PoStnina plaCana v gotovlnl Izhaj* rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5-5GDin,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 4. Celje, petek 25. januarja 1935. Leto XVIL Plemenito delo protituberkulozne lige v Celju CELJE, 25. januai'ja. Krajevna protituberkulozna liga v Celju je imela v četrtek zvečer v sej- ni dvorani «a niestnem poglavarstvu svoj redni letni občni zbor ob lepi tuieležbi iManstva. Predsednik Šolski iipr. gosp. Bogomir ZdolSek se je oh otvoritvi obfnega zbora spominjal tragične snirli blagopokojnega kva- Ija, kateregn spomin so navzoči po- častili z enoniinutnim inolkom, nato pa je izrazil zvestobo in udanost Nj. Vel. kralju Petru II. in vseinu kra- Ijevskenui domu. Predsednik se jo zahvalil vseni darovalcem in nabiral- rem ter naglasil, da se zlasti učitelj- stvo zaveda težke naloge pobijanja tuberkuloze. Po premestitvi g. pro- fesorja Gorupa v Ljubljano je med letoin prevzel blagajniSke posle g. prof. Rojšek. Predsednik se je tajni- k\i g. Šinigovcu. blagajniku g. prof. RojSku in g. Jagodiču iskreno za- hvalil za požrtvovalno delo. Liga je predlagala odborn za postavitev spo- menika blagopokojnemu kralju v Celju. da bi se v Celju ustanoviia ustanova v prid tuberkuloznih, od- bor /a postavitev spomenika pa se je odločil za likovni spomenik. Med- druStveni odbor vseh karitativnih društev za Celje in okolico lani po konstituiranju iz neznanega vzroka ni pritfel delovati. Tajnik g. upr. Šmigovc je poročal. da lanske nabiralne akcije niso ime- le posebnega us pen a. Odbor je dovo- lil 27 jetiCnim bolnikoni podpore v skupnein znesku 3.780 Din. Celjska liga je poslala 11 slabotnih in jetiki podvr? " 'rok v poČitniftko kolo- nijo ii, • in na Pohorje za tri tedne ter v to svrho dovolila vsoto J.tiOO Din. S protituberkuloznim dis- panzerjem v Celju je liga v stalnem stiku. Prvega kongresa jugosloven- ske lige proti tuberkulozi, ki je bil lani v maju v Ljubljani in Topolšči- ci. so se udeležili trije delegati celj- ske lige. Pod okriljem Ljudskega vseučilišča v Celju je liga priredila lani 28. inaja predavanje docenta g. dr. Ivana Matka o »tuberkulozi in soli s šolsko higijenskega stališča. Blagajniško poročilo g. profesorja Kojška izkazuje 13.518.25 Din dohod- kov in 13.251.79 Din izdatkov. Prebi- tek znaša torej 2G8.4ti Din. Če se od- šteje prispevek za fond za ustanovi- tev protituberkuloznega azila, pa na- stane priinanjkljaj v znesku 1.376.51 Din. Celjska liga ima 407 članov. Na pred log pregledovalca računov gosp. Oražina je prejel ves odbor razreSni- co. Za predsednika je bii ponovno iz- voljen sol. upr. g. Bogomir Zdolšek. Na iiovo so bili izvoljeni v odbor gg. prof. Franc Rojšek, dentist Emanuel Hoppe in delayer Avgust Hriberšek. ostali odbor na je ostal neizpreme- njen. ProraČun lige za novo poslovno le- to izkazuje primanjkljaj v znesku 4.700 Din, ki se naj krije s prispevki banske uprave. osrednje lige, denar- nih zavodov ter industrijskih, trgo- vinskih in obrtnih obratov. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo liga posku^ila povzročiti delo- vanje meddruštvenega odbora kari- tativnih dru^tev. Nabiranje prispev- kov za ligo z bloki naj bi se fim bolj rarSirilo. Zborovanje Slogašev na celjski gimnaziji V soboto 19. t. m. so zborovali celj- ski napredni dijaki v prisotnosti po- krovitelja g. prof. Srečka Brodarja in starešin Vladimira Černigoja in Marjana Finka. Zborovanje je vodil osmosolee Branko Prekoršek kot poslovodeči predsednik. Uvodoma je pozdravil navzočega pokrovitelja in starešini. Nato je pozdravil zborovalce častni clan in vinmiinn Vln lutkov- nih predstav in vsega priznanja ˇredna jubilejna prireditev. ob pri- liki 15-letnice obstoja organizacijc. dalje dosti izletov itd. Blagajnik Av- giist Grobelnik je bil eden iznied najboljSih blagajnikov v zadnjih \v- tih. Dosegel je nad 16.000 Din denar- nega prometa in prav lep prebitek v blagajni, ko je predal posle novemu funkcijonarju. Vodil je svoje posle Vzorno. KnjižniCar Maks Gruden je navedel v svojem poro^ilu, da ima organizacija lepo knjiiniro z nad 1200 knjigami. Organizacija pa jo imela naročenih nmogo tasopisov in revij, dosti nad 25, je povedal arhi- var Sa$a Ferlei. ki je pisal tutii kroniko Sloge. Iz dela posameznih «ekcij, dramatske, Sahovske, debat- ne in ženske je bilo vidoti. da so Slo- gaSi svojo nalogo rešovali res po v?.- gledu svojih prednikov, zato je revi- xor Av ^Jajh prodlagal vsemu mlbor. ;torij, blagajniku pa ab- solutorij s pohvalo. kar jo bilo so- Hrisno sprejeto z odobravanjem. V sinislu novega srednjeSolskega /akona je morala organizarija spn1- meniti naslov iz SJ8U Sloga v DJS Sloga (Di-uStvo jugoslovenskih sred- njeSolrev Sloga). p,.; vnlitviili io hii / nbsollit HO V«1- čino izvoljen za predsednika Dušan Zdolšek. Starešinska organizacija »Sloga« je dala svojim mlajšim tovarišem in tovarišicam na razpolago lep lokal, ki ga slednji v velikem številu po- sečajo, zlasti sedaj pozimi. Je pa tu- di sredstvo za aktivno delo in napre- dek organizacije. Lokal je v Narod- nem domu in ga je dal na razpolago upravni svet Celjske posojilnite d. d., ki je vedno z velikim zanimanjeni zasledoval delovanje napredne orga- nizacije »Sloge« in jo v vseh težnjah in stremljenjih podpiral. Mladim Slogašem želinio pri dein Čim več uspehov. Politični pregled p Kandidatna lista JNS za sena- torske volitre v dravski banovini je bila pred dnevi potrjena. Kandidat- no listo so vložili tudi klerikalci z nosiicem Fr. Žebotom, te Hste pa so- dišče ni potrdilo z utemeljitvijo, da k prvi poli z iineni kandidatov in namestnikov prisitih štirih pol z ime- ni predlagateljev ni moglo smatrati kot bistveni del kandidatne liste. Fr ! ^ebot in tovariši so se pritožili na apelacijsko sodišče, ki je klerikalno kandidatno listo potrdilo. p DruStvo narodov je končalo -\w je zasedanje. Francoski listi piŠejo, da se je na tern zasedanju zlasti na- glašalo zadovoljstvo z inirno rešit- vijo posarskega vpraSanja. Govori se, da bo Posaarje izročeno Nemčiji že 1. (ebruarja. Listi tudi naglašajo ugoUni razvoj pogajanj za vzhodni pakt in z.a srednejevropski varnost- ni pakt. Državniški razgovori v Zo- upvi so znatno razfistili niednarodni ])oložaj in utrdili ug]pA Društva tin- rodov. p Jugoslavia in Rusija. Pitusi-u- nik vlade Jevtič so je sestal pred dnevi v Ženevi z ruskim zunanjini ininisirom Litvinovim in je imel z njlin zeio dolg razgovor. Sestanek je pripravil turSki zunanji minister Tovfik Huždi Aras. p Vn?.en dcgOTOr z Rnsijo. Jugosla- vija, CeškoslovaSka, Rumunija, Gr- Ska in Turčija na eni ter sovjetska Husija na drugi strani so se obve- zale, da ne bodo podpisale nobene mednarodne [>olitične pogodbe brez pristanka druge stranke. S tein je oneinogočeno, da bi so Rusii > nri- družila paktu štirih velesil. [) Nova bclgarska vlada. Vlaau ivi- niona Georgijeva je podala ostavko. Novo vlado je sestavil general Petko Zlatev. Nova vlada pomeni okrepitev bolgarsko dr/.avne avtoritete in pre- stiža krone. Predsednik vlado je iz- javil, da ^e bolgarska /unanja i>oliti- ka ne bo izpremenila, odnošaji z Ju- goslavijo pa se bodo Se poglobili. p Mussolini in Mala antanta. Pu poloč-ilu londonskega »Daily Heralda^ je Mussolini povabil zunanje mini- stre Male antante k prihodnjemu za- sedanju sveta Male antante v Rin\. Ce ta vest odgovarja resnici, bi bi! to zelo važen dogodek v mednarod- ni politki. ker je Italija doslej vedno odklanjala, da bi priznala Malo an- tanto kot celoto. Domače vesti d Pckroviteljstvo Jugo^lovenskega gasilskcga saveza je na željo Nj. Ve!. kralji» e-matere Marije prevzel Nj. Vis. prim* Tomislav. d Polkovnik v p. Stevan Čvabič, Castni me.ščan ijubljanski, ki je leta 1918. po prevratu ustavil prodiranje iiaiijanskih set pri Vrlmiki. je unuM v ponedeljek v Beogradu. Nepozab- nemu pokojniku bomo ohranili nad- vse častcn spomin. d Za rektorja Ijubljanske univer- ze je bil v ponedeljek na seji univer- zitetnega sveta izvoljen univ. prof, dr. Maks Same<\ dekan tehnične f;i- kultete. d Nove občinske volitve |>n S\. Križu pri Kostanjevici bodo v nede- Ijo 3. marca. v Kamiiiški Bistrici in Lukovici pa v nedeljo 2-4. marca. d Narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek — častni občan drameljski. ObčiiKski o. in 108. za- koua o lovu z dne 5. XII. 1931. SIuž- bene novine od (3. XII. 1931 broj 285a XCIV (Službeni list at. 7/177 in št. HV349 iz 1932) na temelju § 113 na- vedenega zakona in § 7(5 finanrnoea xakon« 7a leto 1934^35 Zaljubljeni maček Vas budi ponoči s svojim neDrijetrtim mijavkanjem. In Va§ fca&elj? Ali Vas ne budi tudi ta? Me ŠmjmM toBftoK pa ne boste kašljali. Kaielj manjSi ali wefcji t'*-^*a,^ uspešno prepreči Proizvod »UNION«, Zagreb l šolska proslava sv. Save. Ki banska uprava, prosvetni oddelek, razgla^a na osnovi brzojavno sporo- čenega odloka ministrstva prosveto P. br. 1186. da bo svetosavska prosla- | va letos na vseh šolah v soboto 2fi. | t. m. Dan je pouka prost. d Dr. Artukovič v beograjskih za- porih. Terorista dr. Artukovica, ki je zasnoval znano ponesrečeno vstajo v Liki in ki ga je i/ročila Francija na- sim oblastem, so pripeljali pod möf no vojaško stražo v zapore di-žavne- ga sodišča /a zaščito države v Beo- gradu. • 1 Dunajska vremensfca napoved ?a soboto 26. januarja: Najprej oblačno. ponekod Iahen dež. vihavni zapadni vetrovi, kratek jug, pozneje padec temperature in možnost sne- ga. Celje in okolica c Žalni koncert. Coljsko pevsko društvo bo priredilo s sodelovanjeni pevskega društva »Oljke« v soboto 9. februarja ob 20.30 v ^eliki dvorani Celjskega doma žalni koncert v po- ča?titev spomina blagopokojnega Vi- teškega kralja Aleksandra I. Uedilu- telja. Spored koncerta obsega sklad- be Gustava I. Peharja »Cuvajte Jit- goslavijo!«, Jakoba Aljaža »Psalm 118«, Jakoba Gallusa-Petelna »GleJ- te, kako umira . . .«, Grefcaniriova j »Otče naš«, St. Biničkega >^Opelo«, ! ki jih izvaja mešani zbor CPD, ter Antona Foersterja »Umrl je mož - mož živi!«, ki ga izvajata zdruŽena moška zbora CPD in »Oljke« pod vodstvom g. Peca Šegule. Skladbe so povsem resne in žalne ter bb ta kon- cert najprimernejša prireditev, s Rr- tero se bodo oddolžili CPD in vša ostala celjpka kulturna društva spo- minu velikega pokojnika, ki je bll pokrovitelj Jugoslovenskega pevske- ga >aveza in ki ie dal s tem izräza svoji Ijubezni do naše lepe pesmi Opozarjamo na to prireditev oštala celjska društva in ustanove, da tie bo nepotrebnega trenja, prebivalstvo Celja in okolice pa vabimo, da s pA- setom koncerta počasti spomin veli- kega Kralja-MuCenika. <- Važen sestanek zasebnih nameS- čencev bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Tega sestanka se bodo udele- žili tudi gg. dr. Köstl, tajnik pred- sedstva Pokojninskega zavoda, Tav- Car, tajnik Delavske zbornice, Pod- goräek, ravnatelj Trgovskega bolniS- kega in podpornega društva, ter Zemljif. predsednik Zveze društev privatuih namešfencev, ki bodo po- rofali o vsem, kar najbolj zanima naravo, ter so bili z rezultatom vsi vsakega zasebnega nameščenca. Na duevnom redu je poroCilo o delova- nju Pokojninskega zavoda in disku- sfja o socialnih zakonih. Vab- ljeni so vsi člani Pokojninskega za- voda in names?on^kih boluiSkm blagajn. c Ljudsko vseučilišče. \ ponede- ljek 28. t. m. ob 20. bo predaval v ri- I salniii moSfanske §olo tajnik SPD j «j dr. ArnoSt Brilej iz Ljubljane ob Strau 2. >Nova Doba« 2ö. I. 1935. Štev. 4. predvajanju 70 skioptičnih >lik o svojih vzponih na glavne vrhove Olinipa, staroslavnega sedeža grških bogov, o Solunu in Atenah. Vabinio i-enj. obeinstvo, da se udeleži tega zanimivega predavnnja \ čini več- iem Stevilu. c O veleposestnikih in kočarjih med narodi je predaval v ponedeljek /večer na Ljudskeni vseučilišču glavni urednik mariborskega »Ve- černika« in pisatelj g. Radivoj Re- bar. V zanirnivih, statistično podpi- lih izvajanjih je orisal važni problem populacije in pokazal, da smo Slova- "iii glede posestnega stanja na svetu Sele na tretjem mestu 7.a Gennani in Romani. V vrsto »narodov kočarjev«, torej narodov, ki nimajo velikih možnosti razširjenja na svoj em ozemlju, spadajo vsi SJovani, Če izvza- memo Ruse, razni germanski in ro- manski narodi pa so s svojim veli- kim kolonialnim posestnim stanjem narodi veleposestniki«. Sedanje po- sestno stanje na svetu je krivično ter preprečuje doseljevanje in svobodni razvoj pripadnikov raznih narodov, ker so ti predeli rezervirani samo za pripadnike gospodujočih narodov. Treba bi bilo organizirati izseljeva- nje iz Jugoslavije, zlasti iz Slovenije v pripravne pokrajine, kjer bo izse- ljencem omogočeno skupno življenje in svoboda, da se ne bodo odtujili domovini. Potrebna je agrarna refor- ina sveta. Narodi veleposestniki bi morali del svoje odvišne in neizrab- Ijene posesti odstopiti narodom - ko- Čarjeni. Izredno zanimivo in aktual- no predavanje bi bilo lahko boljše obiskano. Poslušalei so nagradili predavatelja z živahnini aplavzom c Na praznik sv. Save v nedeljo 27. i. in. bo v pravoslavni cerkvi sv. Sa- ve liturgija ob 8.10, ob 9.30 pa bo v telovadnici mestne narodne sole solska proslava sv. Save. Pel bo cer- kveni zbor. c Novo delo zgodovinarja vladne- ga svetnika Emilijana Lileka. Ugled« ni, častitljivi celjski znanstvenik vladni svetnik g. Emilijan Lilek je pravkar izdal v samozaložbi 66 stra- ni obsegajočo knjižico »Anklagen gegen die barbarischen Verfolgun- gen der Slovenen in Kärnten«. V je- ziku tistih, ki so krivi barbarskega preganjanja koroških Slovencev, se Častitljivi starešina naših zgodovi- narjev in zaslužni šolnik bavi s po- ložajem slovenske manjšine na Ko- roškem in razglablja dolgo vrsto do- kumentov, ki pričajo o smotrenem prizadevanju, da se v naži manjšini čim prej zatre narodnostna zavest. Sedaj, ko pride postopanje s koroš- kimi Slovenci celo pred Društvo na- rodov, je ta solidno spisani in z do- kazi podprti spis našega 7.nanstveni- ka tern važnejši in koristnejši. Želeli bi, da bi ga naša narodno-obrambna draštva razposlala vsem raanjšin- skim delavcem v inozemstvu, redak- cijam velikih listov in drugim čini- teljem. Samo tako bi ta obtožba do- segla svoj namen. Prepričani smo, da bodo o tej brošuri spregovorili v javnosti še naši manjšinski delavci. Na to knjižico opozarjamo vse, ki ljubijo zasužnjeno slovensko KoroŠ- ko in težko preizkušene koroške Slo- venre onkrai sedanje državne meje. c Zadnja pot dveh uglednih Celja- ncv. V soboto ob 15. se je zbralo pred hišo umrlega veleposestnika, pekov- skega mojstra in gostilničarja gosp. Maksa Janiča na Babnem pri Celju mnogo ljudi, da spremijo pokojnika na zadnji poti. Dolg sprevod, v ka- terem so stopali celjski in gabrski gasilci z društvenima praporoma in gasilci z Babnega. železničaroka god- ba, pekovski mojstri, gostilničarji in drugi obrtniki, trgovci, zastopniki celjske mestne in okoliške občine. uradov, korporacij in društev. pokoj- nikovi nameŠČenei in mnogo njego- vih prijateljev in znancev, je krenil z Babnega po Ljubljanski cesti v me- sto ter Čez Dečkov trg v Gospo- sko ulico pred pokojnikovo liišo. kjer je celjska »Oljka« zapela ža- lostinko, nato pa po Glavnem trgu, Kralja Petra in Cankarjevi cesti na mestno pokopališče. Ob odprtem gro- bu je »Oljka« zapela nagrobnico, že- lezničarska godba pa je zaigrala ža- lostinko. — V nedeljo ob 15. se je /brala pray tako velika množica po grebcev pred hišo umrlega restavra- terja in posestnika g. Mihaela Kusa na Glavnem trgu. Ko je »Oljka« za- pela žalostinko, je krenil dolg spre- vod proti mestnemu pokopališču. V sprevodu je stopala železničai>ka godba, lovci v krojih s puškami, mnogo obrtnikov in trgovcev, zastop- niki korporacij in društev tor veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu se je po- slovil od pokojnega lovskega tova- riša v lepih besedah predsednik celj- ske podružnice SLD g. direktor Fr. Mravljak, nato je zatrobil lovski rog v zadnje slovo, lovci pa so oddali častne strele. Ko je zapela »Oljka < nagrobnico, se je v imenu znancev poslovil od pokojnika g. Albin Oro5, pekovski pomočnik pri g. Kirbišu, nato pa je železnicarska godba zaigra- la žalostinko. Izredno lepa udeležba na obeh pogrebih je pričala o veliki priljubljenotiti obeh pokojnikov. c Celjski mestni svet bo imel red- no sejo v četrtek 31. t. m. ob 18. Na dnevnein redu so poročila odsekov. c StreUka družina v Celju bo ime- la redno letno skupšCino v petek 8. februarja ob 20. v hotelu »Hubertu- su« z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani in tudi drugi, ki se zanimajo za delovanje Strelske družine. i Organizacija banovinskih «drav- nikov v Ljnbljani bo imela v nede- ljo 27. t. m. ob 10. redni letni občnl zbor v Celjskem domu v Celju. c Redni letni cbčni zbor Savinjske podružnice SPD v Celjn bo v sredo 0. februarja ob 20. v spodnjih pro- storih Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu je poročilo odbora, slučajnosti in volitev delegatov za skupščino. Planinci vabljeni! c Prostovoljna gasilska in reševal- na četa v Celjn bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 19. v Gasilskem domu v dvoriščnem traktu mestnega poglavarstva. c Godbeno društvo železničarjev v Celjn bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 19. v društve- nem domu v Gaberju. c I. klnb damskih irizerjev v Celju bo imel redni letni občni zbor v po- nedeljek 28. t. m. ob 19.30 v hoteiu »Pošti«. c V srce se je nstreliL V Četrtek popoldne je prišel 26-letni, na Cesti na grad 23 v Zavodni stanujoči zi- darski pomočnik Anton Koren iz, me- sta domov. Našel je vežna vrata za- klenjena. Ker ni imel pri sebi klju- ča, je, namesto da bi kakor navadno šel po očeta, ki je bil večkrat pri so- sedu, razbil šipo na oknu in zlezel v stanovanje. Tarn je vzel svoj ključ in ga vtaknil v ključavnico zakle- njenih vežnih vrat. Nato je stopil v sobo, vzel flobertovko, jo nastavil na levo stran prsi in sprožil. Zadel se je naravnost v srce. Ko je prišel nje- gov oče okrog 19. domov, je našel sina mrtvega. Poklicali so zdravni- ka, ki je mogel ugotoviti samo smrt. Vzrok obupnega dejanja ni znan. c Žetev smrtL V Zavodni št. 32 pri Celju je umrl v ponedeljek 32-letni narednik 39. p. p. Kosta Dragičevič iz Karanovca v zetski banovini, v Gaberju (TovarniSka ulica 1) je umr- la v sredo 68-letna žcna čevljarskega mojstra in posestnika Marija Vebro- va, v petek pa je umrl v Celju (Kre- kov trg 2) 49-letni vojni invalid in hišnik v Celjskem domu Franc Kos. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo dveletni posestnikov sinček Jože Ojstruh od Sv. Florijana pri Topolš- čici, v ponedeljek 42-letna posestni- kova Žena FrančiŠka Kovačičeva s Kalobja, 24-letna dninarica Veroni- ka Hodnikova iz Vojnika in polletni sinček služkinie Ant' n Kamerik s Pake pri Vitanjn, v oredo pa 78-letni delavec Alojzij Lampret iz ^inarja pri Jelšah. N. p. v m.! c Zdrnženje trgovcev za mesto Ce- lje opozarja vse svoje članstvo, da do 31. t. m. vloži pri davčni upravi v Celju prijave za pridobnino, davek na poslovni promet in luksus ter za rentnino za 1. 1935., ker se sicer za- mudnikom predpiše kazen. c Obrtnikil Vse potrebne informa- cije glede napovedi za pridobnino do- bite pri podružnici Društva jugosl. iibrtnikov v Celju, Hazlagova ul. t;. iTradne lire od 8. do 12. dopoldne. c Novi mojstri. Pred komisijo za mojstrske izpite so v Obrtnem domu v sredo položili inojstrski izpit gdč. Elza in Vilma Kirbiševa, hčer- ki pekovskoga mojstra in industrij- la g. Jo-ipa KirhiJa v Celju, gosji. Karol Zadravec, sin pekovskega moj- stra g. M. Zadravca v Celju. g. Karol Marine, sin pekovskega mojstra g. Marinen v Rogatcu, in gdč. Sabhia Jn^cva i:t Vclenja. C.estitanio! c Nagradno tekmovanje za pokon- čevanje ptic roparic, ki ga je piiredi- la v nedeljo dopoldne celjska podruž- nica SLD v hotelu »Hubertusa« jo povsem uspelo. Udeležilo se ga je iz celjskega, šmarskega in konjiškega sreza 15 lovskih paznikov, ki so uni- Cili skupno 67 velikih in 100 malih kraguljev, 1471 vran, srak in šoj ter pobrali iz gneztl 307 jajc. Prvo na- grado (500 Din) si je priboril s 398 toCkami Franc Logar, lovski paznik iz Senovice v šmarskem srezu, dru- go nagrado (400 Din) Valentin Sa- mec, lovski paznik iz Škofje vasi, s 325 tofkami, tretjo nagrado (400 Dim Franc Esih. lovski paznik od Sv. Križa pri Grobelnem i 265 točkami. Ostale nagrade po 100 do 300 Din si je priborilo 11 lovskih paznikov iz celjskega in konjiškega sreza. Tek- movanje je obiskalo mnogo občin- stva, ki se zanima za lovski sport in naravo ter so bili z rezultatom vsi prav zadovoljni. c Pregled brezposelnostL Pri eks- pozituri javne borze del a v Celju se je lani na novo prijavilo 2426 brez- poselnih (1877 moških in 549 žensk^ delo je bilo ponujeno za 824 oseb (360 moških in 464 žensk), posredo- vanj je bilo izvršenih 462 (za 207 moških in 255 žensk), odpadlo ali od- potovalo je 2361 oseb (2056 mosklh in 305 žensk). Ob koncu leta 1934. je ostalo v evidenci 588 brezposelnih (553 moških in 35 žensk) nasproti 985 (939 moškim in 46 ženskam) ob koncu I. 1933. Lani je prejelo 1192 brezposelnih podpore v skupnem znesku 151.272 Din. Od 11. do 20. t. m. se je pri ekspoziuri na novo prija- vilo 107 brezpoeelnih (95 moških in 12 žensk), delo pa bilo ponujeno za 13 oseb (4 moške in 9 žensk), posre- dovanj je bilo izvršenih 6 (za 2 moš- ka in 4 ženske), odpadli so 3 brezpo- selni (2 moška in 1 ženska), odpoto- vali so 3 moški. Due 20. t. in. je osta- lo v evidenci 649 brezposelnih (620 moških in 29 žensk) nasproti 554 (532 moškim in 22 ženskam) due 10. t. m. Delo dobijo: po 1 kovač, p€k in hlapec, po 2 orožniški kuharici, pri- vatni kuharici in služkinji ter 1 po- strežnica. c Smučarske čevlje v prvovrstni izdelavi kupite ugodno pri tv. Kra- mar & Mislej, Celje. c Celjski šahovski klnb je izšel iz diletantskih igralcev od leta 1900. dalje, odkar se je naselil v Celju g. dr. A. Schwab. Zbirali so se okoli njega Slovenci inteligenti. Kot klub so se organizirali leta 1918. z izvo- ljenim odborom prvi dan, ko je na- stala Jugoslavia. Tako so si šahisti izvojevali »kavarno Central«. Pre- obrazil se je klub v oblastno potrje- no društvo 14. januarja 1921 z odlo- kom predsedstva poverjeništva za notranje zadeve pod štev. 6690/lV. Predsednik je bil ustanovitelj in ša- hovski komponist g. dr. A. Schwab, zdravstveni višji svetnik in sklada- telj, do 16. I. 1935. Castni člani so: g. dr. A. Schwab od leta 1921., znan- stvenik, vladni svetnik g. prof. Emi- lijan Lilek, ustanovitelj fonda Viteš- kega kralja Aleksandra I. Uedinite- lja za podpiranje ubogib, pridnih di- jakov šahistov, dalje gosp. ravnatelj Vagaja in sodni svetnik g. E. Kra- mer v Mariboru. Klubov lokal je od 1. 1921. dalje kavarna »Evropa«. Klub šteje 120 rednih članov, literarno sta se udejstvovala gg. dr. A. Schwab in priv. uradnik Emil Scörgö, kot šahov- ska problemska komponista znana bolj v širni Evropi, Angliji, Franci- ji, Nemčiji, kakor doma. Društvo go- ji tudi problemski odsek »Alfil«, po vzorcu Anglije. Ta odsek je edini v Jugoslaviji. Podružnici sta se usta- novili v Štorah in Žalcu. Največji turnir, ki ga je društvo priredilo, jo bil leta 1921. turnir za jugoslovensko prvenstvo. V medmestnih turnirjih je doseglo društvo sledeče rezultate: Leta 1926. Celje 1 — Varaidin 6, le- ta 1926. Celje 4% — Maribor 1%, le- ta 1927. Celje 6 — Siška 2, leta 1927. Celje 2* — Karlovac o%, leta 1928. Celje 4* — Ljublj. Triglav 3^, leta 1930. Celje 4V; — Maribor 3K, leta 1932. Celje SV$ — Sisak, Virovitica, Zagreb 9H, leta 1933. Celje 5 — Va- raždin 5, leta 1933. Celje 8 — Varaž- clin 2, leta 1933. Celje II 4 — Sv. .Tu- rij 3, leta 1934. Celje II 5 — Sv. Ju- rij 4, leta 1935. Celje 5 — Sv. Jurij 3, leta 1935. Celje 6 — Čakovec 2. Ka- kovost in jakost napreduje, kar je posebno razvidno s turnirja Celje — V7araždin in iz uspehov poedincev, ki so se z lepinii uspehi po^kusili kot simuHantski igralci kakor: Vragaja, Csörgö, Grašor, Diehl in Modic. Od Jugoslovenskega šahovskega saveza predpisani letni turnir ji so se pol eg drugih internih prireditev v redu vr- šili in so zadnja leta postali najmoc nejši igralci: leta 1933. g. inž. Pipuš, 1. 1934. inž. Sajovic, 1. 1935. pa nast. ris. g. Jos. Grašer. Slednji si je pri- dobil mnogo zaslug za klub tudi kot umetnik / izdelavo mnogih portre- tov in drugih ilustracij. c Pozor hišni posestniki! Zamrz- njene vodovode Vam najhitreje in brez poskodb na zidovih odtali ? elektvionim aparatom tvrdka Franjo Dclžan, vodne instalacije in klepar- .-tvo, Celje, Za kresijo. c Člani SPD se prosijo, da obnovi- jo članarino za tekoče leto in da iz- ročijo legitimacije v svrho žigosanja za poloviCno vožnjo na železnici. Le- gitimacije sprejemata g. blagajnik v drogeriji Vrtovec in društvena pi- sarna. c Aretacija zaradi tatvine. Celjska policija je v četrtek aretirala 39-let- nega Ivana L., delavca, brez stalnega bivališča, ki je bil zasledovan, ker je v decembru 1. 1933. ukradel neka- terim posestnikom v Levcu več oblek v vrednosti 740 Din. Ivana L. so iz- ročili sreskeniu sodišču. c Temelj vsakega podjetja je dobro knjigovodstvo! Zato si pravosiasno nabavite trg. knjige, rednike in osta- le pisarniške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv^ Celje, Kralja Pe- tra cesta 7, knjigarna in veletrgovi- na s papirjem. c Smučarske obleke v vseh veli- kostih v rjavi in temnomodri barvi v veliki izbiri in po nizki ceni nudi tv Kramar & Mislej, Celje. c Nočno lekarniško slnžbo ima od 26. t. m. do 1. februarja lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilska in reSevalna četa Ceije. Gasilsko službo ima oramatski odsek Sokolskega dru- •Hva v La Skein bo uprizoril v soboto "' ! • oi) 20. in nedeljo 2T. t. m. ob ¦¦M)kolskern ilomu v Laškent K»> iluvo dranio »Celjski grofje«. Zve- >« '/. vlaki ugodim. Obišfito prodstn- v \ t^iin vecjem Stevilu' Iijabedna. DruÄtvo kinetskih fun- iov in deklel na Ljubeeni je priredi- lo 20. t. nt. v Gasilskem domu Med- vedovo igro »Stari in mladi«. Igral- ci so se potrudili in zadovoljivo re- ^ili svoje uloge. Najbolj pa je ugajal Ivan Brecelj v nlogi starega Jamni- ka. Obeinstvo je siedilo igri z naj- večjo pozornostjo in jo bil dosefcen >'»"-lik moralni uspeh. „Vihar v kozarcu" Ljubljanska drama je uprizorila v torek ?2. t m. zvečer v Mestnem grledališču v Celju komedijo Brunn Franka *• Vihar v kozarcu«. Ta igra letos ni bila na eeljskom repertoarju. bila je le slabo nadomestilo za dra- mo »Gospoda Glembajevi«, ki je bila varadi obolelosti g. 2eleznikn prelo- žena na poznejši fas. V komediji Vihar v korarcu« je doživljala vi- harje smeha pokojna velika umetni- < a Hansi Niese na Dunaju, a ni pri- pomogla njej do uspeha igra, mar- veix obratno. Ta komedija je sioer pi- ~ana s humorjem in satiro, a je do- loma naivno izvedena in tudineka- teri dialogi ji jemljejo učinkovitost. Prvo in tretje dejanje sta v sploš- nem posrečeni. drugo dejanje pa je '¦ ilokaj šibko. i Režiser g. Lipah -o je potrudii in i je nekatere tipo dobro zasnoval, teni- ! po igre pa je bil večkrat prepočasen i in tudi zasedba vlog ni bila taka. I kakor bi glede na možnost izbire lahko bila. Ulogo evetliCarke. ki se krfcevito bori za življenje svojega psifka, je igrala ga. Polonica Juva- nova s kreko komiko in tempera- naentom. Gdc. Mira Danilova (gospa ! Tbossova) in g. Jan (Časnikar Bur- dach) sta ustrezala. Videlo se je, da se gg. Cesar in Drenovec ter gdč. Ga- brijelčičeva niso nie" kaj imenitno počutili v svoj in ulogah. Res dobre komiCne figure so ustvarili gg. Danes (mestni sluga), Plut (sodni sluga) in Sancin (Živinozdravnik). Gospod Jer- man je pohvalno igral sodnika. Občinstvo povečini ni bilo zado- voljno, čeprav se je med igro zaba- valo. Komedij imamo sedaj za*ni- krat dovolj, prihodnjič bi želeli kako dobro stvar — če mogoče, z upošte- vanjem repertoarja. ki je bil javljen *¦ yacetku sezone — rp — Kino Kino Union Celje. Petek 25.. sobo- ift 26. in nedelja 27. januarja: »Na poljn časti«. Vohunski velefilm. Do- godek iz svetovne vojne, ki se je od- »gral na avstrijsko-italijanski fron- ti. V glavilib ulogah Brigita Helm, Karl Ludvik Diehl in Oskar Homo I- ka. Predigra: zvočni tednik. — Po- nedeljek 28., torek 29. in sreda 30. januarja: »Rdečelasi demon«. Izvr- .-ten zvooni film iz nofnega življenjn Newyorka. Ncstalna ljubezen pol in tlijnnke. V glavni ulogi slovita Clara Bow. Predigri: zvoCni tednik in kul- turni film. — Cetrtek 31. januarja. petek 1. in sobota (praznik) 2. febru- arja: »Nocoj .s Teboj!« Sijajna glas- bena komedija po gledališkem ko- fnadu H. Jaraya. VT glavnih ulogoh Jenny Jngo, Pavel Hörbiger in Theo Lingen. Glasba: IT. Kohmelt. Pred- iffpa: zvočni tednik. - Prcdnaznani- '¦¦¦> Velefilm »Bitka«. Sport Medmestna slalom tekma Celje : Zagreb Lep uspeh Celjano? \ uedeljo 20. t. m. dopoldup je m la na Velikem dolu pod OŠtrcem pr- ra medmestna tekma v slalomu v . ¦.;; ,l,.j,u-i in .i.>i->r i^i oil nndinivitnri rania zastopnikov Celja in Za.greb.-i. Za tokmo je vladalo veliko zanim» nje. Tekmo je priredi! Snmčarski klub v Zagrebu. Za Celje so startali flani SPD, SK Celja, SmuCarskega kluba in SK Olinipa. Snežne raznu1- re so bile zelo ue-odnc. Oh(Ninstvji ji^ bilo mu\ 10(K). Hezultati pot'iiim-ov si> nasledii'c 1 Jolen (Celje) 1 : 2>«,2. 2. Mejav^ek {C.i 1 : 30. ;}. Kavfio Drago (Zagreb) 1 : 31.2. 4. Jurčič Viktor (Z.) 1 : 33.4, 5. Meštrov (C.) 1 : 34.4. 6. Žingerlin (Z.) 1 : 3« : 4, 7. dr. Maravic (Z.) 10/349 iz 1932> na temelju § 113. na- KaKla (Z> ' : Ml ',, 10. Steinböok iC> t : 42.2. Xajboljsi U'k dneva je dosegel M«%- javšek (SPD Celje) v Casu 40.1. Kot iiosamezniki so Celjani boljsi. kot moštvo pa ima Zagreb boljsi --kupni fas za 1 : ?(>.»» in sioer 23 : 3(5.4, Celje pa je doseslo 24 : 53. Glo- de končne zraage so odločali rezulta- ti od 10. do 20. mesta. Celjani so so držali prav dobro in so se pokazali mojstre v slalomu. Prvili pet tekmo- valcev je prejelo lepa darila. Pribod- njo yimo bo revanžna tekma Zagreb : (»je pri Celjski koci. \ Razpi? medkluhske damske tek- me v slaloma za prvenstvo Maribor- skega zimskosportnega podsaveza. Tekma bo v nedeljo 3. februarja pri Celjski koči s startom ob 11. Tekmu- je se po pravilib JZSS. Pravico star- ta imajo vse tekmovalke JZSS. ki se izkažejo z verifikatijsko legitimaci- jo. Žrebanje startnih številk bo pol ure pred startom v Celjski koči. Pri- javjiina 10.— Din. Prijave sprejema do 1. februarja g. Ervin Gračner, tvrdka V. Wogg, Celje. Prva tekmo- valka prejme naslov »Podsavezna prvakinja v slalomu za leto 1934/35¦¦< in ča?tno darilo. druga in tretje cast- no diplomo in praktiCno darilo. Raz- glasitev rezultatov in razdelitev da- ril bo ob 18. v Celju v novi klubovi sobi gostilne »Pri zelenem travniku«. Prve tri tekmovalke Smučarskega kluba Celje prejmejo častne diplo- me. Po tekmi v slalomu za dame bo klubsko prvenstvo za gospode na isti. inalo težji progi s startom ob 14. t Tekma v smnku na Tovstu. SK Olimp bo priredil v nedeljo 27. t. in. ob 10.30 tekmo v sniuku na Tovstu nad Celjsko kočo. Višinska razlika 2Ö0 m, dolŽina proge 2.500 m. Prijav- nina 10 Din za tekmovalca. t Savinjska podružnica SPD v Ce- lju se zahvaljuje v imenu vseh celj- skih zimskosportnih klubov p. n. tvrdkam in posameznikom, ki so pri- spevali za kritje stroškov celjske re- prezentance na medmestni slalom tekmi Zagreb : Celje, odigrani dne 20. t. m. na Velikem dolu pri Samo- boru. Darila, razstavljena v izložbi tvrdke Stermecki, ki so jih prejeli celjski tekmovalci, jasno dokazujejo. da je nasa ekipa v polni meri izpol- nila vsa prifakovanja našega sport- nega občinstva. Se posebno zahvalo izrekamo tvrd. Kramar & Mislej, ki je dala tekmovalceni brezplačno na razpolago ves potrebni vosek za ma- zanje smuči in rezervno opremo. t Zimskosportno poročilo. Mo/.ir- ska koča, 25. januarja: Na stari pod- lagi 10 cm pršiča. Smuka ugodna. za nedeljo najlepši izgledi. Celjska ko- ^a, 25. januarja: 20 i-m suboga. -n snuiko izvrstnega snega. Gospodarstvo g Pomembni nkrepi finančnega ministra. L'pruvni odbor ?\arodno | banke je imel 18. t. m. sejo. o kateri | je bil izdan naslednji komunike: ! »Na sejo upravnega odbora Narod- ne banke je prišel tudi gosp. fin. mi- nister dr. Stojadinovič. v želji, da se | osebno ^eznani z vsemi clani uprav- | nega in nadzornega odbora Narodne | banke in da Narodno banko seznani ¦ z nagibi, ki so vodili kraljevsko via- j do pri izdaji uredbe o likvidaciji ' inozemskih revolvingkreditov Narod- I no banke. Finančnega ministra je s prisrčnim pozdravnim govorom po- ! zdravil viceguverner dr. Meljko Čin- ; grija. Nato je finančni minister imel nomonilipn tr<>vn >: enodušno radostjo. g Gostilničarska pivovarna v Las- kem, Te dni se jo vršil v Laškem ledni letni oheni zbor GostilniČarske pivovarne d. d. Vodil ga je predsed- nik upravnega odbora g. Ciril Maj- cen. rei-tavrater iz Ljubljane. Ome- njal je predvsem velike zapreke, ki jih je prinesla splo^na gospodarska stiska tudi delu gostilničarjev za zgraditev pivovarne. Kljub zaprekam pa je napredovalo zidanje poslopij za pivovarno. Odbor vztraja na tern, da izvede svoj načrt ne glede na levo in desno. Predsednik tehnič- nega odbora in?.. Hugo Uhlif je po- dal izčrpno poroCilo o zidavi pivo- varniških prostorov ter omenjal, da je poskrbela uprava tudi za posodo. Ima doslej v zalogi čez 4000 sodov. ki so se izdelali v lastni režiji. Osta- ie potrebščine cenijo na približno 800.000 Din. Zidati se je moralo po- stopno, ker je tudi denar prihajal po- časi. Predsednik nadzorstvenega od- bora g. Ogrič je poročal, da je šte- vilo delnic 266(3. Na skupnih plači- lih na rafun delnic se je vplačala leta 1933./1934. vsota 6,109.485 Din. Na račun strojev je prejela brnska tovarna že 1,700.000 Din. Zamrzlih je od vplaeane ilelniške glavnice okoli dveh in pol milijona dinarjev, za- ostanki na nevplačanih delnicah pa .-e še izterjujejo ter znašajo okrog enega in pol milijona dinarjev. Glede zaostankarjev se je razvila pri tern ostra debata. Uprava je nastopila proti zaostankarjem sodno pot. Po- ročilo nadzorstvenega odbora in bi- lanco za leto 1933./1934. so zborova'ci odobrili s pretežno večino glasov. Pri volitvah je bil izvoljen nov upravni odbor, ki mu zopet predseduje gosp. Ciril Majcen iz Ljubljane. g Hmelj. Žatec, GSR, 21. januarja. 1935. Povpraševanje pohmelju se na- daljuje. V soboto je bilo precej pro- meta pri dvigajočih se cenah in si- cer od 230O—2400 Kč za 50 kg. Raz- položenje zelo Čvrsto. Hmeljarji pri- čakujejo še zvišanja cen. Hmelj iz 1. 1933. se kupuje po 1600 KC 7& 50 kilogramov. Nemška sekcija Hmelj. 7veze. Zalsko gledališče Po daljšem presledku so se zopet oglasili na§i diletantje in uprizorili v prid Sportnermi klubu »Žalec« v Zalcii burko v treh dejanjih »Ne- dolžni lahkcživec«, ki jo je s prizna no spretno?ljo v rekordnem času yreziral g. Franc Herman, dasi je pol eg toga igral še glavno ulogo to- varnarja .mlija Reharja. Živahno in temperamentno mu je tekla jasna in odločna beseda v vsakem rodbin- skem položaju preko vseh neljubih ovir. Njegova soproga Zoiija (gdč. Dana Sketova si je bila svesta svojf uloge in je.sigurno obv'adala svoje- ga moža. Njuna hčerka Tilda (gdc. Olga Kvedrova) je bila pokorna hfer- ka tor v svoji odrski ležernosti po- klanjala \so ljubeznivost prvemu kakor tudi drugemu snubcu. Njen ! prvi čestilec Boris Živic (g. Vinko | Žuraj) je vlekel dejanje bolj na okor- I no stran in dal f utiti .nesigurnost v I salonu, Cetudi je dobei* šofer. Ves \ drug pa je bil drugi in poslednji snu ! bee, Reharjev družabnik Maks Ščiu- i kovec (g. Stanko Audič), ki je moj- ! strsko kreiral naivnega in povsem nedolžnega ženina po navodilih bo dočega tasta Reharja, fetudi mu je kavalir^tvo še neznan pojm. Končna ' zmaga v ljubezni je bil tudi. njegov odrski triumf. Prvič na žalskem odru smo vidoii tudi — »Greto Garbo« — Margrfrito Garbovičevo (gdč. Horvatova Štef- ka), ki se je dobro razumela na brez- obzirno ljubezen ter razkrinkala vsmiljenja vrednega Ščinkovca rafi- nirano in efektno. Njen zaročenec Lifen (g. Žarko Kveder) je imel po- srečen nastop in povsem mirno in odločno zastopal svoje interese gle- de Margarite in konkurence. Rehar- jeva služkinja (gdč. Mikuševa Mili- ca i:< Gotovelj'i je svojo ulogo v to- varnarjevi hiši rešila v našo zado- voljnost. Na odru sta se pojavili tu- di dve prijateljici tovarnarjeve hčer- ke Zofije, od katerih je prva že pre- magala odrske težkoče, a druga bi storila bolje, da se ne loti ne- hvaležnega posla na vabljivih des kah. Ugotavljam. da je bila igra dobro pripravljena, razvoj dejanja gladek in brez mučnih presledkov, ki gredo na račun neznanja ulog. Občinstvo, ki ga ni bilo preveč, so je izborno zabavalo v še precej tem- perirani Roblekovi dvorani, kjer bi v bodoče prav radi pozdravljali pri predstavah samo — nekadilce. Po svetu s V sod slanikov je padeL V Hel- singforsu, glavnem mestu Finske, je imel te dni neki vlomilec prav po- sebno :;molo. Ko je »obiskal« ponoči skladišče nekega trgovca in je ple- zal čez sode, se je nenadoma vdrl pod njim pokrov velikega, s slaniki napolnjenega soda. Vlomilec je pa- PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNKA DRAVSKE BANOVINE CELJE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekočl račun»lzvršuje vse vde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamci Dravska baiovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo Stran 4. »Nova Doba« 25. I. 1935. Stev. 4 del v sod in ni mogel več splezati iz njega. Ko je stopil trgovec zjutraj v svoje skladišče, je našel vlomilca ne- zavestnega v sodu. V hudem mrazu je skoro zmrziiil med slaniki. Pre- peljali so ga v bolniSnico. Zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi okre- val. s Noto vnlkansko žrelo je nastalo v žveplenih jamah v PoazuoHju pri Napolju. Pred tern se je pojavilo močno podzcmsko bobnenje in izbruh žareče lave. človeških žrtev ni bilo. Ta pojav je vzbudil živahno zanima- nje med znanstveniki. Prav lepo stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline se s 1. marcem odda. Naslov v upravi lista. Gospodična Išče mesto za vse hišne posle. Zna dobro kuhati. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din U.ooo ooo'— Rupuje in pro- daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne v 1 o g e na knjižice i* tekoci račun ter nnOljki«, celjski železničarski godbi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nas tolažili v tej težki uri. CELJE, 24. januarja 1935. Globoko 2alujoče rodbine Kus—Pollandt—Krobath Franjo Dolžan Celja Zi kresllo Tales or 24« kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prifzcni na i zgeraj lavMteM stroki tpadaieb dtla ii peprarita — Cim umtm — Postrtžbi toäw li mMm Ustanowljena leta 1864. Pod stalnlm driavnim nadiorstiom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kclodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- možcnja hranilnicc še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno moqo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Celju.