Opozoritev in poziv upnikom.
Tvrdka rBratje Bacher in drug, družba z omejeno zavezo v Mariboru« se je po soglasnem sklepu družbenikov na občnem zboru dne 26. januarja 1937 razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki tvrdke v likvidaciji se poziv-ljejo, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju najkasneje do 1. marca 1937.
Maribor, dne 6. februarja 1937.
Likvidator:
Dr. Stojan Pretnar, Maribor.
401
*
400
Opozoritev in poziv upnikom.
Tvrdka iFoto-kompanija, družba z omejeno zavezo v Mariboru« se je po soglasnem sklepu družbenikov na občnem zboru dne 30. januarja 1937 raz-družila in prešla v likvidacijo.
Upniki tvrdke v likvidaciji se poziv-ljejo, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju najkasneje do 1. marca 1937.
Maribor, dne 6. februarja 1937.
Likvidator:
Maks Ujsar, v Mariboru, Gregorčičeva 16.
*	378	2-1
Poziv upnikom.
>.lugoles« lesna industrija, družba z o. z. v Črnomlju se je po sklepu občnega zbora družbe dne 30. decembra 1936 razdružila in stopila v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu Pozniču Franu, likvidatorju družbe v Črnomlju, v teku treh mesecev od te objave.
Črnomelj, dne 30. decembra 1936.
F. Poznič s. r.
*
395
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. letnika elektrotehniškega odseka tehn. srednje
šole v Ljubljani, katalog št. 7, z dne 28. junija 1930. Proglašam ga za neveljavno.
Kačič Metod s. r.
*
380.
Objava.
Izgubila sem prometno (saobračajno) knjižico za kolo, evid. št. 6583, in jo proglašam za neveljavno.
Arnšek Josipina s. r., pos. hči, Zadobrova, občina Škofja vas.
*
397
Objava.
Orožni list na ime inž. Lapornik Franc, ki je bil izdan dne 18. 2. 1929 pod št. 448 pri sreskem načelstvu v Litiji in Veljaven za nošenje ene lovske 'puške dvocevke na šibre in enega samokresa kal. 6'35 mm, se jo izgubil in se s tem proglaša neveljavnim.
tiž. Lapornik Franc s. r.
Objava.
409
Tzgubil sem evid. tablico št. 121.889 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Megličar Stane s. r., mesarski pomočnik,
Zg. Hajdina.
*
381
Objava.
Izgubil sem odpustnico, izdano od okol. šole v Celju, ter jo proglašam za neveljavno,
Mulej Martin s. r.,
Celje-Babno.
*
Objava.
392
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, št. 763, izdano od sreskega načelstva v Celju, glasečo se na ime: Hinko Oblišar, trg. v Ostrožnem. Tipa kolesa: Waffenrad, tovarn, št. 900.103, tablica št. 14.262.
Oblišar Hinko s. r.
trgovec, Ostrožno.
*
393
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan na ime Plemelj Albert, cand. ing. z Bleda, izdan od sreskega načelstva v Radovljici dne 25. II. 1929 pod reg. No.'346, št. 1571, in ga proglašam za neveljavnega.
Ing. Plemelj Albert s. r.
*
394
Objava.
Izgubil sein evidenčni tablici koles št. 39.201 in 39.262, ki ju proglašam za neveljavni.
Škulj Janez s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur g Ljubljani, njen predstavnik: O. Mitialek g Ljubljani.