Says ud TMF » rt^itY nr t*t UMVü.i V TA Uradniški la -YEAR XX. Cm U.U It tt >> GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MIT 8. Lawadals Am OffUe af PUblloattoai NIT South Uwodak Am T^Phon«. Rockwell «90«. v«—o. iiilaoia. »U« IWAim tWw of March ». ist». Chicago, lil., torek, 1. marca (March 1), 1927. torah v ko respondeki s callesom Stara garda v senatu se peni jeze, ko je prišlo na dan, da je I Jura h Izmenjal par pisem h predsednikom Mehike. _ __¿B^KT^ \\ ashington, D. C., 28. febr.— Stara garda v senatu je zatulila jeze, ko se je danes izvedelo, da je bil senator Borah iz Idaha v privatni korespondenci s Callesom, predsednikom Mehike. Borah je zadnji teden predlagal, da senatni odsek zunanjih zadev, kateremu on predseduje, uvede preiskavo glede ameriške politike v Mehiki ¡9 Nikaragvi. Nekateri čjpni tega odseka se čutijo užaljene, ker je Borah izmenjal pisma s Callesom. Zdaj bi radi izzvali akcijo v senatu na temelju, da Borah ni ravnal pravilno, da je prekoračil meje svoje službe in posegel v predsednikovo oblast. Boraha so tudi obdolžili, da deluje proti ameriškim interesom in naravnost daje korajžo Mehiki, da se postavi po robu Združenim državam. Debata o tej zadevi v senatu bo vsekakor zanimiva. Borahova korespondenca s Callesom uključuje telegram, v iaterem je senator vprašal mehiškega predsednika, koliko oljnih kompanij je sprejelo novi mehiški petrolejski zakon. Cal-les mu je odgovoril, da je 300 kompanij sprejelo zakon, 22 kompanij ,pa noče priznati novega zakona. Te družbe so večjidel veliki ameriški in angleški petrolejski magnatje. stara garda.smatra, da je £p-ah storil velik greh, ker je stopil v direktno komunikacijo z flavo tuje države. To pomeni, da orah ne zaupa naši vladi, da bi skal informacij potom nje. Anglija mobilizira svoje vazale proti sovjetom Poljakom je garantirano posojilo sto milijonov dolarjev in Litvanci dobe Vilno. Centralna Evropa alarmirana. Ruski delavci in kmetje odgovarjajo, da so pripravljeni. "Ako mislite, da vam je v korist, pa začnite, ampak vi boste odgovorni," je odgovorila Moskva. Strežnice v bolnišnici so zastavkale prava bolnišnice je odklonila njih zahteve. W ashington, D. C. — Strežni' v tukajšnji bolnišnici "E-nergency Hospital" so zastav-tale dne 23. februarja, ker je Iprava bolnišnice odklonila z mi razgovor o njih pritožbah. Mrežnic' je pet ln sedemdeset. prava ni hotela sprejeti še ».lih odbora, češ, da strežnice limajo ničesar govoriti upravi 'i ni.-niče. Moskva, 28. febr. — Angleška nota z grožnjo, da Velika Britanija prelomi diplomatske stike s sovjeti, če ne preneha protibritska propaganda na Kitajskem, je razkačila delavce in kmete po vsej sovjetski Uniji. Stotisoči protestirajo na javnih shodih proti grožnji Anglije z vojno, in stotisoči odgovarjajo z resolucijami: "Mi smo pripravljeni". Samo en vzgled. Tukaj je besedilo resolucije, katero je sprejela posadka rdeče armade v Karkovu: "Angleška buržoazija naj izve, da je rdeča armada pripravljena na obrambo Unije sovjetskih republik Priporoča mo naši vladi, da v nejostrejšem tonu zavrne angleške vladarje. Mi smo in bomo na strani kitaj skih delavcev. Ixird Curzon nas ni preplašil in Chamberlain naa tudi ne bo." (Lord Curzon je bil angleški zunajni ministr za časa civilne vojne in zavezniške intervencije Rusiji.) Dunaj, 28. febr. — Vsa centralna Evropa od Berlina do Bel-grada je alarmirana vsled diplo-matične napetosti med Anglijo in Unijo sovjetskih republik. •Najbolj bu ^ skrbeh politični hi ekonomski krogi. Razni dogodki, ki se razvijajo v tem momentu, svedočijo, da se za njimi skriva roka Velike Britanije. Iz Varšave poročajo, da prihaja sporazum med Poljsko in Litvo. Pilsudskijeva vlada je baje privolila v izročitev Vilne Litvancem. In to se je zgodilo s posredovanjem Anglije, ki hoče imeti "solidno protisovjetsko fronto od Finskega zaliva do Ornega morja". Druga vest se glasi, da je Anglija zajamčila Poljski novo posojilo v New Yorku vsoti i to milijonov, dolarjev, Jpretn jo preloma. ako se Poljskp pomiri z Litvo in pripravi na vojno z Rusijo. An gleži nameravajo s pomočjo za veznikov v Evropi pritisniti na sovjete z namenom, da olajšajo "sovjetski pritisk" na Kitajsko in zlomijo kitajsko revolucijo. Nemčija je v skrbeh, ker ne ve kam bi se obrnila. Nemci ne marajo pomagati Poljakom. Na drugi strani je sovjetska diplo-macija na delu v Budapešti in Belgradu ter na Dunaju, kjer bi rada pridobila nove pakte proti Angležem in Italiji. Ijondon, 28. febr. Odgovor sovjetske Unije na angleško grozilno noto je izzval v angleškem reakcijonarnem časopisju veliko jezo. Moskovska nota, ki je bila danes objavljena v Londonu, pokazuje, da sovjetska vlada nima najmanjšega strahu pred grožnjo Anglije. Odgovor ni agresiven in izpričuje prija teljski duh, je pa odločen. Jedro odgovora je: "Ako an gieška vlada uvidi,. da interesi njenega ljudstva zahtevajo prelom pogodbe z Unijo sovjetskih socialističnih republik, naj to stori kadar hoče, toda angleška vlada morals tem prevzeti vso odgovornost za posledice njenega koraka." Noufle^ttiili glasi, da delavske mase sovjetske Unije želijo mir z ljudskimi masami Velike Britanije. Sovjetska vla^a odgovarja stavek za stavek na vse obdol-žitve v Chamberlainovi noti in našteva napade na sovjete, ki so jih izrekli v svojih govorih Winston Churchill, lord Birkenhead, Amery in drugi britski ministri. Ako so ti napadi kršitev zgodbe tedaj so angleški in sovjetski državniki enako krivi; če pa niso kršitev, tedaj angleška vlada nima nobenega povoda za aa Jim 1«, IIIS ttafcawtptlas STEV.—NUMBER 80 STAVBIHSKI DEIAM K M-VEM GIBANJU Podjetniki, sovražni delavcem, se love sa začasne sodnijake prepovedi aa preprečenje delavske organlsacije. IIackensack, N. J. — Unije stavbinskih (delavcev in voznikov vodijo gibanje za organizi ran je delavcev v okraju Bergen, ki se nahaja ns drugem bregu reke Hudson «gornjega konca mesta New York. Podjetniki, ki nasprotujejo odločno delav ski organizaciji, skušajo z za^ časnimi sodnljskimi prepovedmi preprečiti orga&iziranje delav cev. » Boj za organiziranje delavcev je pričel, ker «o v severnem pasu New Jersey ja pričeli graditi hiSe v velikem Številu, tako da bo ta pas kmalu gosto obljuden. Ta boj bo odloČil, ako se bodo mesta, kl rastejo blizo Palisadesa, razvila v unijske občine ali ne. Delavci, ki delajo v odprtih podjetjih v Kearneyju, kjer ima Henry Ford veliko tovarno za sestavljanje svojih avtov, opazujejo ta boj t zanimanjem. Podjetniki, kl imajo odprte delavnice in so nasprotni div lavski strokovni organizaciji, pa mobilizirajo vas svoje sile. da preprečijo organiziranje delavcev. , •,», . Obstrukcija poje svojo dolgo pesem v senatu Jez pri lioutder lanvonu v nevarnosti. — Prebivalci v Im perlal Val ley ju v nevarnosti. — Dolina je dve «to čevljev pod morsko gladino. Waahington, D. C. — Obstrukcija poje v senatu proti jezu pri Boulder Canyonu. Ta jez ima služIti sa kontrolo vode, da prepreči poplave, in hidro-elektrlčno podjetje. Ashurta ln njegov tovariš Mareno it Ari. zone, King iz države Utah in Phipps is države Colorado ao povzročili, da je senat v noči dne 22.—28. februarja zboroval vso noč, da niso mogli senatorji Johnson ii Kalifornije, Norrls in Howell Iz Nebraske, Plttman iz Ne vade In še drugi senatorji, ki podpirajo predlogo, spraviti predloge tako daleč, da bi se gl*< sovalo o nji po imenih. Senatorja iz Arizone sta ugo- varjala predlogi s stališča, da je njuns država opravičena določiti mesto, kje se bo jez gradil, da se dobi več vode ta namakanje zemljišč, ampak njiju prizadevanja podpira trust ta proltva-janje in oddajanje električne si- Insull pravi, la je 1 Mil v politiki c, *Tlf' J*" nf NIČ več ne bo slpal tisočakov v volilne fonde stare gsrde. čez tisoč oseb v nevarnosti ha mrs Na Pacifiku je iibmhnll alien vihar. — Vihar je tako allea, da je vae ribiško brodovje v nevarnosti._ Seattle, Wash. — Poročilo I.. Kadar bo vl.d«l dogr-C^Td. r U^Trl^^ 1" To^»v», wk«j M> truill r*nev»rno»t{' * * Ve"k° ^ sa prolivajanje električne sile Seaward Alaska okoli h ^o^vifoLIT0 * visokem pravo pod avojo kontrolo. morJu. Odpeljali so se na lov na i ^fif! /u *,vl ** kw«balo. I^dje teh ribičev «o demdeset tisoč prebivalcev. Ti v nevarnosti, da jih pogoltna prebivalci šive v nevarnosti, da ocean. Prva poročila, kl so do« voda odasae ves njih imetek, a- šla v Seaward, pravijo, ds od ko narasla voda v strugi tlom i 150 do 270 ladij n« bo nikdar in prodre naprave ln Jetove ob ¡dospelo domov. Tri ladje, telo njenih bregovih. Dolina je nam poškodovane od viharja, so do-reč dve sto čevljev nižje kot apele v pristan ponoči, Vihar ja morska površina. silen ln mornarji so Itjavlll, da V senatu pa poje obstrukcija le itredno močno ladje bod6 pro* svojo pasom. I vedrlle vihar. Vihar j« tako silen, da je njo. govo moč ot>Čutitl tudi v tem pristanu, kl jo varen In dobro zavarovan. Ladje so so odtrga- _, 11« ■ »vojega zasidrališčs in vihar V RKaraiVl JiH j« »nal in premetaval kot i. grače semlntjo v «allvuA PotnU ški parnlk "Admiral Wstaon" * Je bil v nevarnosti, da gs vihar vrte ob dok In raabijo. pa as Jo zasidral v tunanjem pristanu. i nrini* NiLur« ou * w i Wtni in potniški parnlk •Starr', w i. ikLkMU,1! ?*rke H' v v*,lkl nevarnosti, da ga VU Woodward, kl poval u je pomor- bar butne na obrežje, ko s« jo ščakom t bojne ladje "MHwau- obrežju približal do petdeset kee'\ nahajajočlm se v Leonu, čevljev. Je včeraj ukatal svojim možem :| Hlbiške ladje, kl lova kambs- "Postrellto vstale!" Je MSMrükl ukaz Pomorščaki dobili povelje, morajo udušltl liberalno volto. dal rt- Železniški baroni drago plačujejo pro-»delavsko politiko Protldelavaka politike J« na pennsylvanakl železnici «nižala profits ta več ko dv« «to milijonov dolarjev. New York. N. Y. — (K. P,)— Protldelavska politika na penn-sylvanski železnici «e ne Izplača, "Commercial A Financial Chronicle" poroča, da so m obratni stroški pennsylvan«ke "Poženite" v bog. ujamits ali p«| le, so v dvojii'nevsrnVtr'N^ železnice v petih letih, ko le- poitr«llts vso llfcerslno vstale, katere so bile na ribjem lovu leaulca ne pHsna delavska stro- ki vtm pridejo v napotje pri l«. v«* sto milj oi obrošj«. Ako aa Za Portoricane ne bo novih postav To pomeni, da Portoričani ne dobe pravice izvoliti svojega lastnega governerja. Bilka za $aa«aj še si končana Kevolurijonarne čete čakajo ns pojačanja preden udarijo na me*tn. V idmar na drugem mestu pri šahovskem turnirju v New Yorku. New York. — Mednarodni aho\ y k i turnir, ki traja v New > že dva tedna, morda pri-^ampijonstvo slovenskemu k Snovalcu dr. M. Vidmarju iz Mibijne. Zadnji petek se je dr. 'nkosal s sedanjim svetov-ampijonom J. ('apablanco ■ Ha\ane in Vidmar je ostal na » 4 < m mestu. Naredila sta 56 v tekmi za prvo nagrado in i* «Manca je bil le pol točke r< 1 Vidmarjem. Capablanca je dobil tri igre. dve #ta pa Citirani dr. Vidmarju in Ifu Spielmanu z Dunaja. Washington. I). ('. — Santia- Šangaj, '¿H. febr. — Sangaj je go Iglesias, predsednik SvíjIxhí- danes vojaški tabor. Ob morju. >>t J.I.....L« 11./11 ■ ru. i i____ • ___i____ i i i ■> ( hicago, III. — Samuel Insull, čikaški oestnoželezniški. plinar ski in elektrlčarski kralj, je do-. al včeraj pred reporterjl, k9 se e vrnil iz Washingtona, da ne bo več mazal volilne mašine sena torskim in drugim kandidatom stare garde. Reke) je, ds ne da več niti enega centa zs volilne kampanje. Insull ima zdaj veliko ote.pa-nje pred senstom, ker je obdol-žen, da je pomaga) korumpirati zadnje senstorske volitve v Illinoisu. On sani je priznal, da je prispeval 250,000 dolarjev raznim kandidatom republikanske in demokratske stranke. Stroj*!** obrnjene na Nikaraivaiane Merijo pa le na liberalne silr. kovne organizacije, povttHi In da so se profit[>Bla»anlao v tem času znižali za $260,000,000. List i>ravJ, da je dem^rallt* cija, ki se Je pojavila v nji zaradi tega boja, velika. Trpele so vse železniške družbe, ampak največ je trpela pennaylvenska železnica, ki Je uvedla novo de-lavsko politiko, katera aa zelo loči od njnih konkurentov. Nova delavska politika nn |Mmnsylvanski železnici ni bila novs, ampak ta nova politika pomeni, da je pennsylvanska železnica potlačila in tlomila delavske unije, ki so se posta«-vile na noge, ko je bila železnica l>od vladno kontrolo. "Chron-1 , _, , Icle" ne pripoveduje odprto, da| ^¡^ »?H/ vrševanju vaše alužbe." I poveljniki teh IsdiJ odločijo, da Kspitan Je dobil poročilo, da bodo ostali na odprtem morju In so vstašl streljali na Američane kljubovali viharju, so v nevar-včeraj popoldne v blHtlni Chl- nosti, ds veter prakucn« ladje, nandenga. Nihče ni bU zadet. | M pa poveljniki odločijo, da dosežejo varen prlatan, ali Iščs-Jo zavetja prod allnlm viharjem ob obrežju, tedaj ao ladjo v na-varnosti, da Jih ailnl vihar vri« na skalnato obrežje In razbije, Usoda ribičev ne bo poanans« dokler vihar popolnoma ne po» leže, se vrnejo t več ko stp m|Q iic-»o, lil, — v sen zemijisc-1 °ddaljenlh peščenin, kjer lov« nih odborov, kl tvorijo Narc* ^ v™not f* no društvo zemljiščnlh od borov J f^1' v«čln« sdlj polak*. Je tri sto štiri. Itmed teh Je e- M*^ ^ ,ob J« , ■ ■ 'vihar divjsl z vso silo. Stanarine grede zopet gori Prav malo Je bilo tnlžane. Chicago, III. — V*eh zemljišč. najst odstotkov poročalo, da grel ^lilf' *, stanarina zoj>et gori. Uni Je ^ r,,,,41k<, ,Ä<,JÄ «•{•najo tu- Je to jKivzročila nova delavska * ^ n in,1 if ib,, nu tw.nn.ul^H.1,1 ... ,e d,'Vet Odstotkov, 3B odstotkov " " "D,îJShIT«'fWff1^ ne i>ortoriške delavske federacije, je izdal memorandum, v katerem izkazuje, da bodo vse zakonske predloge, ki imajo namen umendirati organični zakon za Portoriko. zaspale, ko se dne 4. marca ukine kongresno zasedanje. S tem Je pokopano vsako uj>snje, da dol*- Portoru cani pravico izvoliti svojega governerja. Za delavce je veliko bolj važno kot ta predloga, da Ka senat in kongresna zbornica |H)polno-ma brezbrižna napram resolucijam, ki so bile predložene že iani in ki priporočajo, ds se preišče, industrljsks revščina, ki se je nantanila na otoku. Za y ^vavi konflikti v Mehiki.;^^ ^ (ud, ^ ♦ *ico City. 28. febr. — Ceta refM)|ucjja, ki daje ijUiški zako rikalnih vstašev je včersj ro-ilila \ mestecu Rincón, držs- ifnajuato. Vstaši so ubili nodsji moč. ds naloži višji da vek onim posestnikom, ki ne bi-vsjo na otoku, kot onim. ki kjer je mednarodna kolonija, so vsa Klavna križišča v rokah Angležev, ki so postavili strojnice, oklopne avte in tanke v o-kupirane postojanke. Kitajki del mesla je pa |s>ln vojaštva se-verne armade iz Santunga. ki je prišla branit Sangaj pred re-volucijonarnimi ljudskimi četami. Kevolucijonsrna armada iz juua se je ustanovila v Sunkisn-gu. 28 milj južno od .^ngaja Prednje čete. ki so zasedle me-•to, so že v s|)opadu a severnjaškimi reakcijonarji/toda glavna sila revolucionarjev šele prihs-ja od Kašings. Ljudske /ete ne udarijo tskoj ns .^angaj, dokler nr prtrtr» jflirvmi armada, k i -it^jr okrog 100.000 mirf, ProdirsnJe je počsuno. kd»r s«» pn-magani so! Sunčusntrfangovi vojaki med je izročalo, da Je stanarina pa< dla. Lani Je isiročalo o padanju stanarine 27 odstotkov. Da so| stanarin« ostale, kakršne so bile, je |N»ročalo M odstotkov. La- politika na |>ennsylvanskl tvy leznici. List le primerja pann-sylvansko železnico z železnico New York Central. Te primere pa ra/.galjujejo Atterburyjev«» železnico. "Chronicle" pravi, da Je pennsylvanska železnica v vsakem letu teh jiet let imela več pno-' Washington. D. C. — Zadnje' jemkov kot New York Ontral dejanje admirala Latimerja, ki I Železnica, a vsako leto se je pa je vojaško zasedel Nikaragvo, skrčil njen čisti dobiček, ne <)a bi bila vojna napovedana.1 List pravi dalj«, ako bi penije bilo to, da Je zasedel trdnja »ylvanska družba izhajala vsa-vo Lalboma pri Managvi In pri ko l«U> skozi pet let s tistimi stanišče Corinto. Strojnice so ne obratnimi stroški kot New York merjene proti liberalnim silam,;Ontral železnica, tedaj bi Imela'™ ..„„i«* na ViMt,„ h^i«»,« ./ ki kontroUrajo večino U'ritorija. okoli »r>ir>,igHJ,000 čistega d« " so svoja skladJAča na ladji na- IKilnili x ribami. Minil bo naj* brž teden ali pa še več, da «e bo Itvedelo, kaj so doživeli ribiči na oceanu. Ladje bodo mogoče o« stale zunaj na morju, dokler rl« ni Je poročalo #4 odstotkov, da T™ 4un,J T,f"0.^"' nI Ala stanarina ne gori ne doli.I^ ni ladljakih skia. Na kratko povedano: Utos je|U,Ä^ 1 "bamI. več odborov (airočalo, da stana« rins pleza kviško, kot Isni. Delavska mezda gre v iep "graftarja" ki ao ga zaaislli lipadniki. Hum unija ac oglaša z novo *Vdečo /aroto". l/ondon. 2K. febr. — h lluku-reéte javljajo, da je ondotna policija (idkriia komunistični 'komplet' za revolucijo, ki je imela izbruhniti konc« m marcs. IVt- hodka mesto $401,0(K),000. To I>omeni, da bi moral biti čisti dohodek skoraj za $250,000,0 višji, kot Je. , Obratni stroški pennsylvata-ske železnic« so bili po Izjavi lista v letu 1925 /a 9100,000,(HK) ali 27 odstiitkov višji kot Ž«ie/.-nlce New York Central, dasi ravno so bili njeni prejemki le gine v njegovem žepu. f« deralce, izropali mestece naiunjeni na Portoriku. * | begom razdejali telerniško pro-N'»zili prebivalcem vojni da- Voditelji strank ao se izrazi-'go. ki drži proti Aangsju. • Močna 7 vez na četa je odšla jj ^ „„ naklonjeni predlogi, ds F Iraputa. isirtoriAk«- zadeve odvzame- '' igem spo|>adu v Connep- j0 vojnemu depsrtmentu in iz- najst vodilnih "zarotnikov" je r.a M odstotkov vlAjl. bilo aretiranih. Nadaljne srets Atterbury se Je z vsemi pri-clje se pričakujejo. pomočki bojeval, da Je uničil , delavsko organizacijo d«lavcev, ki ao delali v delavnicah penn- \Um\tm, Masa. — Mestni sv«, tovalec (ieorge K. (íolbody aíidl, da »ni vsakega delavca, kl pobira pe|»e| v sekciji iJorcheater, izgine aedemdeset centov v žepu nekega 'graf tor Ja' v mastni h Iii, Dlavci prejemajo le po 94.50 dnevne mezde, s dnevna mezda je doloeama na 95.20. isti državi so bili vstaši ¡roče department!! za notranje 'n zapustili so 20 mrtvih zadeve. Toda akcije o tej pred* Dva vojaka »U bila1 logi ni jnlcl in senatu bilo v kongresni zbor- Dane* ae je *kažeja svoje niai» »puaolMil j teat i ra jo. 1 sposobnosti tam, kjer ja treba/pridno najprvo trgati mezde. Ravnatelji, ki voditi ¿ podjetja. aobah pribije na steno tabla « desetimi božjimi Zapovedmi. Menât |e tudi zavrgel to pre4- logo ■■■uroupzMR PROSVETA ___CUMULO SLOVENSKE WA«Q«mB rOOTOPfl JEPW0T1 LATWMA MJOfinmmm »iiowi rüiifOtni iwwwi __Cene ogtaeo* po doycrrona. Rokopiti m n« ^»í«^ _____^ Merofoiaa: Zediajeae drieee (irre« Chicago) $5.00 na loto, 9ZJ0 « pol leU In 91.26 ta tri »e»eee; Chicago ta Ciccro fS^S na leto. »3Ii sa pol tote, im — tri aimn. le aa ImwSw SMS. NmItv u m. kar lau aUk c -PROSVETA M47-49 8ot Lewadale A* Takih filmov, ki bodo kazali trpljenja delavke, je treba še več, da se dokaže, kako se v kapitalističnem sistemu blagovne produkcije in distribucije izkorišča tudi žena. -THE ENLIGHTENMENT Oreas of Um Storm* Nattoml Be*eñt Seeiety. iuhmMMI OwMd hy tho S tov cm NcttoaaJ Benefit Sedet y. Advert.> ng ratee on McreeaMOl __United S Latee (except Chicago) and Cenada ft SO per fiar; Chicago »J0, yd j^ cmtriee fSJf par fear^ MEMBER of THE ¿EDERaTED PRE88" V oklepaju a. pr. (Jan. I1-1W7) , via J* e.teai dneveei potekla 4a ac rani ae esUel Met. ŽENA IN MODERNA KAPITALISTIČNA PRODUK-CIJA IN DISTRIBUCIJA BLAGA. Ženski biroj, oddelek federalnega delavskega de-partraenta, je izvršil dobro delo. Ta biroj je izdal tri filme, ki pokazujejo, kako je žena trpela skozi vsa stoletja in trpi ie danes. Prvi film nosi naslov "2ene, ki delajo in predejo skozi stoletja". Drugi film nosi naslov "Delavka v preteklosti in sedanjosti. Tretji film se pa imenuje "Kadar žene delajo." V teh filmih je povedana povest žene kot delavke od pamtiveka sem pa do danes. Žena, delavka, je delala in garala in bila je zvesta tovaršica možu, ko še niso na svetu poznali nobenega stroja in je bilo vse delo izvršeno z rokami in zelo primitivnim orodjem. Minila so stoletja, tisočletja, toda žena — delavka je fte danes obsojena na trdo delo. Izpremenile so se družabne oblike, suženjska doba je za nami pri vseh civiliziranih narodih. Tako je e fevdnim gospodarskim sistemom. Stroj je pričel izpodrivati ročno delo in danes izvršujejo stroji delo, o katerem niso ljudje pred dvajsetimi ali desetimi leti ie sanjali, da ga bo stroj tako popolno kdaj izvrševal, kot ga opravlja danes. Človeški ženij je izumel nebroj čudežnih strojev, da olajša človeku delo in boj za obstanek, a velik del žen, ki si morajo z delom v industriji služiti svoj vsakdanji kruh, živi še danes v družabnem peklu. e% Nekateri tovarnarji so uvedli sanitarne naprave, omilili so nevarnosti pri delu, zopet drugi nimajo pred svojimi očmi drugega kot Izkoriščanje drugih ljudi, torej tudi delavk, da povečajo svoje premoženje. Kljub nekaterim olajšavam v nekaterih tovarnah, pa morajo delavke še danes daleč od svojega doma hoditi na delo. Ako prične delo v tovarni ob osmih, morajo delavke včaai zapustiti svoj dom že ob sedmih pa tudi ob polsedmih zjutraj.. To pomeni, da morajo najmanj eno uro preje ustati, da skuhajo zajuterk zase, in če so oženjene, tudi za svoje otroke in soproga, ki mora tudi na delo, da se družina za silo skromno preživi. Tovarnarji radi najemajo delavke, ker jim plačajo nižjo mezdo kot delavcem, akoravno izvršujejo tisto delo kot delavci. To je velika krivica. Ako delavka izvršuje tisto delo kot delavec, naj bo njenu mezda tudi tako visoka kot delavčeva. Delavke delajo danes tudi v takih tovarnah, v katerih so pred nekaj leti delali le delavci. Tovarnarji so spoznali, da lahko delavkam plačajo nižjo mezdo, pa so pričeli odpuščati delavce in najemati delavke. Filme, ki pokazujejo trpljenje .ione kot delavke od pamtiveka sem pa do današnjih dni, je treba še izpopolniti. Pokazati je treba življenje obvdovljene delavke, ki ga živi na domu j>o delopustu v tovarni, ali pa omožene delavke, ki ima veliko malih otrok in moža, katerega tedenski zaslužek ne zadostuje za prehranitev družine. Tak film bi bogatim damam pokazal, kaj in kdo je delavčeva žena, kako ta žena živi in trpi. Ona ^ara od ranega jutra, veliko preje, preden je solnce izšlo, pa do poznega večera, ko je solnce že zdavnej utonilqna'z»-padu. N^kateVr prično že delati ob štirih, petih zjutraj, na to odidejo delati v tovarno, in ko se vrnejo iz tovarne, pa delajo zopet zvečer do desetih, enajstih ali pa še dalj. V takih razmerah živi omožena ali obvdovljena delavka, ki ima otroke. Ona pozna samo delo in zopet delo, pa nobenega počitka, nobenega razvedrila. Te razmere pa govore, kako potrebni so zakoni za zaščito delavk, ki delajo v tovarnah. Delavni čas v to-! varnah je predolg. Tovarnarji nočejo prostovoljno *kraj-J šati delavnika za delavke, torej je naloga državnih legi-slatur, da skrajšajo delavni čas in .uvedejo še druge postave za zaščito delavk. . Fi,rni* jih i* i*dnl ženski biroj delavskega depart-menta, bodo pr^ej pripomogli, da ameriško ljudstvo spozna, v kakšnih razmerah žive in delajo delavke, in na podlagi tega spoznanja zahteva, da se m delavke ki delajo v tovarnah, al^ša njih usoda s socialnimi zakoni FrMiišktaskemti zgoio-vinarja v premišljevanje Od kdaj je leto 1573 v srednjem veko? vprašaje frančiškani i profeoor. Ako pater tega ne ve, mu je lahko razložiti. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je srednji vek prišel ob razpadu zapadnega rimskega cesarstva, t. j. leta 476 po Kr. drugi pa trdijo, a so te vasi. mesta in posamezni kmetje imeli mir pred roparji, so se podali pod varstvo enega ali drugega roparja. Roparji so dajali tudi sebi in svojim pod ložnim imena. Sebe so imenovali viteze ali t>a še kaj več. Svojim podlotnlm so dajali imena kot konjar, praporščak, atotnikritd. Včaai sta se pa dva taka roparja |x>grabila med sabo zaradi plena. To se Je zgodilo večkrat, ko se je pričel razvijati ropar aki sistem, ki mu zgodovinarji pravijo fevdni aistem. Pri takih spopadih so trpela mesta, vasi in kmetje, ki so se podali pod sa-ščito takih roparjev. Končno sta roparja prišla do apoznanja, da škodita le sebi. ako napadata drug drugega, pa sta sklenile sve/o. To je bila prva «veza. ki je bila atorjena in je služila za podlago, is katere so «ejazvila kasnejša kraljestva. Tudi trgbvci so prav jradi plačevali davek tem roparjem, ker jo bilo zanje ceneje plačevati davek, kot pa izgubiti vse. Tako oe je pričel razvijati fevdni sistem in ne s kralji, kot pripoveduje frančiškanski profesor, ki so mogoče kar padli z , neba in ustanovili volilno ki*-«™1? ***** fa dekUmf1: Ijestvo. Taka razlaga fevdnegal)e * ™nicl pripoveduje «orodnega. Vsakomur bo lah ► . ■ ■f- ■%. r ------¡ vse «kupaj dobra slika is življenja naših rojakov no raznih premogarakih naselbinah. Vloge za Hrbtenico ao večinoma v.rokah atarih igralcev, ki smo jih videli že večkrat na odru. Potrudili se bodo, da bo igra izvajana v splošno zado-voljenost. Poleg igre je na pro- sistema, kot jo frančiškanski zgodovinar je mogoče dobra za zelo mlade šolarje, ki ne znajo soditi, ako je razlaga pravilna ali ne. Za odrašče-ne ljudi pa ni. Martin Luter je res lnnete izdal grajščakom in knezom, ali katoliški škofje in opatje so pa rami divjali proti tlačanskim kmetom, ko so se vprii. Tega zadnjega frančiškanski profesor ni povedal. Kako se je pisal prvi ropar, ki je pričel napadati trgovce in kje se je pojavil prvikrat, tudi tega ni še do danes povedal noben zgodovinar. Taki roparski glavarji so se ob času preseljevanja narodov pravzaprav pred začetkom preseljevanja narodov prikazali hkratu in na več krajih. Množili so se tudi hitro, ker zgledi vlečejo. Rudolf Habsburški I., ki je bil v mesecu oktobru 1273 po Kr. r. kronan za nemškega kralja, je bil roparski vitez, potomec onih roparskih glavarjev, ki so začetniki fevdnega sistema. Patru zgodovinarju priporočam, da čita in študira "Das Kapital, Kritik der politischen Ockonomie", ki obsega tri knjige in gs je spisal Karl Marx, pa bo videl zgodovino v pravi luči, t. j. da bo prišel do pravega sociološkega principa — materialistične zapopadnosti zgodovine. Ce pride frančiškanski profesor do te zapopadnosti, ne vem, če. bo smel to na glaa povedati, kajti v nevarnosti bo, da ga njegovi tovariši zatožijo pri njegovih višjih, da uči krivo vero. In če se to zgodi, je konec njegove frančiškanske profesure. Jože Zavertaik. SUKE IZ NASELBIN 56 ton novorojenčkov. Export, Pa. — Neki list iz Pittsburgha podaja Statistiko o novorojenčkih leta 1926. Novorojenčkov v Pittsburgh u so leta 1926 natehtali 56 ton. Bilo je G691 fantkov in 6149 deklic. 155 parov dvojčkov in eni trojčki. Od teh je bilo 11,547 belih in 1,279 črnih ter štirinajstih različnih narodov. Najmlajša mati je bila stara 13, najstarejša pa 50 let. Od 13. do 15. leta je bilo devet mater, od 15. do 19. 40, od 20. do 24. 3593, od 25. do 29. 3449, od 30. do 34. 2250 mater, od 35. do 39. 1519 mater, od 40. do 44. 471 mater, od 45. do 50. pa 31 mater. — Cltateljica. Smrtna nesreča v rudniku. Edison, Kansas. — V rudniku se je smrtno ponesrečil naš priljubljeni rojak Avgust Longo. Čvrst in zdrav je šel na delo dne 21. februarja. Ko je delal v jami se je od 11.15 vtrgala nad njim plast kamenja in mu zlomila tilnik ter hrbtenico, tako da je siromak obležal na mestu mrtev. Pokojni Longo je bil doma s magnata. Wi so enako izkori Kala na Primorskem, star je bil Ačani. Eni delajo samo polovico okoli 41 let. Bil je član društva(časa, dosti jih je pa vrženih na "Karl Marx" št. 225 S. N. P. J. cesto. Rekla bi, da Fordove to-v Edisonu, Kanaas. ' vame še najmanj obratujejo iz- Avgust Longo je bil zelo pri- med vseh drugih tovaren. Pa ko šal. če ne bo prišel na to prireditev v nedeljo dne 6. marca v Fludernikovo dvorano. Zastor se dvigne točno ob 7.30 zvečer. Po končanem programu bo prosu zabava in ples. — Publicij-aki odoek za dmštve Združeni Slovenci št. 344. S.peU. Na poti srečam marsikaj veselega, kakor tudi žalostnega. Pred vojno sem marsikaj srečal na vlakih novodošle rojake iz Slovenije. Zdaj malokdaj vidim te. Enega sem srečal v začetku tega leta. Nikakor ni hotel razumeti konduktorja, češ, da še ni čas se presesti. Nagovoril sem ga slovensko ter gs vprašal, kara gre. Povedal je, da v Crest-ed Buttle, Colo., k mr. Fisherju. Hitro sem mu rekel, naj iztopi in na oni strani vzame drugi vlak, ki je že čakal. 2e par dni se je izselnik vozil, pa nič jedel, zato sem naročil hotelirju, naj mu da zajtrk ter mu gotovo posluži na pravi vlak. Sam tega nisem utegnil, ker sem se odpeljal naprej. Ko to pišem, se ravno pripra vlja vesela svatba mladega rojaka Joe Škrla, doma s Knežaka. Skrl je okušal "dobrote" svetov ne vojne, po vojni pa prišel sem. Sedaj se poroči s tu rojeno, Slovenko miss Mary Fijačko v Hel-perju, Utah. To bo torej vesela svatba. Vse to je veselo, a ni pa bolezen, ki me je bila dohitela ter me primorala, da sem moral prekiniti potovanje in oatati par mesecev v bolniški oskrbi. Zato proaim, naj mi oproste vsi, ki so mi dali naročila, pa so se zakasnila. Vse pride na vrsto in tudi s pota se bom večkrat oglasil. Malo pojasnila moram tudi dati zagrizenemu Tonetu Grdi-na. Oprl se je na vero in s pomočjo patra Zakrajška napada dalje. To sta podvojila po svojem potovanju v Rim, kar sta mogoče naredila na višje ukaze. Ali zdaj pa ju krotijo vladni u-kazi, ali vsaj to, kar so povedali deželni nadzorniki, ki so povedali svoje mnenje o pravilih K. S. K. J O tem bi ne bil pisal, ampak storil sem tako, ker so mi zopet posvetili celo stran v glasilu K. S. K. J., kjer se izvijajo in pišejo tako, da bi zakrili dejstva. Naredili ao pečat pri K. S. K. J. Starih članov nočejo, hočejo pa mlade! da bodo solventni. Ksr je rev. Cerne namigoval zadnje čase v A. S. glede solventnosti je torej le neka domišljija. — Ma tija Pogorele. ZARKOMET Vesti is Detrolta. Detroit, Mich. — V Detroitu so jako slabe razmere, posebno so slabi časi za delavce, kateri delajo v avtomobilskih tovarnah, pa naj bo delavec Fordovega ali pa katerega drugega avto-Vsf ljubljen mod naselniki in tudi kaj j)omaga. ako nekatero to- «krben oče^ svoji družini. Tu za- varne delajo 5 do 6 dni v tednu pušča soprogo in tri nedorasle h» od • do 12 ur dnevno, kar je otroke. Želim mu miren počitek ^ tivinsko kot pa po človeško, v ameriški semljl. Prestel je de,ati uke ur® v *sduhlih zsdnje trpljenje, katero nas še tovarB*h- medtem ko Fordovi čaka. Družini pokojnika izrekam dHmvd dd»j° o**™ dnevno iskreno sožnlje. — Joneph Klin- 'n. ^jft® ^ko kot ko«, • oni, ki delajo daljše ure. Izje* --ms so le tisti, ki imajo delo od "Hrbtenica". j kosa. tisti mslo boljše zasluiijo; Shebovgan. Wbron»in. — Tu- "to je ** VM «ga. dedi na «heborganskem odru bo-1' mat FortU ali pa za ka-mo končno videli "Hrbtenico", druf*** magnata. našo domačo dramo, katera j^ ** " * P°r>vor med mo-bila vprizorjena že po več nnaet *kiml'. ki dHajo ^ Ironija Na St. Clair ju je dihur, ki kadi fari sv. Vida. Ali ne bi bil dihur tako prijazen, da bi ponatisnil tudi tiste "novice" iz onih dni zgodovine av. Vida, ko je on na debelo žrl Hribarja? To bi bile danes zelo interesantne novice!—St. Clairčan. . e e e Tukaj režejo bolj počaei. Kitajski gospodje v Sangaju so ae zadnji teden poslužili stare kitajake justice. Ko so delsvci zastavicah, je vojaški glavar oborožil četo krvnikov z dolgimi noži in jo poslal na ulice, da eo stavkarjem rezali glave proč. Odrezali so kskih sto glav. Ni čuda, da je kitsjsko ljudstvo v revoluciji. Naš Brisbane je tudi to komentiral. In kako! Zapisal je do-slovno: The simplicity of that method would appeal to some in the United States, but they won't say so. "Enostavnost te metode (nsmreč rezanja glav) bi ugajala tudi nekaterim v Združenih državah, aamo povedati nočejo tega." You bet, da bi ugajala! Pred trinajstimi leti so vojaške krogle in bajoneti usmrtili t ensjst stavkujočih rudarjev v Ludlo-wu, Colo. In koliko jih je padlo po tistem. Navadno tukaj režejo glave delavcem bolj počasi, da je trpljenje delavskih muče-nikov daljše in hujše. , e e e Žarki so zdravilni. Cenjeni ZarkomeU Ne pusti, da bi te tvoji sovražniki čisto zaplankali! Kogar tvoji žarki tako opečejo, da cvili, mu svetujem, naj položi desnico na prsi in prizna, da je Icriv. Na to se naj poboljša. Kdor pa ni kriv, mu žarki ne škodijo, ampak so mu v zdravje. — Bivša cerkvena miš. • • • Prebrisani fantje. Naši častiti frančiškani so si zaželeli in dali postaviti plesno dvorano in spodaj klet za igranje, zdaj pa hočejo, da jim drugi plačujejo obresti, komišen in še glavnico. Ko bo vse plačano, bodo iipeli plesno dvorano, denar in profit. Tratata! — Plotov iz Indianapolisa. AH ni no hudo? Strašno je na svetu! Dalma. tince požira zemlja, Anglija * pogreza v morje. Amerika p* v vino in "home brew".—Cudahv, Wis. e e e v.i Pr< raz f Pustite g. Trunkal Najnovejši štfrje ¡prispevki plede Trunks ne bodo objavljj ni. Trunk je popolnoma utihnil še zadnjo jesen, in dokler molči — za kar ima avoje vzroke J pustimo ga še mi ns miru. Do] volj je drugih trunkov, pa si jrt privoščite, seveda stvarno manj osebno. e e e Po ribniško v Collin wood« Dragi ¿arkomet! Posveti Holmes cesto takrat, ko bod cerkev vlekli. Baje je majhna — in treba jo je tegniti. Pravijo, da napraviji po ribniško. Kupijo črnega plat na mesto rdečega, ker rdeče, bognasvaruj! Rinili bodo sam sveti možje kot so Vitus, Slajc Terpin in Skebe. Tudi collin woodski Mesija malo upre svoj pleča. Domači mesec bo pa sv til z leščerbo. — Collinwoods Strigelj. e e e Citanje dopisov. Predloženo je pismo urada. Predsednik: 2eli kdo besede pismu? Pismar: Da. Veste, brat j saj se poznamo. To je iz Cikag Vsaka stvar iz Čikage je sumlj va. Saj se poznamo. Dajmo ra ši stvar preštudirati. In pa tist slovnica klasična! Sumljiva re do roga! Saj se poznamo, dajmo se! Saj se poznamo. St. Clairčan. e. e e Kontest za kratke prispevke! (Obljavljeni so le tisti, ki so prišli do 1. marca.) 104. Bogaboječ človek je podobe zajcu v suhem listju. — A. P. 105. Prohibicija je vsega kriv; Kaj pa je bilo krivo prej, ko ; bilo prohibicije? — Snider. 106. Človek, ki skrbi za dušo dru gega, je največji hinavec. 4 A. P. K. T. B. iz H prizor jena t e po več naseU '»mah v splošno udovljnost občinstva. Zato smo prepričani, da »»odo tudi Slovenci v Sheboygs-nu zadovoljni z njo. ' Hrbtenica" je drama v treh dejanjih. V nji je vpletenega precej sdravega humorja ter je varnah, se prigsnjašov v nobeni tovarni« ne manjka. Povsod jih je doeti Ukih. ki priganjajo delavca k delu. tako da al del« vec že ekoro na stranišče ne u-pa. ker se boji, da bi izgubil delo. Denes mora ubogi človek biti vesel, da »ma le malo dela. ker je velika brezposelnost vse povsod. Zato so pa delodajalci prevzetni, ker imajo toliko delavcev, da lahko izbirajo, kakor se njim poljubi. Ako bi bile vse delavne moči zvezane tako kot niso, bi danes bilo drugače za delavca. Človeku pride čudno naprej, Če je živel več let v kraju, kjer so bili trdno organizira»-ni delavci, pa danes živi v kraju, kjer sliši govorico tovarniških delavcev, kako morajo biti pokorni tistim priganjačim. Delati mora kakor stroj in kar trpeti in molčati, ker se nima nikjer pritožiti. Koliko je bila prijaznejša govorica naših mož, ko smo živeli v premogarski naselbini, kjer je bila trdna unija. Naši možje so bili sami za sebe bossi pri delu. Boss je moral delati tako, kot so delavci hoteli. Čeprav so se trudili globoko pod zemljo za svoj kruh, so bili bolj svobodni kot so tukaj, kjer nimajo najmanj pravic. Zmeraj sem upala, da se bomo še povrnili nazaj na "kol-majne", če bi se položaj Um kaj predrugačil, pa kaj pomaga upanje, ker nekdanja trdna pro-mogarska unija je ie akoro čisto oslabela. Samo na tanki niti Še visi in tudi ne bo dolgo več, ko bo Lewis še tisto nitko pretrgal in nekdanja trdna unija se bo zopet zamešala v blato, da jo bo težko zopet iz blata izkopati. Cisto sem mis|ila, da bo predsednik rudarske unije propadel v lanskih decemberskih volitvah, da Kbdo na mesto njega kakega boljšega izvolili, pa le ostal je še U dobri Lewis na krmilu, da. si ni še nič dobrega napravil za premogarje. On bo ostal za predsednika, dokler so bo njemu poljubilo, ker premogsrsks organizacijo je le toliko oalabela. da ne more tistemu Lewisu stol. čka izpodnesti. Delavci se ne zavedajo, kak jo njih. bedni jx> kišaj. Kmalu bodo prodani od strani Lewisa, in še plačo so mu povišali. Kaj bodo pa prem< garji dobili zato? Prugega kot prav visoke prispevke bo morali plačevati, če jih bo imeli s čem plačevati. Ce bi b H dobri uradniki, da bi kaj d< brega napravili za unijo, vredni še več plačila kot ga im jo stari uradniki, ker dobri radniki in dobra unija je vredr več kot zlato. Ako unija premogarjev pr< pade, potem bodo še le delav sužnji po neorganiziranih kri jih. Kako bi bil delavec svob den, ako bi bila vss delavna me skupaj zvezana, kot samo em organizacija. Mislim, da sem dosti napi* la, zatorej že tudi upam, da i rojaki, ki so izpregledali, i bodo zamerili radi teh vrsti Tistim pa, ki Še niso spregleda želim' bolj svetlo luč. Pozdravljam vse Prosvetin čita tel je. — Anna Serdoner. LISTNICA UREDNIŠTVA. Milwaukee, Wisconsin. -Stvar je čiato nedolžna, 7*U> n vidimo vzroka, zakaj bi ne d« volili svojega podpisa. — ^ zdrav! Oporoka v štirih verzih. New York. — Kitica štiri rimanih vrstic je vss originaln oporoka, ki jo je ostavil Ed«»' Bajha. Kitica, ki pove,*da v« njegove zemeljske zaklad« ¡tatdjev^Prosvete".u poziv k skupnemu delovanju v Euclldu. Euclid. Ohio. — Uspevanje pasih društev po novem letu je tako kakor rast gob po dežju. Človeka res veseli, ko gleda tako napredovanje posebno zato, ker tre napredek v prid delavca. Kadar tfre tak napredek v prid posameznih interesov, tedaj je pa to prevara in špekulacija, katere voditelji so običajno glasniki reakcije. V okolici Euclida in Nottin^-hama ter — lahko rečem — tudi Nobla, ki pripada Euclidu, imamo »edem podpornih slovanskih društev. Od tfh pripadata dve S. K. P. J-, dve S. D. Z., eno H. B. I, eno J. S. K. J. in eno pa "kra-¿ko-katoliški", pri kateri velja komanda duhovnov in njih kuharic. Vsakdo, ki le malo misli ve, da je od vseh teh S. N. P. J. najbolj demokratična podporna organizacija. Pa žal se še dobe tu in tam člani, ki se tega ne zavedajo in kaj radi poslušajo na-zaflnjake, kateri bi najraji videli, da bi tako dobra organizacija propadla. Pred kratkim je bilo poročano v Enakopravnosti o nameri za organiziranje pevskega kakor tudi d samskega zbora. Kaj takega pa je treba z veseljem pozdraviti. Bratje in sestre, gojimo slovensko petje in slovensko dramo, dasi je naša naselbina mala, imamo priliko, da jo povzdignemo na precej visoko stopnjo. To bo le prispevalo pri splošnem delu za preureditev človeške družbe. Kakor je čitateljem znano, je na delu najbolj črna klerikalna reakcija. Naša naloga je, da to delovanje proti nam zatremo. Začetek našega dela morda ne bo uspešen, kajti vsako novo, ée tako nazadnjaško gibanje pride «svojimi cilji, za katere se je mogoče trenutno ogreti. 2e to lahko smatramo, da je delovanje nazadnjakov, ko se pri vsaki naSi novi organizaciji pojavi namen, da bi gradila svoj dom. Ali bomo na vsaki cesti imeli svoj slovenski ali narodni dom. Kako bomo pa plačevali. Ljudje, ki bi radi to videli, dobro vedo, da to pomeni počepi j en je naprednih in delavnih sil. Jaz vem, da nas sedanji dom ne odgovarja potrebam, kakor bi, če bi bil na boljši ulici, ampak vendar je neumestno delati proti njemu. Se bolj bi bilo treba, da se združujemo in delujemo za skupnost. Končno pa se dom lahko tudi proda in kupi drugi svet za popolnejšo gradbo. Toda za to se niso vgodne razmere, posebno danes ne, ko smo tikorekoč v gospodarski krizi. Težko nam je preživljanje, kako bi potem se druge stroške spravljali na svojo glavo. Take stvari bi morali vzeti za skupno razmo-trivanje. saj več ljudi več ve, am Pak ne dopustiti, da bi taki ljudje, ki želijo pogin S. N. P. J. prihajali « pocepljevalnimi ide-jami. Delavci, vsi skupaj, če ho-fomo kaj doseči. v Nazadnjaki naj rajé skrbe za *V(>jo cerkev, ne se vtikati v de-bvsk« vrste in jih pocepljati. Za [tone s. n. p. j. se pa nikakor k* «podobi, da bi podpirali cer-^V katera je samo za razkol rojaki. Predvsem pa glej-da pridobimo kolikor mogo-■•-■•» < lanov v Slovansko na-^no Vxiporno jednoto, ker to Pwneni, - da imajo napredna JWtya i K) naselbinah toliko več ■°i*vnikov proti faroviki re-[J*c»ji, katera živi ob dela^kih James Kobich. (»ÍH.s i7. Shehovgana. •**h«.vgan, WUconstn. — Ne /;'kaj je prišla med nas brezbrižnost* Nič več ni 1 kr'zanimanja in navdušenja, bilo pred leti. to ve-odbor društva št. 344. L"irriur r»a ne bom toliko poro-' Članstvo ne prihaja * »oljkeni številu kakor ako ga opomniš na to, " i¡ >vori, da se krega lah-Kaj takega nikogar • ./< da izostane od c,xlar ima član deloma Zato pa apeliram na društvene odbornike, da se držijo strogo pravil in reda na sejah, da določijo, koliko časa sme član govoriti in kolikokrat se oglasiti za stvar, če je pomembna ter koristna za društvo in | jednoto. Pri razpravi naj se u-; poštevajo vse strani in vedno j naj se uveljavi želja večine. Pravilno ni pustiti vedno govoriti ene in iste osebe, kajti s tem se trati čas, obenem pa nič kaj prida ne ukrene. Kratke in živahne razprave morajo biti in zanje se mora zanimati vse članstva, pa so večji uspehi in je tudi večje veselje na sejah. Kaj pa bolniški skladi? Kot je razvidno iz poročila na seji glavnega odbora, je bilo nekoliko prebitka do meseca januarja. Kako bodo skladi izgledali koncem marca, mi je pa skoraj jas-no in sem tudi že pripravljen na to. Bratje in sestre, pri/ manjkljaj je takorekoč neizogiben, če ne prej, meseca aprila. Apeliram na bolniške odbore, da so pravični in pazljivi, članstvo pa naj si zapomni to, da jednota ni nobena molzna krava. Kdor misli, da izkorišča jednoto, se zelo moti, kajti on izkorišča le samega sebe in svoje poštene brate. Naj naveden nek primer: Društvo ima dvajset bolnikov; nekateri trpe za influenco, drugi so operirani, imajo revmatizem itd. Zavaro* vani so po $1, $2 in $3, kar znese povprečno $45 na dan. Ako bi ti bolniki svojo bolezen skrajšali za eden ali dva dni, bi se že dosti poznalo. Bolnik gre na primer v petek k zdravniku, kateri mu reče, da v pondeljek lahko gre delat, ker je zdrav. Bolnik bi lahko dal takoj izpolniti nakaznico, pa da jo šele v pondeljek, ko že dela. Imamo bolnike, kateri trpe na revmatizmu. Ta bolezen je težka, toda po svojih izkušnjah znam, če se bolnik ravna dosledno po navodilih zdravnika, je kmalu zdrav. Najbolj zadržuje ozdravljenje revmatizma alkohol. Ce ga bolnik zavživa med časom svojega revmatizma, se mu bojezen gotovo zavleče in bolnik sam toliko več t/pi na bolečinah, jednota pa na . blagajni. Zdaj pozimi se človek hitro prehladi in kako drugače zboli, da je zadržan od dela. Javi se zdravniku in ta mu svetuje, naj gre v posteljo. Cez dva, tri dni se bolnik že počuti boljše, da bi lahko sel delat, kar bi tudi storil, ampak ostane še doma za-to* ker je naznanjen bolnim pri društvu ali društvih ter se mu zdi, da bi se drugače ne izplačalo iskati podporo. Nič nimam zoper to, da se bolnik javi takoj prvi dan bolezni, ampak naj bi se tudi takoj javil zdravega, ka-korhitro je sposoben za delo. v Tudi preveč lahkoverni smo. O zdravnikih imam svoje skuft-nje. Nekoč mi je zdravnik sam rekel, da v mnogo slučajih oni samo mislijo, da bo operacija pri nekaterih boleznih pomagar la, k čemur pa bolnik takoj privoli. Ne vem, Če je kje tako no-odvisen zdravnik, da bi tega ne storil, kajti od operacij je precej dohodkov. Mene samega so že nagovarjali pred devetimi leti, pa sem še vedno živ brez operacije. Seveda, slučaji so različni in bolj odvisni od svoje vrste kakor pa od zdravnikov. Kdor je imel kaj več opraviti z zdravniki, mi lahko to potrdi. Veliko jim je za denar, drugo pa v dosti slučajih deveta briga. Priporočal bi nasvete več zdravnikov, s čemur bi prihranili članstvu zdravje, jednoti pa denar. _____ Naj si kdo ne misli, da sem kak zdravnik ali pa da pišem to iz kake osebnosti. Ne, samo iz skušenj vem. Znano mi je, ko so bile brezpotrebne operscije v nekaterih slučajih. Bratje in sestre, malo več preudarnosti in ljubezni do jed-note, potem lahko pričakujemo več uspeha. r- Jacob Menhardt. razne vesti « DIPLOME SO V NAPOTO DIJAKOM. PKOSVBTA Chicago. — Tajnik centralne V. M. C. A., verske organizacije, je včeraj dejal na nekem zborovanju v mestu, da so često višješolske diplome dijakom v nq-lK>tje. radi katerih ne morajo dobiti dela. Absolvent navadno pričakuje že ob začetku višje plače kot jo imajo drugi, ki nimajo unniverzne diplome, in ne marajo stopnjema napredovati pri delu. Delodajalci pa jih ravno radi tega ne marajo uposliti. Dunajski katoličani plešejo in jezijo nadškofa. Dunaj, 28. febr. — Avstrijski nadškof je zagrozil z izobčenjem iz katoliške cerkve vsem onim vernikom, ki prezro njegov zadnji ukaz. da se morajo odpovedati modernim plesom. Nadškof je prepovedal fox trot, tango, one step, shimmy in Charleston iz razloga, da vsi ti plesi "vzbujajo meseno poželjenje". Dobra katoliška mladina na Dunaju in po drugih mestih Avstrije pa kljub temu pleše, da se vse kadi. Ameriški zapad v telefonični zvezi z Londonom. Los Angeles, Cal. — Dne 26. februarja so mesta na Pacifiku (Los Angeles, San Francisco, Seattle itd.) prvič govorila z Londonom. Ustanovljena je bila stalna radiofonična zveza, ki spaja Anglijo 7000 milj daleč od tukaj. Pristojbina za telefoniranje iz Los Angelesa v London je $87 za prve tri minute in $27 za vsako nadaljno minuto. Jolietski pogrebnik dobil dve leti ječe. Jolliet, III. — J. Jenko, pogrebnik in trgovec s premogom, je bil v soboto spoznan krivim pred sodiščem, da je pomagal obratovati veliko pivovarno- v okolici Jolieta. Prestopek je Jcaznjiv z dveletnim zaporom • in $10,000 globe. Tri priče so izjavile, da je bil Jenko vodilni direktor pivovarne.. Jenko je tajil krivdo in dejal, da je vse skupaj zarota. IG-letna mladenka' poskusila samomor. Chicago. — Evelyn Fertig. 16 stara, se je poskusila usmrtiti, ker so jo starši karali, da je počasna pri odpravljanju za v gledališče. Izpila je dozo strupa. V kritičnem položaju je bila odpeljana v bolnišnico. Ontario zida gradove v zraku. Toronto, Ont. — Provinca Ontario v Kanadi zida gradove v zraku na račun Združenih držav. Ontario je postala "mokra" in ujm na veliko priselitev Jankijev radi "suhe" Amerike . Zupan za mestni avditorij. Chicago. — Zupan Dever se Je odločil, da bo deloval na to, da dol)! mesto Chicago svn fs p* *» Au niiAifiii/i uklUMil*lmjtllii ___;TIj XTn njrK ' * "»"»j*^» »i»i«r»i«» prinesejo uspešno pridelovanje kavčukove rastline v Združenih državah. Kdison dela na stroju, ki iztisne sok iz kavčukove rastline In sok se potem pretvori v kavčuk. Pravi, da mora uspeti s tem strojem, pa magsrl dela 24 ur dnevno, dokler ne Im Izvršen. Streljal na policaje, sum rt II / sebe. Kock Island, 111. — William Taylor if včeraj streljsl ns poli- j csje in usmrtil sebe ko so gs hoteli aretirsti radi motenja miru.1 PRŠČLOVEK Pred kratkim je slavil 70 letnico rojstva učenjak Gorjano-vi^ Kramberger, vseučiliški profesor v Zagrebu, ki je zaslovel širom sveta po tkozvuneyn "Kra-pinskem pračloveku." Okostje, ki ga je našel hrvatski znanstvenik v neki votlini, je pričalo, da je bil človek diluvijalne dobe IMKiobnejŠi opici kot človeku. Gorjanovičev jubilej je spomnil tudi široko javnost dolgoletnih učenjaških prepirov o poreklu človeškega rodu. Marsikomur je v spominu smešni "opičji proces," ki je nedavno razburil vso Ameriko. Neki učitelj si je drznil trditi, da je imel Darwin prav, ko je trdil, da je človek potomec opice. Učitelj je bil radi tega obsojen. Pri nas na srečo nismo tako srboriti kakor A-merikanci in slavimo Gorjano-viča Krambergerja, ki je s svojo najdbo znatno podkrepil Dar-winovo teorijo, kot svojega slavnega in zaslužnega učenjaka. Okostje pračloveka, ki je bil ljudožer in najbrže sploh hu do nespodobna zverina, je lepo shranjeno v zagrebškem muze- K. Ob Gorjanovičevl obletnici pa bo nepoučenega čitatelja zanimalo, da je poreklo človeškega rodu še vedno zavito v temo pra-davnine In vse učenjaške domneve se grade zgolj na redkih, slabotnih žarkih, ki posinejo zdajpazdaj skozi- temo. Ti žarki so izkopnine starih okostij. Le teh pa je veliko premalo in niso dovolj sovisle, da bi nam bil razvoj zadosti jasen in zanesljiv. Prav v zadnjih mesecih pa so iznenadile znanstveni svet (lom. neve berlinskega učenjaka dr. Westenhoeferja, ki so postavile vse dosedanje izsledke na glar vo. VVestonhoefer trdi, da se je opičja noga oprijemalka razvila iz človeške noge podpornice in ne narobe, kot se je doslej mislilo. Svoje trditve opira na najdbo prof. H. Reeka v Vzhodni. Afriki, kjer se je našlo pra-človekovo okostje v nižjem slo., ju kot vsa dosedanja. Po prof. Westenhoeferju je ta najdba varnejša * hd vseh dosedan j i h. Reckov dlluvljalitl pračlovek 1-ma namreč zelo razvito brado in je po telesu veliko bližji evropskemu človeku nego katerakoli izmed prejšnjih najdb. To pomeni, da je živela pred Krapi nskim pračlovekom še ena vrsta človeškega rodu, ki so se iž nje razvili Indoevropejci. In. doevropejec je tedaj starejši od Neandertaterea, antropomorga in opice, ki so po Westenh<»efcr-ju izšle iz njegovega pokolenja, ne pa on iz njihovega. Ce to povemo z navadnimi besedami, trdi berlinski učenjak VVestenhotefer, da so se opice razvile iz Človeka, ne r>a človek iz opic. Vsekakor je to mnogim ljudem velika tolsžba, zlasti še onim. ki ne trpe svobodne znar nosti in ki so v strahu, da ne bi trpel tisti del Mojzesovih bukev, ki govori o ustvaritvi sveta. Ne glede na vse prepire pa o-stane pribito, da je poreklo človeškega rodu še vedno nejasno in nedognano in da bo treba še ogromno napora in presenetljivih razkritij,, preden bo lahko znanost dokončno razrešila u, ganko Človeškega porekla. • V vasi Gloselle blizu znamenitega morskega zdravilišča Vi-chija V Franciji so našli opeke s čudnimi črkami. .Starlnoslovec dr. Morlaise je kupil najdišče in je jel raziskavati tla. Prišel Je na sled špilji "prsdpotopnsga" riin iiks li ji ndkill ¥ htšmm vrezane živalske slike, koščene sulice in kamenite puščice, se-klre, kladiva. Po orodju s«' Je dslo sklepati, da (»otekajo predmeti iz prve kam mestih naA* gibanji omejuje na hojo, je za razvitek prsnegs koša In pljuč priporočati šport in telovadiš»: tenis, ha-zena, plavanje, veslanje. Po deželah, koder »e šport sistemstski vrši, kaže statistika pri mladenkah večjo od|»ornoet, potemtakem veselejšo, zadovoljnejšo narav«», Prenapornih športov ni priporočati, n. pr. atletike in jahanja, ki nepovojjno vpliva ns ženska organ«' Ali mor rjo modemi plesi na* Čikakks gledališča Vsak teden po enkrat vidijo čitatelji Prosvet» pod rubriko "Cikaška gledališča" navedenih par teatrov, v katerih so predvajani posebni filmi. Marsikomu se morda zdi, da to pač nima nikake veljave, če bi se prav to opustilo, ker zunanji čitatelji pač niso deležni te prilike. Toda isti filmi pridejo skoro v vsako mesto, četudi mesec ali dva pozneje, v časih pa Že takoj jk» par tednih. Torej ta rubrika ni samo za čikaško občinstvo, je za vse čitatelje. Od novega leta naprej je v Mc V Ickers teatru, kakor je bilo že svoječasno omenjeno, spremenjen program. Od tedaj predvajajo krasne filme, ki so prav tako zanimivi, kakor recimo v Roosevelt ali v Chicago gledališču, Ta teden je v omenjenem gledališču še predvajan film "Flesh and the Devil", prihodnji teden pa bo predvajana zopet nova slika, Paul Ash še sedaj razsaja v Orlental gledališču, ker ima še vedno veliko publike, da jo zabs va s svojim jazzom. Prihodnjo nedeljo pride v Roosevelt Theatre slika "Perch of the Devil", Snov filma Je zajet« Iz nek« novele, ki jo je spisala ženska, istotako je vso stvar priredila zu film ženska, Mary O'Hara. Ženske ponavadi ne pišejo filmskih scenarij. Toda v tem slučaju se Je vsekakor pripetilo v obeh delih, v noveli ln v sliki. Pravijo, da jo film še precej čedna stvar. Na odru Chicago klnogluduli-šča bodo v tednu po pustu predstavljali tnalo igro imenovano "Under the Brooklyn Bridge", katera (»ortretira realistično rceno "pocestnega Arabca". Na platnu se bo nudila občinstvu slika "Blind Alleys", llalaban In Katz teaterska družba, kl last u je vsa gori omenjena gledališča, ima najboljše stike s prvovrstnimi filmskimi družbami, da ji takoj preskrb« novo izdelane filme ku gredo na trg. NAZNANILO IN ZAHVALA. UUDOLF J. J IN DR A PLUMIIAR Upoatsvljs parus in drug« ss* prav« sa gr«tj« in vsa druga plumbsrsks dsls. Prevssm« dslo tudi hs mešalno isplačilo od •nsga do dvsh let. Vas dslo Jamdsno. lsvrloje plumliarako dale v poslopju B. N. P. J. 1704 Ho. Avara Av., Ckleago, III. Talefoni Lawndslu U4.1B all pa La mídala M.I 11 All ste že nareéül Pwvete nfi Mladinski list svojemu prijatelju ali sočednlku v domovino? TO Je ediai dar trajne vredno*!. ■■■ ■u g» za mal denar tolike pošlje- \ tirali» za "Pro^veUT! te svoj«« V domovino. Med njimi Je bila tudi svastika domeniti gimnastiko? Ne do-(Hackenkreuz;, znani indijski čista, ker vaebujejo preensko-simbol solnčnegs gibsnjs, ki so mema kreUnja. Posobno grudni jo prevzeli od teozofev nemški ' koš ne dobi pobude za «tvoj nacionalisti. Ako pe se ne pod milim Nastal Je zopet velik prepir rn-bom oziroma * zračenih pr»>-o pračloveku. Ail je ta almreris štorih, utegnejo pisal M|M iz ksmcnlte dobe? Začetek «v-1 škoditi. ITALIJANSKE HARMONIKE ii4«iu|mm ts Imimrtl-ram« vmIm» I itna |>rvw-»W>M ITALIJA*- hSS BAS- i % MONIS« r»lwfi Sab, kla* uajboljta SS •*atv. J»»-trnu» S»aai M. Na*a Nit «ajftllja. r«uh »m h*r*«s!< ka aaaUM.j «a»l«w bupara» fliUa |*a Lraa l.ialan aanlfc. SI'ATTA ■aSSNNM.I S CO. ISI4 SI «a Mm4 Ara., Ua»l TI. CS*aa«a. IS .. U- i i F/AN AM PKIMEIIH »UWKNBKI» OUGAN1ZAC1J V CHICAGU. I'uslns vesalira v torsk I. marra. DruAtvo "1'ijottlr" H. 6M H, N. P. J, /,v«sa slav. org. — Vssalka v soboto 12. starca v Narodni dvorani. Klu« H. I, J. 0. Z. — Hramsk- prad sUva v sedal Jo »7 «ns res, f dvo-rani C. I. P. M- I rsnrlaro K»rrar M. Ill H. N. P. J.— Voftslks du« IS. sprila v dvorani N, P. J. I>%ako druttvo "Urs", koneart dns M. apfUs v dvorssl I. H» r. i. aa |*wndala In ti. eaetl. Klub M. I, i. S. t. - Drsmska pred-stsva in prvemsjsks sUvnaei, v aa-deljo 1. maja, v dvorani B. N. P. i IVvaU 4ruAI»o "Triglav," konrart v j llrvsikaSi domu v Ho. ('hlrsffu. dn» S. MMja- Prvaka drafcv« ' Slovsn". kowsrt i do« 25» maja v llrvsiskrm domu.! Ho. f'bU-ago. Orkrairr H. N. I'. J. Vesallra dna Ztr. msjs v dvorani M. N. I'. J,. Piknik druAtvs Ü. I H. N. I*. Z., dna 11». junija pri Vidmarju v Willow Hpringsu. 1'ifci.tfc dra^vs "Zarja", dn« 27. ju : m ju pri Vidmarju v Willow I Hprlngsu. I'lkalk drullve "/.son" kl 70 J. S K. j 1. dn* 4. juHja prt Vidmarju v! Willow Hprlnfru, f»l'<»MltAl Ako prtrados VeAaga dm-j it v« nI *sns>»rt« v gwrr»)«oi sasn» mu, sporočita datum In drug« po-dstk« ns SaeUv JOHN PUTZ. 1*34 S *»odal se je | K) te m v Roundup, Mont., v bolnišnico dne H. Jan., v kateri je bil do 9. jan. in potem se je premestil v Billing« bolnišnico, v kateri Ja bil do 29. jan. 1!I27 in na omenjeni dan Je za vedno zaspal. Njegovo truplo so prepeljali nazaj v Roundup dne HI. Jan., in njegov pogreb se je vršil dne febr, 1927 in sicer po katoliškem obredu, llil je star 49 let in v Ameriki je bil 25 let in v tej naselbini je bil lfi let. Doma iz vasi Gornji Novaki pri Cerknem, po domače poznan Zaprikrajski. Da je bil !K>kojnlk zelo priljubljen v tej okolici, je pokazal to njegov mnogoštevilni sprevod ob pogrebu. Podpornih društev moški člani so korakali z zastavami na č«lu pred njegovo krsto, z« krsto so nosile vencu in cVetljlce člani Mladinskega oddelka društva št. 132 S. N. P. J., katerega član je bil tudi pokojnik. Smatram si v dolžnost, da se na tem mestu zahvalim društvom, članstvu ln posameznikom za o-bi[no udeležbo, torej hvala le|>a društvu št. 188 S. N. P. J. za krasni vonec, ki ga je članstvo isiložllo na njegovo krsto mu v zadnji bratski pozdrav, dalje hvala sledečim društvom: št. 42 in št. 114 S. N. P. J. is Roundup, Mont., In št. 88 J. S. K. J. ter št. flfi H. H. Zajednice, dalje so položili vence in se po» greha udeležili njegovi prljato-Iji iz Red l.otlga, In sicer K. Krznožnlk, C. lakelj, M. fclbert In Fr. Zlbert, r« kar Jim najlepša hvalit. Nadalje so mu kupili In |M)ložlli ns njegovo krsto vence Mooiheart in U, M. W. of America, h katerim je |sikoJ-iilk spatial, dokler je bil pri življenju; kupili «o mu vence in cvetljice tudi posamezniki, kot John Teršan, družine Dolinsr, Moneta, Kristan, Mikllch. Se enkrat Iskrena hvala vsem skupaj. Tebi ilragi Andrew pa želimo, počivsj v miru v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: v stari domovini mati, sestra in ena scHtričns v Milwaukee, Wis. Jakob Roje, liox 8, Klein, Mont. Z ASTOPNIK K! Cisto sova stvar, ki jo v »s kdo rsd ims. ulrorl In stsrl oda, v«ak io kun! In vt lahko Nsredtle dens*. V»/ nsrolll lahko rfoMt« ns vsskrm domu. Zsslullls mogu/« do I2&0.00 ns ladvn. I.shks In prljsins slulbs. . Vredno, d s sa praprllata sa-henlh »Iroiko». Pri i W AI.AT. HPK< \ CO., 1217 N. Psullns HI. R. 2t — CMrssa, III. mročnim pozor! Znamenje (Jan. .11-1027) pe-meni, da vam j« naročnina pa* tekla U dan. Ponovite Js pravočasno, da vam lista ae ustavimo. Aks Msts ns prejmete, je mogoče vstavljen, ker al bil plačsn. Aks js vsi list pla-Čan In ga ni prejmete, js moffste vstavljen v sled napačnega naslova, pilite nam dopisale« la navedite stari In nevi assdev. , Nsll zastopnik! ss vsi trs- ki, pri ksterih lahke plačate naročnino. Naročnina ss eek» 1st« Je (1.00 In sa pol leta pa $1.10. Osai H. N. P. J. doplačaj« «a psi Ista 91.00 In ss eels 1st« $140. Za mesto Chicago la Osera sa leto 01.10, pel lets $!.SI, 0« člane 01.90. Za K v rope stane gs psi Ml $4.00, u ves lete p« $0.00. Tednik staAe sa Kvrops $1.70. Clsnl rfoptačsje Mimo 50c SA pelUono. Nsročnlne lahko tudi asml pellJeU' ns na«lovt IPHAVNWTVO "PROS VETA" HI7 ti. Uwndale Ava. CMICAUO. ILL. BISERI IZ SVETOVRE LITERATURE mmmamammmmmm pravo gnile ruske birokracije. Toistoj sam je bil najbolj agilen in je zelo veliko prispeval a spisi. Ije njegovemu visokemu stanu* je pripisati, da je mogel to | m*.| i , «v T I 1 * ,,U * pi ipinuu, u« <»»»'-' Lev Nlkolajevic lolstoj krati in se po šoli vrnil v Jasno vrtiti nemoteno. Naslednja le- MM.,M ,nia je bil grof in gospod*! je obiskal Italijo, Francijo in pisatelj in socialni reformator obsežnega posestva. Tlačani pod druge države, preučeval ljudska je bil potomec nemške rodovine, njim »o bili »i'no obubožani, kaj- gibanja. Ta potovanja so poki se je pred davnim naselila v ti vrstile so se slabe letine. To vzročila, da se je Tolstoj spre-Jasni Poljani blizu Toule v Ru- j« vplivalo na poštenega Tolsto- menil v socialista, kateremu je siji. V rani mladosti je živel j«, d« «« Jo spremenil v mlade- bilo ljudstvo vse, visoki razredi brezskrbno življenje z lovom in K» reformatorja. Toda bil je v človeški družbi pa aič. streljanjem, kar je bila običaj- prešibek, da bi se mogel vživeti | Ko se je Tolstoj vrnil iz tujina zabava ruskih plemičev. Ko v reformiranje razmer med tla- ne na svoje pos^tvo, je imel kot mu je bilo devet let, je umrl **nim ljudstvom in se obenem socialist najtežje naloge. Od-njegov oče grof Nikolajevič in bojevati a tradicijami ruake ari-1 *e je, da razdeli zemljo med Lev je prišel v oskrbo neke; stokracije, katera je mislila, da tlačane, kateri pa niso imeli daljpe svoje sorodnice Juškove, tlačani morajo biti zatirkni; iz- vanj zaupanja iz enostavnega živeče v Kazanu. Ta ženska je ročU je avoje posestvo v varstvo razloga, ker je bil grof. Vseka-živela dokaj razkošno in njen bratu Sergiju in se podal v Pe- kor ae je priljubil revnemu pre-bogati dom je bil otvorjen. ve- trograd radi nadaljnih študij, seljaskemu plemištvu, kar je Potoval je veliko po vsej Rusl-imelo dokaj vtisa na mladega'ji. živel razkošno ii> končno Tolstoja. Za njegovo izobrazbo vstopil v armado. Kot vojak je je Juškova najela zasebnega i pričel pisateljevati in iz te dobe francoskega učitelja. Učenja | Je nekaj njegovih najbolj ideal-Tolstoj ni. posebno ljubil, toliko nih del. Ko se je ravno mislil | vodstvom strogega kapitana. Pod bolj pa je'bil nagnjen do telovad-! vrniti- od vojakov, je izbruhnila varatvom teh vojakov je delalo be, s katero se je utrdil, da je krimska vojna leta 1864, v kate- kakih petsto jetnikov na želez- bivalstvu, da ga je imelo za svojega branitelja in očeta. Kako velik človekoljub je bil Tolstoj, najbolj pojasni sledeči incident. Pri Jasni Poljani se je ustavil regiment vojakov pod bil krepak vse svoje življenje. Ko je bil petnajst let star, je Tolstoj vstopil na aristokratsko! ki so zelo vplivali na njegovo univerzo v Kazanu. V svojem Pisateljevanje, a še bolj pa gro-spisu "Mladost" je dobro orisal »>te vojne, katere je okusil, to življenje, bolj posvečeno ba- Po vojni se je Tolstoj vrnil v lom, izletom in veseljačenju ka- IVtrograd in pisal za razne II-kor pa Študijam. Taka okolišči-: ste. Tu se je zapletel v nove na je tudi omogočila, da je kma- politične boje, ki so se pojavili lu dozorel v mišljenju. Obso- pod carjem Aleksandrom II. in vražil je življenje med ariato-' katerih smernice so bile za od- ro se je podal kot prostovoljec, j niški progi. Pod vodstvom do-V armadi je imel dokaj sporov, | tičnega kapitana je bil uslužben tudi mlad, izobražen človek, ki M. »pil v je vstopil v vojaško službo zato, da s tem reši svojega brata. Bil je priden dečko, a nekoč se mu je pripetilo, da je napravil v svojem poročilu malo pomoto. Tr-dosrčnega kapitana je < tako raz-ljutllo, da je ukazal degradirati mladega častnika ter ga pretep- Izlet gospoda Broučka s v XV. stoletje biki ipinl Svatopluk ozortl s čudnim pogledom na njegovo zmoto, je popravil takoj z vprašanjem, ali im*r jo kaj v kuhinji. "Nimam drugega kakor slane ribe" je odgovoril krčmar. Gost si je torej paročil slano ribo. Pričakoval ni bogvc česa. vendar je zaklical, ogoljufan s prineseno jedjo: "Saj to je čisto navaden arnlkl" "Mi tudi tako pravimo temu," je pritrdil krčmar.' "2e v pregovorih goapoda Flaške je piaa-no: ne atavi norca nad arnike," je opomnil Ml-roalav zlatar, "Vendar bi se morali ravnati po opominih Husa in iztrebiti te nemške besede, kakor na primer pancerje, arnike in še druge tuje pokve-čene besede, proti katorim se je bojeval naš sveti mister," je dodal Vacek Bradati. "Ampak oprosti," se je obrnil k njemu gospod Brouček, "ker si tak Ceh, ali imaš v 2atcu med priatnlmi Nemci postlano na rožah?" "Kaj kvasiš — v 2ateu pristni Nemci?" je ostrmel Vacek. "O, da bi bili povsod po Češkem taki iskreni Cehi, kakor so 2atčani! Nisem iz mesta, ampak iz kmetije za 2atcom, toda še daleč za nami Je vse češko. Le poglej moj klobuk", je pristavil z nasmehom, "in ae spomnil na sta šaljiv pregovor: Pehmiše (Cehe) spoznaš po slaniku!" C«z nekaj iasa je vprašal Miroslav zlatar: "Povej, Matija, kako se o nas Cehih govori v tujih krajih!" "Ako hočem resnico povedati," je zagro-mel gospod Brouček za svojim slanikom, "hudo priljubljeni nismo." "Temu rad verujem," se je nasmehnil Voj-la od pava. "Očiten doka/ temu je ona križarska vojska za reko, ki Je zbrana proti nam iz vseh koncev sveta." "Slišal sem. da nas v tujini krivovcrcl ne le psu jejo, ampak da se tudi izmišljajo o nas pravljice, kakor da bi s« klanjali hudobnemu duhu x podobi belega Jagnieta ali črnega hroš-ča," se je vmešal v ¡»govor krčmar. "Kuga naj pride nad hinavske latnlke!" je zaklical Janko od zvona. , "Napisano je v svetem |?ismu: blagoslavljajte, kadar t>odcte saaramovani." . Je rekel Vojta od pava. "In* gotovo poznaš pregovor: Mnogo platna Irt moral imeti, ako bi hotel vsakemu usta zamašiti. Naj govorijo tam za gorami, kar hočejo; zato pa damo tu. na zemlji češki. ako bog da, vsakemu sramotilni tsk odg»», vor, da onemi na veke!" "Kdo hi vendar ne bil užaljen krt se češko ime Sramot i in grdi po vsem krščanskem svetu!" se je upirsl Miroslav /IsUr. "Ha. to govoriš, kakor bi ti bilo žal. ds odklanjamo jarem Sigmundov in stojimo trdno za kelih." je očital Vojta. "O moji zvestobi naprsni nauku HH*>\edom, plemičem in meščanom in jim jemljejo zemljišča in blago. Poleg tega puatošijo in sežigajo nele samostana, ampak tudi cerkve božje, razmetavajo oltarje, trgajo ornate. posvečene oprave lomijo, so-he in kosti svetnikov hudobno mečejo v vodo —" . "Zakaj moliti se pravi, klanjati se stro- hnje,Um kostemin »Uekam, ki sn J jh napravilo-padfr brfjfllM&fr. Mod tem človeške ro>Tl* pikro odgovoril Vacek. "In čaHom pa se je kuga krivic in !£J! LWeiÄ?-! - «i " dvIgnllMo nebe» Ä ljudje niti v Jeruzalemu niti na gori Garizim. ampak v duhu in resnici? Ta dolu» je že prišla nam, ki smo spoznali resnico. Nam ni treba niti cerkev niti oltarjev, kadarkoli mi molimo, molimo v srcu svojem. Ne potrebujemo tudi ljudskih na red b, zakaj mi nosimo čisto. l»ožjo postavo pisano v svojih srcih. V kraljestvu »»ožjem ni niti gospodov niti hlapcev, ampak le brati in sestre ki se ljubijo med seboj in ki si složno delijo med seboj zemljske potrebe. Ampak tvoje srce, zlatar, ljubi bolj mrzke ko-vlne kakor nebeško resnico. To se bojiš, da ne bi bil s plenom greAne, avetne nečimernosti prikrajšan tvoj dobiček In zato braniš tudi dragocene monštrance. pozlačene kipce in gizdavo opremljene ornate —" "Pošten zaslužek, mislim, ni greh," je raz-burjeno ugovarjal Miroslav. "Ami>ak zaradi do-bičks ne zagovarjam monštranc in ornatov. smj.sk ssmo zaradi časti bolje in svete maš«' pri kateri služi drags kovina ih lesk, ki ga je sti. Mladi častnik pa je šel v sobo kapitana in ga udaril v o-braz. Tega je kapitan takoj izročil vojnemu sodišču. Tolstoj se je potegnil za mladega častnika in ga zagovarjal na sodišču, a bilo je vse zastonj, vojno sodišče ga je obsodilo na smrt in naslednjega dne je bil mladi častnik ustreljen. Zalupanost vojnega sodišča, krvoločnost častnika in vsi grozotni dogodki, ki jih je Tolstoj preživel v vojni, so povzročili, da je še bolj dvignil glas proti vojni. Kot posle-(jico tega je spisal "Kazake" in "Tri smrti". Tolstoj se je oženil 84 let star. V svoji "Spovedi" pripoveduje, da ga je srečno zakonsko življenje po poroki odvrnilo od njegovega daljnega raziskovanja o smotrih življenja. Bil je dober oče, ki ni nikoli kaznoval otrok in» je zanje imel svojevrstno vzgojo. V noveli "Družinska sreča" vendar opisuje zakonsko življenje kot najdoslednejši pesimist. Najbolj skrbno se je Tolstoj pripravljal za svoja spisa "Vojna in mir" ter "Ana Karenina". "Smrt Ivana Iljiča" ter "Moč t», me" sta poznejši deli, ne tako fini z literarnega stališča, toda impresivnejši. V teh spisih je videti steze, kako se izpreminja Tolstoj v rezkega in globokega misleca. Veliko je pripomoglo k temu tudi ljudsko štetje, katerega je za svoje pokrajine imel 1. 1880 izvršiti Tolstoj. Dostop v hiše najsiromašnega ljudstva, silna beda in krivice, ki jih je videl, so povzročile, da je domalega razdelil vse svoje premoženje, pustivši sebi samo toliko,.kolikor je moral radi svoje družine in vlade. Pa je uvi-del, da je ravno razdeljevanje premoženja povzročalo še več gorja; ljudje so pili vodko še bolj kot prej in tudi zahtevali več. Ne z razdeljevanjem premoŽenja, Tolstoj je pomagal ru. skomu ljudstvu s svojimi silnimi spisi. Le žal, da je ruska vlada radi socialističnih tendenc spisov prepovedala tiskanje spisov in vprizarjanje socialne dra-. me "Moč teme". Lakota v Rusiji leta 1891 in 1892 je prenovila Tolstoja. S svojo druŽitob je bil ne'prestano zaposlen prt razdeljevanju oblačil in deljenju hrane iz svoje ljudske kuhinje. Vsi so se obračali na Tolrtoja po pomoč, naj,-bolj pa duhoborci, socialno verska organizacija, ki je štela petnajst do šestnajst tisoč članov, zelo preganjanih od vlade. Tolstoj sam je bil poklican, da pomaga preganjati te ljudi, a je takoj postal njih prijatelj in z njegovo pomočjo so duhoborci pridobili simpatije in pomoč v tujini. Po njih navdahnjenju je tudi spisal svojo slovito novelo "Vstajenje", ki je najhujši napad na pravoslavno cerkev. Zato ga je pravoslavna cerkev izobčila leta .1901. Umrl je za Iztikali so dolgo in končno iz-taknili starega samotnega moža v pragozd i h ob reki Amazon v Južni Ameriki. Ta starec je bil že davno zavrgel občevanje z ljudmi, ker je apoznal, da so vsi nagnjeni na slabo stran in da tiči v dušah vseh v najbolj skritem kotu črna zloba, ki le čaka trenutka, da plane grda in neznosna nk dan. V avoji samoti se je obrnil do živali, do zelenih amazonskih papig, ki so se izkazale, dasi tudi nekoliko zahrbtne, vendar odkritosrčnejše od ljudi, do raznih če t ver o notnih živali in do rib in velikih kuščarjev, ki so se solnčili po prostranih bregovih. V krajih, koder še ni hodila človeška noga, je našel živali krotke in domače, kakor beremo, da so bile v raju pred izvirnim grehom. O-gromni aligatorji, podobni nilskim krokodilom, so dobrodušno drgnili svoje glave in njihova kolena, srebrni lev je.dvigal in vihal svoj dolgi rep in godel kakor domača mačka in kače so se zvijale pred njim v klobčič ter mu nastavljale svoje ponosne glave, da bi jih božal. Kajti kamor še ni bilo človeka, tam ga živali Še ne poznajo in mu prihajajo nasproti dobre in plemenite, kakor so. Šole ko se seznanijo z njegovo krvoločnostjo, se ga oglbljejo, beže pred njim kakor pred nesrečo in se postavljajo v bran, da si rešijo golo in u-bogo življenje, do katerega imajo enako pravico kakor človek. Tega starca, belega in pravičnega, so vzeli v nebesa in so mu dali oblast', da prehodi vice in pekel ter vse prostore, koder uživajo večnost človeške duše. Prihajajoč tako iz kraja v kraj je stopil tudi v vice. Koliko duš je čakalo tam odrešenja, koliko na vseh straneh, kamor so se uprle njegove oči! Bilo jih je toliko kakor v Ljubljani kritikov. In hodeč med njimi je zapazil simpatičnega moža, kateremu je sijala iz temnih oči blaga in nesebična ljubezen. Modri starec ^ vedel vse. In kakor je bil pošten, se je takoj ustavil ter sedel in ogovoril pravičnika tako-le: — Kaj, čista duša, je prignalo tebe sem, kjer Žive tisti, katerim je treba še pokore? — Zgodilo se je tako, odgovori dobrohotno mož v vicah. Po smrti sem naletel najprej na svojega prijatelja, ki je dejal: Potrpi, zate opravim vse jaz. Tisti me je spravil sem. — Čakaj, pravi modrijan, takoj ukrenem vse, da pojdeš tja, kamor od nekdaj spadaš. — Oh, se Bmehlja mož, nikar se ne trudi, dobri starec. Vidiš, tukaj je tako. Pred tisoč leti, ko so še živeli ljudje na zemlji kakor v raju, takrat so bile muke v peklu in tudi v vicah res občutne. Dandi;nee pa so v primeru s potrpljenjem na zemlji tako zastarale in lahke, da jjh prenaša zemljan, ki je prestal vse težke živijenske boje, neopazno in povsem lahko. Modrijan si je pogladil brado in se je zamislil. Čez nekaj časa se je šele oglasil. — Ljub si mi in dovoli, da ti storim kaj prijetnega. — Kaj? Vpraša ljubeznivi mož. > —.Vrnem ti življenje. Vse rado živi, od mušic do velikana, vse se brani smrti, vse se veseli, da more gledati krasote božje narave. Mož se smehlja in maja s sivo glavo, modrijan pa modruje. — Iz tvojih želja pa izberem eno samo neznatno željico, za druge popolnoma nevažno — za-Jto pa bo polovica nebes na zemlji. . — Katero, vpraša smehljajoče se mož. — Dam ti tisto malo gospo, o kateri si včasih toliko sanjaril. — Ah, odgovori prijazni mož, da, to je bilo včasih. Toda ljubezen, moč, mladost in lepota so sestre, starost pa ne sodi mednje. Siv sem, poglej me, in ves že star, kaj bi zdaj z mano lepa in majhna pospa? — Odkod si, vpraša modrijan. — Iz Slovenije, odgovori mož, in še dalje vpraša modrijan: — Kaj si? t l(f| se — Umetnik! In modrijan, videč pred *eboj nesrečnega trpina, ga prime za roko in srce ga boli, ko mu ne more storiti usluge. — Daj, pravi, sprejmi mojo ponudbo, postavim te naza j živega umetnika v t\ojo Slo. venijo! — Kako jo ljubim, odgpvori prisrčno mož. Njene gore jn njene doline vidim nepretrgoma pred seboj in milo mi je in blago pri srcu. In bele cerkvice vidim po gričih in hribih, in bele ceste, ki teko na vse strani. In vidim mesečno noč in pesem slišim, katere napev se vije kakor bela cesta s holma v dolino in z dolil ne na holm. Vidim fante, kil drže okrog ramen, in pojo gizc vemu dekletu, ki ne vrača nikol mur ljubezni. ■ — Daj, se ponuja modrijan pripravljen sem: takoj te p» stavim živega nazaj, V Toda mož si potegne j^M preko obraza in odgovori z brid kim smehljajem: 7 — Hvala ti. Bilo je toliko vse ga, poglej,v in zdaj je prestano, Ce se zamislim, da je zdaj končano, ne morem drugače, ka kor da se ti zahvalim. Pomis vse je prestano! Zdaj sem tuka in prosim te, pusti me pri miru ker sem popolnoma zadovoljen In modrijan gre in njegov velika siva brada se v vetri enakomerno pogibava. In krat, dvakrt in trikrat se ozr< na moža, ki je sedel in se je za topil v spomine. VSfl : KNJIŽEVNA MATICA S. R. P. j. m ima v zalogi sledeče knjige: S AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega m 682 strani, trdo vezana, vredna svoje eene, stane..$5.00 ■ Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz- ■ umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih ■ koristnih informacij, stane samo eeeeeseessoeaaeaeeeeseeeeeeee* $2.00 ■ Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni ■ razvoj, knjiga Iz katere zamorete črpati mnogo naukov ■ za telesno in duševno dobro.......................................$1.50 ■ |Pater Malaventurai—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ- ■ ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- ■ vrstno spopolnjena s slikami.....................................$1.50 ■ Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skri- ■ tega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 ■ Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ■ ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan ■ Molek e«»ees*ee*ee«es*«ee»*seeeeeee«eeeeee*etseeeess»»eee«eeeeeeee»eeeeeeeeee*«tee $1.00 ■ Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 262 strani mehko ■ vezana, stane samo........................................................50c ■ "HrbtenicaH—drama v treh dejanjih s prologom in epi-m logom—mehko vezana, stane samo.............................25c ■ "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o B S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c B L Pišite ponje na: v ■ KNJIŽEVNA MA+ICA S. N. P. J. " 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, III raiiiiHii N Mi nntmnmiranfSBü iniii'11 Sledovi nesrečne svetovnem vojne se ne poznajo samo na s zemlji, ampak tudi na onem sve-in tu. Sam Bog je bil ravno med!» svetovno vojno zapleten v najtežje |>oložaje svojega večnega življenja, zakaj vernik ene dežele ga je prosil, naj pokonča fi vernika druge dežele z žveplom j in ognjem, in težko je bilo do-, gnati, kam naj posije njegova milost. Štiri dolga in grozna leta I so morala preteči, ko je končno dal Stvarnik." (Dstje prihodnji*.) spla žila tudi vanje. Nebeške komisije so na svojo žalost in sramoto ugotovile, da trpi marsikdo v peklu, ki bi moral sedeti na desnici božji In premnogi od tistih, ki so že dolga leta gledali Boga iz obličja v obličje, so do-segli to srečo le po pristranskih poročilih bet jih namestnikov na zemlji. Zato je bil atorjen sklep, po katerem naj bi ae vse duše, o katerih je obstojal dvom zaradi pravilnoeti in pravičnosti njihove enostranske razvrstitve.1 na novo in temeljito pregledale in preiskale, V ta namen je šlo! za pravičnika, čigar duše ne bi; motilo posvetno bi*go in bogastvo in ki bi mu bila tuja tudi1 povojna zloba in zavist, ki se je > bila vtihotapila v nebeško |>oslo* vanje. Kampanja za dnevnik Ysi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, ki \ bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Prosveto" ae otvori 15*-februarja 1927 in se saključi 15. novembra 1927. Vsakdo, ki ae naroči na dnevnik "Proeveto" in ki doslej ie nI bil naročnik, bodisi za pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve ali več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah Is sa-loge Književne Matice S. N. P. J. Pogoj » nagrado 1e NOV NAROČNIK in vsakdo mora poalaU čeku vsoto naročnine brez vsakega odbitka potUnine ali provizije upravništvu "Proavete". V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor al vzame provizijo, ne dobi nagrade. Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjige "Jimmie Higgins." ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino je pošiljatelj deležen "Slovenako-angleške slovnice," vredne $¿00, ali pa drngth knjig is zaloge Književne Matice v vrednosti $2.00. Za dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci." ▼redno $5.00, aH pa dragih knjig iz zaloge Književne Matice v vrednosti $5.00. i Bratje In eeetre S. N. P. J„ kakor tadi drugi rojaki In rojakinje, ki le niste naročeni na dnevnik Trosveto,** sedaj ae vam nndl ugodna prittn, da al sa majhno veotleo nabavite dober list In poleg tega dobite fte dobra knjige ZASTONJ! ^ Potnrfte se g naročbo! Pošljite naročnino ie danes! Naročnina Tro-svete" zs eno leto je $5.00. aa pol leta $2.50. (Za Chicago In Clesra jn $6.50, za Evropo pa $8.00.) Člani S. N. P. J. doplačajo $¿80 za cele leto aH $1.90 za pol leta, ker člani plačajo pri anesmentu $1.20 na leto sa tednik. Ave^ Chicago. Hl ts denar pošljite na naslov: Proeveta, 2657 So. Lawndale \