ie Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu s o uspesni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY. (PO'NDEL.IEK) APRIL 26, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 97 UREDNIŠKI Rebelni letalci KOMENTARJI P" sejejo Igra, Angleška vračanje", vprašanje slovenskega pravopisa in drug drobiž bombe Govornik, ki je videl v e s t i iz življenja:C»0y|^{| pordOVlh dclaVOBV vninn oH hlizii itmAriekih SlnvAii#*PV' V Galiforniji poravnana Hoovrovo' Včeraj sta bila izvršena dva huda zračna napada na glavno mesto baške pokrajine, katerih se je udeležilo 22 nemških letal BILBAO. — Prancovi letalci ' _ I MILWAUKEE. — Dne 21. a- V četrtek bo govoril o span- pj-iia je umrl v okrajni bolnišni-ski vojni hilad Anglež, ki ci Joe Medved, star 56 let in do-I se je skoro preveč od bli-, ma cd Šoštanja v Savinjski doli zu seznanil z njo Fordova tovarna v Richmondu, Cal., je %a- ni na Štajerskem. Stisnila ga je . boieezn na srcu. V Ameriko je | ccla daitcs noritialno ouratovati. jvoitipani- BILBAO. — Prancovi letalci # V četrtek, zvečer bo govoril v; prišel pred 30 leti m tu zapušča:. . . .. , , fllckrilTliTlirJl Ift .! 30 včeraj dvakrat napadli Bilbao ' stavkovna SITUACIJA Enginer's Avditoriju o španski i ženo. hčer, tri sinove, brata in J a ODlJUDlia, Ua SG He DO UlMil lllUllll aUf , igrajo dokaj; ga obsuli z bombami, ki so y DRŽAVI MAINE vojni David Meckufizie, dvajset- sestro, v starem kraju pa še e- — # padale križem mesta. Prvi na- t .T7!WT«T'nM luo _ naai -io letni sin angleškes^ admirala, nega brata in sestro. IwT Prvi na- LEWrSTON,'Me"*- dIsI je letni sin angleške^ »fi bo brieala'/a i.wndn nnolAČkih pnsel tik pred poldnem, | gQ^igge ustreglo kompanijam in | ^er obrazložil staliž( t_______ ® ^ usodo angleških j^ugi pa kmalu po poldnevu. —mladine z ozirom n.v linijskih delavcev trgovskih ladij v španskih teri-torijalnih vodah in da bo vsak angleški poskus trgovanja z ob-ftganimi Baski v Bilbau izvršen "a lastni riziko prizadetih paro-1'podnih podjetij, čim pa sta prvi 'iiigleški ladji z živili prodrli re-belno blokado, je posvarila rebe-e, da bodo odgovorni za vsako škodo na angleških ladjah tudi ^ španskih vodah. Nazadnje pa začele angleške tovorne ladje ze brez pomišljanja voziti svoj tovor v Bilbao in angleške bojne ^^.je so pazile, da se jim ni zgo- ^_______________________staližče današnje Iz okrajne bolnišnice se je vr- drugi pa kmalu po poldnevu. —i prepovedalo *'vsake ^ stavkovne mladine z ozirom n.vvažno vpra-1 21-letni Ferdinand Erchull, Vsak napad je trajal pol ure. Pri i aktivnosti v zvezi s stavko čev- šanje svetovnega miru. Mladi! ki j® bil operiran na želodcu, drugem napadu je bilo videti v ij^rskih delavcev v 19 tovarnah: Anglež, ki je študent medicin- , Dva zakrinkana roparja sta v zraku 47 rebelnih letal, med nji- ^ tukajšnji okolici, ki io vodi C. ske vede, je zapustil edinburško I sredo ponoči ugrabila 36-letne-mi 20 nemških tipa Junker in j O., se je včeraj tu vršil masni univerzo lani v sfptembru ter! ga Mathewa Koruca, ga odpelja- "Ford pripoveduje, da se ne bo pogajal z nami," pravi Hali od UAW; "toda pogaja se z nami dan za dnevom." RICHMOND, Cal.—linijski in kompanijski uradniki so se včeraj sporazumeli, da se bo danes zopet začelo z 1. w., »C jc včeraj tu vršil masni univerzo io divjali najhujši, boji za poset kruh, ki ga je bilo zadnji teden: ...... -------' V ------ ----------v ct-ii taval po mestu, dokler ga ni vse- pravice delavcev, ga premočenega zjutraj našel nič žalega na "visokem mor- ju , dcčim se jim v španskih vo dah (v razdalji treh milj od ob-•"^žja niso mogle približati rebel-ne bojne ladje vsled nevarne bli-^ne baških obrežnih baterij. To ^udno igro bo menda še najlažje razumeti, če pomislimo, da Angleži krami prehrano stavkarjev, razen, ako . , " " " ., , Ravnatelj i^^ordove tovarne se ga prisili k temu z bajoneti, glavnega mesta ml^de republike, j neki policist ter ga spravil Bullwinkel je potrdil Tovarnarji pritiskajo namreč na Mladi študent je W takoj po pri-, niov. "" so že zmanjkalo. ^ i J. »M,i. XJICXX Ji pi. ALioiva iia. " 6 - SALAMANCA. Generalu go-i Mott TTrlmrip ohn sin- Hali ni novedal. a London. Angleški tovorni parni __^_____________ ^ ............... kramnr ? ki so pod varstvom domačih ; na domu pevovodja in ; Nekoč se je zariliy tla pod njim genskih staršev »'ička ° '! bojnih ladij prodrle rebelno blo- ^ ^orek vse vile ob 4. na odru S. rebelna granata ^ksplozija ga ' ^ ponuja. , v Biskajskem zalivu in pn-, ^ ^ g^edo pa celotni zbor ob ! je vrgla visoko Uifcak. Fant se ! CHICAGU. , , .. . . ! peljale pomoč braniteljem Bil-: i„„,. je vrnil na tla teden poročali ■»:tava, so s tem hudo zmeSale . ashinstona. da se namerava j„i. ■ Se zahvaljujejo POVODENJ V ZAPADNI PENNSYLVAN1JI PITTSBURGH. — Zapadni Pennsylvaniji grozi najhujši po-vodenj zadnjih 36 let kajti dva-dnevno neprestano dezev'je je pognalo vodovje rek in potokov preko bregov iii povzročilo mnogo plazov. Največja nevarnost grozi Johnstcwnu, kjer jo na- " — T -- --------------^ . I —V - *■ ~ I grozi »i 0iiiToLC\vriu» ivjei je * .. WU11UV11. .TLiigico«.. 1^"'*" vloge, da se udeležite vaje v po- spoznal skoro prdvec od blizu. Marver in Mar\' Udovič, oba slo- Hali ni povedal, ali sporazumvodovje Stony Creeka od- I 8° pod varstvom domačih ; ^edeljek na domu pevovodja in; Nekoč se je zaril^y tla pod njim genskih staršev. vključuje priznanje unije kot za- ^eko brv in poplavilo kle- stopnice Fordovih tukajšnjih I van, toda neki štrene rebelm Im^ndi, ki je mi-: gt^vkahce pri Dili Mfg. Co. se: ki Pretlsednik neblagega spomina Pograjcu za PO" Herbert Hoover. Pravijo, da ^a nov naskok na Bil- V politično areno bivši neblagega spomma ^ gete so se začele včeraj — jver. Pravijo, da bol . .. _________ t,:, slane cvetlice. 'lastopii proti Rooseveltovi sodni reformi; tudi pravijo, da se ne- •^^ra misli ponuditi republikan- VALENCIA.- — Iz španskih' "Tri mladenke" na odru Del. doma Fant SP ^ CHICAGO. — Članica SNPJ, HK. i^diit »C. . utJiavct^v aii iitr. ruiu nepcškodo-jPauUrie Stone se je morala dati dejal, da takega priznanja ,ki reporter.: operirati na slepiču, ki ae ]i je od njega. Hali je samo p- (^daleč, jejbil vnel. Operacijo je srečno pre-}^^^^^ ^ . bil-i stala. J izravnale na konferenci med to- I Mackenzie ubit. Več tednov po-1 CUDDY, Pa. — V bolnišnici v varniško upravo in delavskimi zneje je Mackenzie v Madridu j pittsbiirghu je pred kratkim u- zastopniki (stewards). ____ y 1 ^ ^»1 /vr»#*r«^ o M rrl aclf T /-v« V» A. Vvv«^ A? X r»v\n»T _______ _____ I srečal nekega drugega angleške j ga reporter ja, ki ga ni poznal; j mož ga je vprašal, ali mu je kaj I znanega cZ ponuditi republiKan- krogov prihajajo vesti o ; za predsedniškega kandida-, ^ed rebelnimi četami v I k«v' ^40. če goji res take P^^-jgranadski provinci. Zanesljiva ^ — ,. ikih mladega Mackenzieja". Mla- zne zelje, potem to pomeni, da ; Granade (v rebelni; Včeraj popoldne je pevski, ^ovoljec mu je nato seve- naučil nič I. 1932. ■ , ^Maati) javljajo, da se je vče-^bor "Jadran upriEonl )na o-^^ j, zaenkrat m še _ I w . . ,.y Y_ J, , rirn DAlAvskeM doma v Collin- ^ . .1 -it. "poslednjih _ _ --I raj s tamošnjega letališča dvig.|°ru^iavbKega aoma v v,u^. ^ njegovih Evrope javljajo, da L^^ skupina (rebelnih) letal, kii^oodu zanimivo opereto J JWussolLiii mnenja, da se ne da i bombardirala granadska mladenke , ki sta jo spisala dr. ^ vprašanje konsolidiranja predmestja Ker je v Granadi do-1 A- M. Willner in H. Reinehart, David Mackenzie je o ocen "»»ru v Podonavju brez sodelova- ^ rebeinega vojaštva, da bi i "glasbil jo je pa po Schuberto- pacifist, kar dokazuje dejstvo, "*mcijskeNemč!je.Kakonekl%J,^trlo\sakj=iožnecivil.ivihmotivihH.Berk^^ Glavneda je aktivni tajn^dijaskega počutijo podonavske države v j nemire se sodi, da to pomeni, vloge so imeli Tony Mihelich mirovnega o ora e m urs e u atmosferi? Najbrž približno ^^čelo upirati vojaštvo i Schubert Ernest Zupančič, niverze m tajnik škotskega mi- ^Skakor«vcev«t^jl,Wlma^^jrrLnakomanda;kuša.j(Schober), AnaVadnallHai-rovnegakongresaVOevelar^ vrat i« pri vsakih vratih ° upor s pomočjo letal- deri), Louis Zupančič (Tschool) bo govoril pod pokrovitdjstvom lačnega volka ictu; i j notai; /-iv-crnni^/npHp American Societv ,1,1 v trgovskem delu mosta. V delavcev ali ne. Ford je Že več- pittsgurghu, kjer se stekata reki Monogahela in Alogheuy, jo dosegla voda višino 23.2 čevljev; 25 čevljev, pomeni povoden j. V Johnstownu so že izpraznili večino hiš ob Stony Creeku in vodovje je paralizi-ralo promet z ulično na Valley Pike, ki je ena izmed glavnih u-lic v mestu. Voda zlasti pri Pits-burghu zelo hitro narašča. mrl Joseph Ambrožič, znan tudi Hali je obenem naznanil po kot "Blind Joe" (Slepi Jože), ki |ravnavo spora pri Fisher Body ________ , „ . je bil doma od Črnomlja v Beli y Oaklandu, kjer je unija zagro- o "poslednjih trenut- krajini. Tu ne zapušča nobenih jzjia g stavko zaradi odpustitve sorodnikov, ima pa sorodnika J. j nekega delavca. Hali je izjavil, Kraševca v Chicagu. I da bo kompanija vrnila delo o--- , menjenemu delavcu. Zvezno zakladnico so žarišče spora v Fordovi tovar- . _ . ni je bilo diskriminiranje proti ^Oljutale j 12 delavcem. Delavci so dolžlli kompanijo, da se je skušala ma- I cev. starokrajski rojak, ki wlroa^T^ISkZ^Snih ki^- Prime, Stai^y Cebular Ma- mocracy, ki slim kot mfo^a-^ Pisal o ameriških Slovencih, Ngv javljajo, da so se v Bilbau I ry Martincic, Kristina Zaletel,; tivna centrala za Ijud^ ki se za- W kaj vedel o njih, ie pred.uprAjurski rudarji, ki poma- Agnes Zalokar, Frank Prudic. J. nimajo za spance tehnične po-|»«davnim zapisal v ljubljanskem i gajo braniti to mesto, ker niso Godec, Tony Vadnal ml., Frank trebe m "^^oi^trukcijska de^ Slovencu", da slovenski listi v i yni zadovoljni z načinom obram- Krištof, Cilka Jakiic, Frances katerih se o ez a ^eriki "ne rabijo slovenskega j ^e. Poročila dostavljajo, da so Po- ln Ann Revere (Griži). Ostali,organizacije American Society igralci so bili Peter Dujmovič, for Technical Aid to Spanish De- ^vopisa". Mož, ki je to svojo { Baski razorožili nezadovoljne ru-oitev najbrž oprl na "Aineriš- darje, postavili glavne nezado-® domovino", na, ie i>ri tem po- voljneže pred vojno sodišče ter jih obsodili na smrt in ustrelili. lino", pa je pri tem po-da si zaenkrat niti v ljubi ^ ^fi domovini niso edini, kako ^ piše., pravilno: "solnce" . ali "socialist" ali "socija-. . ' "materialist" ali "materi- Jalist" itd! Mramor, Jennie Pelen, Florence bo civilni konflikt zaključen. Or- Unetič in Frank Sirca. ganizacija ima svoj urad v sobi Igralci glavnih vlog so se do- ^ št. 819, Public Square Building. bro potrudili in s svojim igran- Mackenzie bo govoril v četr- jem in petjem zadovoljili občin- tek zvečer. Engineers Auditori- i%i% l^rl^eTterpoIočnih, i stvo. Izmed ostalih je treba pose um se nahaja na vogalu St. Clair Ibai omeniti Jennie Pelen (siuž- ave in Ontario St. m znano. : . .......... kinja pri Tschollovih), ki je s -- Živi in) rv , - ^ ŽENEVA, Švica. — Medna-j ju). Dobro sobi sloveLke% tzika naj-''"®«^™ delavski urad Lige naro-! zborovske točke, na dveh mestih »otrmjeldovje obelodanil poročilo o nem- Vpoštevajoč p. {svojim petjem zelo navdušila na- ZAHTEVAJO PRIZNANJE ! vzoče, in Cilko Jaklič, ki je do- PITTSBURGH, Pa. _ Na iz- |bro odigrala hišnico (v 1. dejan-konvenciji unije United E- . I 4., \ orw ViHa nn fnHl - _ i. %VT i _____ / NEMŠKO OBOROŽEVANJE ŽENEVA, Švica. — Medna-{ju). Dobro so bile podane tudi lectric and Radio Workers (C. I. O.) je bila sinoči sprejeta re TJ na dveh mestih potrjuje ' C na belem, da nekje eksisti- lških oboroževalnih stroških ------i, \J,) Jc Uliti opivjv-vM, Vpoštevajoč posebne razmere, ki zahteva od družbe na belem, da nekje eksisti-i s«"' ' ,v katerih se giblje naše kulturno ^estinghouse Electric and Ma- ameriški Slovenci* Omenja'P^vih treh letih pod Hitlerjem, | prizadevanje - podnevi ^ nufacturing, da jo prizna kot iz-"^%reč Cleveland in na de istvo,, ki so dosegli ogromno vsoto nad ^ tovarni ali doma in ponoči učenje, kolektivno zastopnico ^ ameriški Slovenci nravimo štirih tisoč milijonov dolarjev in vaje —, lahko rečemo, da za- g^ojih 47,000 delavcev. ^^li na dTuci strani "luže" sta-i Toda to je samo del nacijskih o- .giuži "Jadran", da se ga pohva- -- "i kraj_ k • * ' : boroževalnih stroškov, kajti de- n za to uprizoritev. Seveda bi Anton Klaus umrl Po dolgi bolezni je umrl Anton WASHINGTON. Zadnji teden! ščevati nad temi delavci, ker so so bile odpuščene iz službe v l^i^i aktivni v uniji. To je skuš.i-zveznem zakladniškem depart- doseči s tem, da jih je posta-mentu štiri ženske, ki so bile za-1 vila k slabšemu delu brez ozira poslene pri štetju starih bankov- seniomost. Njihovi tovariši cev, ki jih pošiljajo banke, da do-: so se uprli proti temu poskusu bijo nove. Na dan je namreč pri-: strahovlade ter zastavkah. šlo, da so te ženske kljub izred-' ka je trajala dvanajst ur. Potem no strogi kontroli odnašale iz je-' se je kompanija podala, da se bo či podobne delavnice dolarske in pogajala z unijo. časih tudi petdolarske bankov-1 Hali je dejal, da sta bila ])o-ce. Zakladniški uradniki kar »i- ravnana še dva druga spora, našo mogli verjeti, da je bilo kaj i to je pa pristavil: "Henry Ford takega mogoče. Prostori, v kate-! rad govori, da se ne bo pogajal z rih so delale, so omreženi kakor j unijo, vzlic temu pa se mora poječa in pri odhodu so bile vselej ga jati z unijo vsak dan." preiskane. Jemale sb samo de-: DETROFT. - Včeraj se je tu nar nad označeno vsoto. Pri tem j vršil masni shod Packardovih pa so napravile napako, da so'delavcev, na katere so apelirali vselej točno zapisale, kdaj je bi-, voditelji U. A. W., da glasujejo lo v kakem denarnem zavoju , za to unijo kot izključno kole {-premalo denarja (manj kot oz- tivno zastopnico pri Packard u. načeno na njem), nikoli pa niso Delavske volitve pn Packardu tega storile v primerih, kadar je : se bodo vršile v sredo. bilo v zavojih več denarja kot o- ~ , značeno. To se je nazadnje vide- Frank Noda umrl lo sumljivo uradnikom, ki so po- V soboto večer je preminul v slali na delo detektive. Ti so za-1 mestni \)olnišnici Frank Noda, •OTROK V ORLOVSKIH KKKM-PLrHH HOLLYWOOD, Cal. — Kadar so doslej filmali orla, ki odnaša otroka, so se vselej poslu-žili "punčke iz cunj", zdaj pa pravi neka filmska družba, da so pri taki sceni v filmu "Maid of Mountains" (Gorsko dekle) 18 mesecev staro hčerko filmskega režiserja Richarda Lestranga: skušnjah z narejeno punčko so spustili orla. da je pograbil in odnesel dekletce v zrak. Orel pa se je lahko dvignil samo dvanajst čevljev visoko, ker je bil — privezan na vrvi. Nov grob Včeraj dopoldne je umrl Frank Povunčec, vdovec in star 50 let. Stanoval je na 1365 E. 41 St. Vzela ga je pljučnica. Doma je bil iz Ruševca v okraju Velika Gorica na Hrvaškem. Tu zapušča sina Boltezarja in 11-letno hčer Ano, ki živi z družino Matije Urankarja, odkar ji je u-mrla mati. Pokojni je bil član društva sv. Pavla. št. 10 HBZ. I Pogreb se bo vršil v oskrbi Grdi-novega zavoda v sredo dopoldne ob desetih v cerkev sv. Pavla in na pokopališče Calvary. uprizoritev. j jansko so naciji potrošili za obo« i lahko bili boljši. Nekaterim ig-roževanje še mnogo več. j ralcem je delala težave sloven- V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana v bolnišnico Glenville Vaje za igro -----iščina. Večkrat se je opazilo tudi Klaus, star 87 let. Stanoval je ^ V sredo ob 7:30 zvečer se vrši Žalostna vest preveč zanašanja na šepetavca,; pri svoji hčeri na 1113 Norwood za igro "Dr. Kramp", ki bo A. F. Logar, 1031 E. 71 St., | kar je zaviralo tempo igre. ^rd. V Ameriki je bival 26 let. Do-^»izorjena v nedeljo 2. maja v i sporoča, da je dobil žalostno vest j Opereto je dirigiral zborov pe- ma je bil iz Hudega konca pri sv ^ S ____^ 1, /X t JI _ J _ __ Oo y\/% It r»0 _ pr ® koncertom" in majsko;da je v Strabanu, Pa., po krat- vovodja Louis Šeme. Režiser je,Gregoriju. Tukaj zapušča hčere avo. ki jo skupno priredita ki bolezni preminula Josipina bil Joe Godec. Orkester ' " ^ i« t v-mao nrk. št. 27 in pevski zbor ^ v avditoriju Slov. nar. J -J" KI —------------ (pro- Mary Cimperman in Louisa Go- Delost, stara 45 let. V Strabanu, gram ne pove, kdo so bili, pisec jdič, sina Franka in di^ge sotod. zapušča moža Jbieta, dva sinova | pa je videl samo Artlovp in i nike. Pogreb se bo Vršil v sredo vg St. Clair ave. Prosi se in štiri hčere, v Clevelandu pa lSlejk^) je dobro opremljal pe-: zjutraj iz pogrebnega zavodA ki imajo ^loge, da se va-■ več sorodnikov. Pokopana bo't je. Udeležba je bila zelo lepa—i Frank Zakrajška y cerkev sv. "aeleže. — Režiser. l danes. dvorana polna. — V. P. I Vida in na pokopališče Calvary. mešali v denarne pošiljke nekaj i poprej Nosse, v starosti 55 let. "odvisnih" zaznamovanih ban- Doma je bil iz Velkovec pri Kr-kovcev, katere se pozneje dobili ki na Dolenjskem, odkoder je pri njih. Tako je bilo dokazano, prišel v Ameriko leta 1901. Tu- ------------------ da so te stare ženice izvršile ne- kaj zapušča ženo Mary, sinodi g^^ia Telich, hčerka Mihael Tekaj, kar se doslej ni posrečilo še I Josepha, Antona m Louisa,.East 211 St. Nahaja se nobenemu tatu: da so okradle hčer Rose, brata Josepha in se-i^ gobi 308. Podvreči se je mora-zvezno zakladnico, ženske so bi- stro Mary Lenaršič, v. stari dor operaciji na slepiču, le odpuščene, toda zakladniški u-j movini pa brata Ignaca in se- _ , radniki pravijo, da jih ne bodo! stro. Bil je član društva "Slove- Novorojenček umrl gnali pred sodišče, ker so bile nec" št. 1 in samostojnega dru-i Zakoncema Edward in Edith izredno dolgo v vladni službi in štva "Srca Jezusovega". Pogreb Salomon. 1152 E. 63 St. je umrl ker so bile ukradene vgote ne-jge bo vršil v si-edo zjutraj ob: novorojenček v Glemdlle bolniš-dvbnino malenkostne. Tudi se pil8:30 iz hiše žalosti na 22300!niči, kjer se nahaja mati na podalo v javnost njihovih imen. t-'Lindberg ave. v cerkev sv. Kri-; tu okrevanja. Pogreb se vrši da-dina kazen, ki jih je doletela, jeUtine in na pokopališče Calvary, nes popoldne v oskrbi pogrebne-bila odpustitev iz službe. i Vodi ga August F. Svetek. ga zavoda Jos. Žele in Sino\i. ! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. aprila, 1937. »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. VATRO J. GRILL, President IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays $5.50 .0 raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..................... za 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece.......... Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto..... za 6 mesecev....................$3.25; za 3 Za Zedinjene države za celo leto ................................. za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece ............. Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države; za celo leto.......................$800 za 6 mesecev............. T. Bernard iz Minnesote. Na sledečih krajih bo zbirališče delavstva od koder se bo razvila po-vorka na Public Square: Market Square—Lorain in W. 25th; Woodland in E. 26th St.: St. Clair in E. 40th St. Iz zgoraj omenjenih krajev se prične po- V POMOČ PRISELJENCEM' ZAKAJ SE OBLAČIMO v štiridesetih letih, ostane njen ljubimec za vse življenje. Zato zanj žrtvuje toliko, kolikor ni žrtvovala za nikogar pred njim. ne bi izgubila. ................ . $6.00 inešecc......................$2.00 te točni. ...$4.50 ...$1.50 . $4.00; vorka ob 2. uri popoldne. Bodi- štiridese tem letu so običajno najlepše o-svojitve v življenju. Mladini leži Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. „104 UREDNIKOVA POŠTA; Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja t izjavami ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. Ameriške organizacije, ki se' Vprašanje, zakaj se oblačimo, zanimajo za blagor priseljen-,se nam prvi hip zdi nekako ču-j goji se, da ga cev, delujejo v vsaj 75 mestih dno, vendar če malo pomislimo, Melodija tak?šne ljubezni se stop-Združenih držav. Tako trdi Miss moramo priznati, da tega prav njuje od crescenda do fortissi-Marian Schibsby v članku o za prav ne moremo odgovoriti, "Priseljencih in njihovih otro- Obleke smo pač tako navajeni, ženske osvojitve v cih" k letniku "Social Work,da si ne moremo predstavljati Year Book" za 1. 1937, ravno-'eksistence brez iste. V mrzlem Pri skupni proslavi Prvega'^ izdanemu od Russell Sage zimskem času imamo pač dober. ^h, pri štiridesetem maja sodeluje tudi več sloven- ^ Foundation. izgovor za nošnjo obleke, toda to ^ \ ij^deh v poštev skih organizacij, med njimi staj ^ ranih dobah se je občuti- prav gotovo ne velja za vročo resnična kakovost. izvolili svoje zastopnike Cleve-, potreba, da bi bili novodošleci letno sezono. Saj nam je v po-landska federacija SNPJ i" ^()e]ežni posebne zaščite radi svo- letni vročini vsaka obleka pre-Jug. sekcija za socialno zavaro- j nepoznavanja angleščine, več, kljub temu pa nam ne pri-vanje ,ter je upati, da bo član-1 ^^^^g^iških zakonov in običajev de na misel, da bi jo odvrgli. stvo teh organizacij to upošte-dostikrat tudi radi svojega | Primitivna ljudstva še po ne-valo in se majske proslave ude-' ležilo v velikem številu. Ob enem pa ponovno vabim Prireditev društva Svobode bila izbrana od ljudstva. A druge države, kje so? Kakor je že vsem znano, se je, jg razvidno iz novic, Mu- V Ccllinwcodu ustanovilo eno le-' ggolini pošilja nadaljnje čete v to nazaj novo žensko društvo S. | pomoč rebelom. N. P. J., namreč društvo "Svo- noben način noče, da bi boda" št. 748. Ker nismo imele j lojalna armada. POmoč nobenega ženskega društva od jg nujno potrebna. Ne dopustite Jednote v Ccllinwoodu, so čla- zmaga fašizem, ker poni društva "V Boj" sklenili, dalj-g^-j gg bo razpasel tudi tukaj v organizirajo žensko postojanko, Ameriki in za delavca bo prišel tako, da bedo tudi ženske posta- ,^g^g bo imel še manj pravice le aktivne na polju delavstva, danes ah pa sploh nobene. Do sedaj imamo malo članic al y prvič odkar se bije boj za upamo, da bomo uspevale r.iv-; demokracijo Španije se bo obdr-no kot društvo "V Boj". ;žaval masni shod v Ccllinwoodu Poživljamo vse ženske in mla-:^ pomoč lojalistom v Španiji, denke, da pristopijo k našemu. Dolžnost vsakega Slovenca in društvu, ter z nami sodelujejo, Hrvata, ki je proti fašizmu je in se z nami učijo poti do boljše- da se veleži tega sestanka in po-ga življenja. Marsikatera mati j^aže, da je za demokracijo. bi se počutila bolje in bi se poču- tudi pomoč je potrebna. tila bolj zadovoljno z življenjem Pridite vsi in pokažimo, da je ako bi zahajala na društvene se- Collinwood na strani španske je in se tako združila in pogovo- demokracije. rila s svojimi sovrstnicami. siromaštva. Prvo društvo za iz- kod popolnoma lahko izhajajo seljence (Emigration Society) brez obleke, in to ne le v gorkih, je bilo 1794 ustanovljeno od do-ampak tudi v prilično hladnih vse zavedne delavce in delavke Ibrodelnih privatnih državljanov krajih. Patagonci, ki žive v hlad- iz Clevelanda in okolice na kon- jV svrho "informacije in pomoči nem podnebju, ne nosijo nikake cert in majsko slavnost pevske- za osebe priseljene iz inozem- obleke, z izjemo kake male koga zbora Zarja in soc. kluba št. 27 JSZ. Oboje se bo vršilo v ne- Vzorna žena z dvema možema KRAT Drobiž za smeh A.: "Včeraj ste srečali gospodično Olgo pa vas ni niti pogledala. Ali niste več njen zaroče- Newyorski šofer Albert Johnson je ljubil svojo ženo iz vsega srca. Njegov zakon je bil vzoren. Kadar se je zvečer vrnil domov, se je v stanovanju vse bliskalo od čistoče, žena se je nec 9" B.: "Ne, temveč njen mož." stva." Sredi devetnajstega sto- žuhovinske krpe. Darwin je Pi; _____ ........... . let j a so začela delovati društva, j sal o njih, da jih je videl ^^ati I ^ napravila dru- deljo 2. maja v S. N. Domu na ustanovljena od tujerodnih sku-, ali hoditi v mrzleni dežju, ki jim jj^g^o' življenje čim bolj redno St. Clair Ave. Pričetek ob 3. uri pin, za oskrbo lastnih rojakov, 'je zmrzoval na kozi, pa se mu je Dandanes pa je v raznih ameriš- j zdelo, da jim ni niti mar mraza. kih mestih mnogo takih organi-.Tudi domačini v centralni Av-zacij, ki pokrivajo takorekoč straliji ne nosijo nikake obleke. popoldne. Zarja bo zapela več delavskih in narodnih pesmi, catere nam bodo dale več poguma v boju za delavske prance in nas uverile v zmago delavstva—z delavsko solidarnostjo. Za odbor obeh majskih proslav. Louis Zorko j Vstopnina je prosta! j Ne pozabite srede zvečer, 28 aprila v spodnji dvorani Slov del. Doma na Waterloo rd. Za demokracijo Španije K. M Vsakdo ve, da ako človek sedi samo med štirimi stenami, da postane sčasoma popolnoma otopel, mu ni mar nič, vsaka stvar ga razdraži, vse se mu zdi, da je narobe. Kc pa gre človek med ljudi, mu dnevi minejo nekako bolj hitro, in bolj je zadovoljen sam s seboj. Seje, katere se vršijo, vsaki . . , . , ^. ie in žene IZ Clevelanda Prvi maj drugI petek v mesecu, so zelo _ . Delavci in delavke: na plan Prvega maja! Cleveland, O. — Delavci-mož zanimive. Po sejah se vedno kaj pogovorimo. Imamo med svojo sredo tudi članico sestro Jossie Terbižan, o kateri sem prepričana da bo odgovorila na vsako vprašanje, katero ji bodets stavili, seveda po sejah. Za svojo prvo obletnico smo sklenile, da priredimo plesni ve- vsako pokrajino te dežele. Gospodarska kriza in omejitev priseljevanja, ki je sedaj v dasi je večkrat pošteno mrzlo v tistih krajih. Dandanes morda res nosimo veljavi, sta znatno znižali števi- obleko zaradi nekake dostojnolo priseljencev, ki prihajajo v sti, toda to ni veljalo pri primi- Združene države, ali — kakor Miss Schibsby poudarja, potreba delovanja v korist tujerod-cem je še vedno živa. Te dežela "Politika" Cleveland, O.! jg ge vedno najvažnejša dežela tivnem človeku, ki je prvič začel obleko nositi. Nekatera primitivna ljudstva, ki nosijo nekoliko obleke, jo nosijo tako, da izpostavljajo tiste dele telesa, No saj sem vedel da bo tako.!"^ »vetu za prejemanje prise-|ki jih mi navadno pokrivamo z . ,ijencev; odkar je stopil v velja-,obleko. Dalje je znano in doka- Komaj sem naznanil, da b 1^^ priseljeniški zakon iz 1. 1924, zano, da razna človeška pleme-mogoce jaz kandidat za council-1 ^ilo pripuščenih več kot 2,- na, ki nosijo mnogo obleke, niso mana, pa so mi ze vdove stopile inozemcev. L. 1930 je'posebno dostojna ali moralna v na prste. Predsednica m rs. Ju- 14,204,149 tujerodcev v našem smislu. lia Bokar mi je rekla takole: — združenih državah. 'Skupaj z| Nekateri znanstveniki menijo, "Ce hočeš, da te bomo vdove go se tukaj da se je nošnja obleke prvotno lile, moraš priti na našo veselico, jkot 40 mi-:razvila iz primitivne gizdavosti. ki jo priredimo v soboto 1. maja. jj^nov, kar pomenja skoraj tre-' Primitivni ljudje so si zatikali v v Knausovi dvorani*" Itjino vsega prebivalstva Združe- lase pisana ptičja peresa, okoli Ce bo šlo tako naprej, ne pre- držav. |vratu so si obešali pestrobarvne vzamem kandidature niti za $3,-j j^e v štirih državah_Califor- školjke, pa tudi zobe in krem- 000.00 dolarjev, rajši prepustim Dela -a'-" Massachusetts'plje ubitih zverin, s čimer so ho- Jacku Novaku! — Na vesehco j,j y* r. ke j a v- teli pokazati svojo odličnost. 0- pa pridem, kakor sem slišal jih ustano oskr- kraški so se množili in iz vsega pride Š3 več drugih. Na svidenje, ^o kake i>';ijence. Ue polagoma nastala neke vrste Joe Pograjc'Vse druge /,a bla-|obleka. ------Igor priseljencev so privatnega! Prvo oblačilo človeka je ob- Proslava 20letnice je lepo j značaja. Te vsebujejo take or- staj al o nedvomno iz živalskih ganizacije, kot so Foreign Lan- kož. Po vsej priliki si je piimi-guage Information Service, In- tivni lovec najprej oginil s ka- Nikoli se nista z Ano, kakor se je imenovala žena, prepirala in tega, da je porabila mnogo časa za nakupe in poti na trg, ji pač ni mogel zameriti, saj ji je šlo zato, da bi vse stvari kupila čim ceneje, in to bi ji bilo treba šteti prej v zaslugo. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Sredi cest nega vrveža je Johnson nenadno zagledal svojo ljubljeno Ano, ki se je na videz ogorčeno prepira la z neznanim moškim. Johnson je svoje vozilo takoj ustavil, stopil k tujcu in mu dejal preteče; je delavski praznik! Prvi maj je tradicijski dan, ko svetovno delavstvo demonstrira in pokaže svojo solidarnost. Enotni odbor za proslavo Prve-tja maja kliče vse delavce in delavke mesta Cleveland, da pridejo na Public Square v soboto 1. maja ob 3 uri popoldne. Clevelandsko delavstvo kora- čer in sicer 1. maja ob 7. zvečer poljih je na- V Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Vstopnice so pa 25c. Imamo tudi darilo, katero bo dobila oseba, katera je srečna pri vratih. Kaj pa? Ne vem. Sestra Durn je rekla, da je to skrivnost. Zabave bo v polni meri, plesa |)redek zadovoljiv. Mi moramo iti vedno naprej % delavskimi organizacijami in napraviti Cleveland sto procentno unijsko mesto. Mi moramo obdržati« delavske vrste združene. Ce ne, bo reakciji uspelo, da polatjoma zdrobi naše pridobitve. Pojačaj- tudi, pijače in jestvin tudi. Tako mo svojo solidarnost, ki nas bo vidite, da bo vsem v stvo. Pridite, da nas dvorana. zadovolj-bo polna Članica. V pomoč Španiji! ('(»nin\vo(»d, O. V sredo dne 28. aprila ob o-smi uri zvečer se bo vi.šil v spodnji dvorani S. D. Dojua masni shod v korist Španije. Govorniki kot so Vatro J. Grill, Schneller in Landy naj vam bodo v zagotovilo, da boste slišali resnico o položaju, ki vlada danes v Španiji, kajti i-majo dobre informacije. Prav gotovo vam bodo pa jas-nili, kako vlogo igrajo druge evropske države glede blokade. — Angleškim bojnim ladjam se je posrečilo prodreti rebelno bloka- kronala še z večjimi uspehi., Prvi maj je dan na katerega proslavljamo svoje zmage, ter da še bolj ukrepimo svoje delavske vrste. Na Prvega maja se obvežemo; da ne bomo delali z nikomur kompromisa v boju za naše delavske pravice. Mi ile-lavci moramo protestirati proti brutalnemu napadu na bi ezpo-selno delegacijo v Columbusu. Mi ne smemo dopustiti, da bi vrhovno sodišče proRlašalo delavstvu koristne zakone neustavnim. Mi moramo zahtevati civilne svobodščine za vse enako, brez ozira na barvo. Naši unijski uspehi morajo biti prineseni tudi na politično polje. Mi moramo zgraditi močno in pravo Farmarsko - delavsko stranko. Na Prvega maja, dajmo se vsi obvezati, da bomo podpirali vilo društvo "Waterloo Camp št. 281 20-letnico svojega obstanka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Proslava je kaj lepo izpadla, gmotno in moralno. , I' Po programu se je pa pozno v noč vršila zabava in ples v spodnji dvorani. Za plesalce je igrala godba "Bled". . J • r, , ■ Špansko ljudstvo v njegovem do črez teden ah vec dm. Zakaj heroičnem boju proti fašizmu. niso tega poskusile takoj, zakaj so čakale toliko časa, ter .«e napo sled vendar premislile, da so tudi Španci, ki se bore za demokracijo ljudje in mogoče, da bodo imeli Angleži še korist od njih. Edina država, ki stoji odprto na strani Španije, je Rusija in izpadla V nedeljo dne 10. aprila je sla- teTnTtional" Migration Service, ko kožo pleča, kajti na plečih je ,1 Hebrew Sheltering and Immi- nosil domov, kakršen je že bil grant Aid Society itd. Izmed ta dom, ubiti plen. Dokazano pa bolj specijaliziranih organiza- JG, da so ljudje že v zelo davnih cij naj navedemo takozvane In- ča.sih nosili obleko iz raznih ple- ternational Institutes, ki deluje- tenin. jo v 37 mestih. V drugih krajih' Obleka, kakršna je danes v so druge organizacije, ki nosijo modi, bi nas morala v pivi vrsti Popoldanski program je vsem ^aka imena kot Citizens' bureau, varovali pred mrazom, vročino posetnikom prijetno ugajal, vsaj Americanization C o u n c il ali i" raznimi mrčesi, toda vsi veta ko so se navzoči izražaU. committee, bureau of adult edu- mo, da dostikrat le malo odgo cation, interracial council in ^arja tem zahtevam, že moška enako. Njihovo delovanje v splošnem vključuje tudi pomoč krat zelo bedasta, ženska pa se za naturalizacijo in za druge neprimerno bolj. Moderna žen priseljeniške probleme. Nekate-,®ka obleka je le slaba obramba Pri programu so sodelovali re organizacije se ukvarjajo z P^"oti vremenskirn neprilikam, godba "Bled", živo sliko je pri-'vzgojo za odrasle potom tečajev P^ včasi tudi bolj redil Vinko Coff, Reginald Res-1 za angleščino in državljanstvo, ^razkriva, kakoi pokiiva go o o. nik je igral piano solo, Leonard d oči m druge stremijo za oskrbo! Torej, zakaj so se ljudje na-Zallar je nastopil dvakrat, Miss v Ameriki rojenih otrok prise-nositi obleko, ki stane pJdith Modic, umetni ples. Toni Ijencev,'organizirajo klube, de- mnop denarja m ki je v poletni Vadnal, Ernest in Louis Zupan- j batne skupine, pospešujejo za- vročini prava pokora za c ove-čič trio pevskega zbora *'Ja-1 bavna in prostočasna delova- dran". Frank Slejko violina, na nja, kakor tudi ljudske Prosla- iTininF^FTlH l FT razstave in predstave v na ŠTIRIDESETIH LE i V mladosti leži neka čarobna moč, katero bi lahko imenoval pogonsko silo. Moč štiridesetletnega človeka pa je v izkustvu. Ko človek doseže štirideset let, ima za seboj več nego eno rano in se zaveda, da je samo trpljenje tisti činitelj, ki napravi človeka značajnega. Razumeti se pravi: trpeti. Mladost je nestrpna; odtod njeni konflikti v življenju. Samo odpuščajoča ženska je prava tovarišica svojemu možu. Čimbolj se ženska bliža štiridesetemu letu, tembolj razume skrivnost darežljivosti. Ženska štiridesetih let nima nobenih občutkov manjvrednosti več. Napram mladim dekle- Mož: "Kaj, že spet nova obleka?" Žena; "Ne jezi se, saj sem si jo kupila za svoj denar." Mož: "No, sem pa res radoveden, kje si ga dobila." Žena: "Prodala sem tvoj kožuh .. . " * * * Avtomobilist: "Ali ste vi u-kradli moj avto?" Tujec: "Prosim kar preglejte moje žepe." * * * Švedi pravijo: Največja dobrodušnost je to, če dobi kdo lepo porcijo udarcev, pa se boji, da bi onemu, ki ga je tepel, razburjenje ob vihtenju palice preveč škodovalo. Čokolada je dobra, kislo zelje je tudi okusno. Kako nebeška jed mora biti šele čokolada s kislim zeljem! * * * Gospa: "Kdo je razbil to dragoceno posodo?" Nova služkinja; razbila — razbila i mačka." Gospa; "Mačka? Čigava mačka?" Neva služkinja: "Kaj ni pri "Razbila — — jo je — nas nobene mačke?" Iz stare domovine "Kaj želite od moje žene?' Tujec ga je začudeno gledal nato se je zakrohotal na glas "Zdi se mi, da niste popolno ma trezni. Vaše žene ne poznam in si od nje tudi ničesar ne želim. Gotovo ste me zamenjali s kom drugim." Johnson se je kom&j premagoval: "Kaj govorite' Jaz sem mož te dame," in s temi besedami je pokazal na Ano, ki je stala bleda in trepetajoča poleg obeh mož. "Sedaj mi je zadosti", je za-vpil neznanec. "Nikar me ne nadlegujte. drugače se boste se-1 nageljni," katero je uglasbil neznanih z mojimi pestmi. Ta da-1stor mariborskih gledaliških ma ni vaša žena, temveč moja igralcev, režiser Pavel Rasber-žena!" 'ger, ki se uspešno udejstvuje nu , , . , ,, . 'slovenskem odru že 35 let. Snov V naslednjem trenutku sta se I , . , . ,^ , operete je vzeta iz dobe iliiizm^i o T injepostavljenavLjubljanoin da je kmalu pritekel policist, kil^^^^.^^ Glasbeno pa nova ope-ju je ločil in spravil z ženo vred ^g^buje obilico slovenskih Nova opereta Na mariborskem odru je bila pretekli mesec podana nova izvirna slovenska opereta "Rdeči ve, piano spremljala Miss Vera Mi lavec, pevski zbor "Slovan", rodnih nošah, ki naj drugi ge-Hippler guards od društva "Wa- neraciji vlivajo nekaj spoštova terloo Grove" št. 110, pod vod-i nja za podedovano kulturo star- stvom mrs. Cecilije Jaklič, No šev. Mnoge ameriške organizaci- va,k guards od društva St. Clair j J« sodelujejo z lastnimi or Grove pod vodstvom miss Posch. jjanizacijami tujerodcev, njiho- vimi cerkvami, jednotanii, telo-Program je zaključil priljub- vadnimi, dramatičnimi in glas-Ijen Vadnalov kvartet, Frankie benimi društvi itd. Branisel se je tudi imenitno odrezal s svojo harmoniko, katera je skoraj večja kot on sam, pa nam je zaigral eno polko in valček. Odbor društva izreka vsem, ki so nastopih pri programu, trgovcem, ki so dali oglase, kakor Mi.ss Schibsbin članek o "Priseljencih in njihovih otrocih" je le eden izmed mnogih razprav, ki jih je najti v letniku "Social I Work Year Book." To je bistveno neka enciklopedija organiziranih aktivnosti v ameriškem so-cijalnem delu in na sličnih poljih. V primeri s prejšnjo izdajo od 1. 1935 se razpravlja v let- i tudi odbornikom Woodmen of Na Prvega maja Jitojmo zdru- the World, mr. Wolfu. mr. Bode ^ mno/ih novih predmetih, ženi proti vojni in fašizmu. "V.5CH , HONEV PEW PKOT', c- HT- M PAE: , KAz.z_MA.-rAz^- F| zz. ""'vl.l -THj; WIFE ^ ' r JC. '^^RorsJC- HCVLUTHY MAN Zadnji svojega rodu V svojem gradu v škof j i Loki je umrl zadnji moški potomec stare Wolkenspergove rodbine, baron Avgust Wolkensperg, star 78 let. Leta 1609 so bili Oblakovi, tedanji fužinarji pri Železnikih, zaradi svoje dobrodelnosti povzdigujeni v baronski stan Wolkenspergov. Pokojni baron je bil velik prijatelj planin in narave sploh. Ljudem, med katerimi je živel, je bil najboljši prijatelj in svetovalec. Bil je zelo naklonjen tudi Sokolu, kateremu je brezplačno odstopil svet, kjer je zdaj eno najlepših sokolskih telovadišč. Tudi njegovi hčerki Izi in Hilda sta članici Sokola. aiAY 1. maja, sobota. — Ples priredi Dr. "Svoboda" št. 748 SNPJ v S. D. D. na Wc,terloo Rd. 1. maja, sobota — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Društ venem domu na Recher Ave. 3. maja, nedelja -r Koncert in shod Soc. pev. zbora "Zarja" in kluba št. 27 v avditoriju S. N. Doma. 2. maja nedelja — Koncert mladinskega zbora S. D. D. na Waterloo road v S. D. D.. 8. maja, sobota. — Slavčki pri-rede spevoigro "Desetnik in Sirotica" v Slov Nar. Domu. 8. maja, sobota — plesna veselica v korist J. D. N. Doma na McGowan v West Parku, priredi dr. "Delavec" št. 257 S. N. P. J. 9. maja, nedelja — Materinska proslava Škrjančkov v Društvenem Domu na Recher ave. 15. maja, sobota. — "Kanarčki" prirede Spomladanski koncert v SDD na Prince Ave. 16. maja nedelja. — 10-letnico obhaja Clevelandska Federacija SNPJ v SND na St. Clair Ave. 23. maja, nedelja. — Piknik Soc. kluba št. 28 pri Zornu, na Bradley Road. 23. maja, nedelja. Angleško poslujoča društva SNPJ priredijo zabavo v SND na St. Clair Ave. 23. maja, nedelja — Piknik priredi društvo "Euclid", št. 29 S. D. Z. na prostorih Društvenem Domu na Recher Ave. 30. maja, nedelja — Piknik društva "Jadran" na Pintarjevih farmah. JUNE 6. junija, nedelja — Piknik Ženskega odseka Slovenske Zadruge na Močilnikarjevi farmi. 12. junija, sobota. — Plesno veselico priredi društvo "Cvetoči Noble", 450, SNPJ v Društvenega Doma na Recher Ave. 13. junija, nedelja. — Piknik društva "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu. 13. junija, nedelja. — društvo "Združeni bratje", št. 26, S. S. P. Z. piknik na Stuškovi farmi. 13. • junija, nedelja. — 1'iknik priredi društvo "Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ na Močilnikarjevi farmi. 20. junija, nedelja. — Piknik društva "Clevelandski Slovenci", št. 14, S. D. Z. na Stuškovi farmi. 20. junija, nedelja — Skupni piknik Soc. kluba št. 27 in pev. zbora "Zarja" na Pintarjevih farmah. 20. junija, nedelja — Klub Za-padnih Slovenskih Društev piknik pri Zornu na Bradley Road. 27. junija, nedelja. — Piknik dr. Kranj na Močilnikarjevih farmah. 27. junija, nedelja, —Piknik priredi društvo "Prijatelj" št. 215, S. S. P. Z<. na Stuškovi farmi. JULY 11. julija, nedelja. — Piknik društva " "Kristusa Kralja", še. 226, K. S. K. J. na Stuškovi farmi. 11. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi. 18. julija, nedelja — Pevski zbor "Slovan" Izlet in pomladanski koncert na Močilnikarjevih farmah. 18. julija, nedelja. — Vrtni koncert in piknik pevskega zbora "Slovan" na Močilnikarjevi farmi. 18. julija, nedelja. — Piknik dr. "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ pri Zornu na Bradley Road. AVGUST 1. avgusta, nedelja — Piknik cerkve Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih farmah. 8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 S> N. P. J. pri Zornu, na Bradley Rd. 15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub S. N. Doma piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevih farmah. 22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintarjevih farmah. 29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zornu na Bradley rd. SEPTEMBER 4. septembra, sobota — Skupna društva S. S. P. Z. Olimpiada tri dni v avditoriju S. N. D. 11. septembra, sobota — Društvo Sv. Janeza Krstnika 37 JSKJ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. septembra sobota — Martha Washington 38 SDZ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 2. olitobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachsenheim, 7001 Denison Ave. 2. oktobra sobota — Društvo sv. Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. 9. oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Audi-toriju SND. OLD PEOPLE find I way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No "wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanscs mouth, teeth, and ^m surfaces. Halts fcrcpentation and putre* faction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Cheek halitosis with LISTERINE 10. oktobra, nedelja — Vinska trgatev društva "Jadran" v S. D. D. na Waterloo Rd. 16. oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND. ŽS.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. NOVEMBER 7. novembra, nedelja — operetta v SDD na Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja. — 25-let-nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue. ZA KAŠELJ Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kaši ji so enaki pri Buckley's zdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu .istavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par Dožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 'n 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. © ii i @ i TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE ZASTONI! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA da se vam pokaže kako LAHKO SE ČISTITE ODZNOTRAJ Vradoščeni boste, ko boste občutili kako vas ta čaj poživi čez noč in kako vas očisti zaprtja, ki vas muči, povzroča glavobol, itd. Garfield čaj ne dela čudežev, toda ako ste ZAPRTI vam bo gotovo pomagal. lOc in 25c v lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLAČEN POSKUS Garfield čaja in Garfield praška proti glavobolu na: GAB-FIELD TEA CO., Dept. C, Brooklyn, N. Y. Asfhma Cause Fought in 3 Minutes By dissolving and removing mucus or phlegm that causes strangling, choking. Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes the cause of your agony. No smokes, no dopes, no Injections. Absolutely tasteless. Starts work In 3 minutes. Sleep soundly tonight. Soon feel well, years younger, stronger, and eat anything. Guaranteed completely satisfactory or money back. If your druggist is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you. Buy handkerchiefs with what it saves ll isn't ncrppsary lo pay r>0^ or more to pet quality in a dentifrirc. Listrrino Tooth Pabtc, madn by the niakrrs of LiMcrinc, comcs to you in a large tube at 25t. Note how it cleans, bcautifiosand protects your teelh. Moreover it saves you approximately $3 a year over 50# dciilifrices. Duy things you need with that aavinp —. handkcrchicfs urc merely a suggestion. Lambert Phar* macal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25' GOVORICA POL.JUBA "Paris Soir" obravnava v ne kem članku pomen poljuba. Po njegovem pomeni poljub na lase čutnost, na čelo pokroviteljstvo na nos globoko-ljubezen, na ušesa izdajstvo, na lice strast, ki je prešla, na usta ljubezen poželenje, na vrat strast, na roko spoštovanje. List poziva vse svoje bralce, naj se izjavijo, da-li se jim zdijo te delno presenetljive razlage pravilne. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 Sews II Forward OR Backward Mak## tb# sama perfect Singer etltcb in either direction. Little lever changes direction instantly, and regulates exact number of stitches per Inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. O G SINGER Erasmus Gorsh© 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 STP.AN 4 ?e aprila. 1937.., Carica Katarina ti na kraljevskem dvoru v Ber- ^jrlavo ob starih zidovih in so mo-linu, dokler se ni naposled A v- ^ rali res piiiziti, da ni izvršila sa-gustu posrečilo, da je nagovo- momora. Zgodovinski roman Bila je dobro maskirana, nihče jeni spoznal, vendar pa je vsakdo lahko sklepal po njeni ponosni hoji in aristokratskih kretnjah, da to ni navadna žena. Kralj se narahlo zdrzne in o-stro pogleda Ano. Počasi je šla mimo njega, kralj Avgust pa je nehote stopil za to lepo in neznano ženo, ki je s svojo pojavo tako čudno delovala nanj. monade, ki jo je Denhoffova ponudila. Zlatnik je padel na mizo kot plača. Tedaj so -se srečale oči obeh žen. Nova kraljeva ljubica se je nehote zdrznila. časa ji pade iz rok. Časa se razbije in z zvenketom stekla se pomeša rezek in glasen smeh. ' — Samo eno besedo — reče Dohitel je skrivnostno masko {sedaj zapovedujoči glas v bliži in .ji odločno preprečil pot. — Lepa maska, — reče kral.i Avgust, — mislim, da poznam vse ljudi tukaj — in vendar . . . — Kljub temu pa me ne poznaš? — odgovori Ana francoski in izpremeni svoj glas. — Hm, ali pa veš, kdo sem jaz? — se zasmeje kralj Avgust. ki ni niti izpremeni! glasu. — Vem — odgovori Ana. — Res ? Torej — kdo sem ? — je izpraševal Avgust neznano masko. Ana se strese. Potem pa odgovori rezko in odločno: — Vi ste krvnik! Avgust dvigne glavo. — To je neumna šala — vzklikne kralj. Strogo je premeril smelo masko. — Resnica je — odgovori Ana hladno. — če me poznate, če veste, kdo sem in se kljub temu upate spregovoriti to besedo, bom ugotovil tudi jaz, da vem. kdo ste, madame, — vzklikne kralj Avgust. — Samo ena je na svetu, ki bi se drznila tako govoriti — toda ne, to ni mogoče. Maska se čudno zasmeje. — Vi me ne poznate — vzklikne nesrečna grofica Ana. — Mo- ni. — Poglej me. Ana dvigne hitro svojo masko, v naslednjem trenutku pa jo zopet prav tako hitro spusti. Denhoffova je bila edina, ki je videla Anin obraz. — Dobro me poglej — ji za-šepeče maska. Zapomni si moje poteze, kajti jaz sem tvoja najhujša sovražnica, ki te bo s svojim prekletstvom preganjala do svoje smrti. Boj se mojega maščevanja, nesramna blodnica. Vem, da bi me najrajše dala vreči v najglobljo temnico. U-kradla si mi kraljevo srce, toda zapomni si, da čaka tudi tebe ista usoda, ki je doletela mene. Toda jaz sem ostala čista, podlegla sem izdaji — tebe pa bodo nekega dne spodili odtod onečašeno, osramočeno in pre-zirano od vseh ljudi. Samo to sem ti hotela povedati. Ne pozabi mojih besedi! Denhoffova krikne in se one-sveščena zgrudi na tla. Ana pa je neopaženo izginila med množico in zares se ji je posrečilo, da je še isti večer pobegnila iz prestolice. Kralj je šele naslednjega dne zvedel, da je njegova nekdanja ljubica Ana pobegnila. Divjal je, jezil se je radi nepazljivosti svojih vohunov, na- ril pruskega kralja, da mu je izročil svojo varovanko. Ana je zaman protestirala. Zdelo se je, da sluti, kaj jo čaka po vrnitvi v domovino. Pod močno stražo so jo pripeljali najprej v neko majhno mestece, kjer je morala čakati, da so bila pogajanja med Avgustom in pruskim kraljem končana. Tudi sedaj je bil Rajmond Helm še vedno z njo, toda edino, kar je mogel storiti zanjo, je bilo ^o, da je pazil na njeno življenje. ' , Važno listino, ki mu jo je Ana ' izročila, je čuval na svojih prsih kakor svetinjo. Avgustovi ministri so začeli Ano znova nagovarjati, da bi jim izročila kraljevo obljubo. Lepa grofica pa je bila tako o-gorčena, da je odločno zavračala vse takšne predloge. Nekega d,ne je kralj Avgust zapovedal — pruski kralj pa se temu ni protivil — naj postopajo z Ano Cosel kakor z ujetnico... Prav nič ni koristilo, da je Rajmond Helm sprejel vojake in častnike z mečem v roki. Kakor bi trenil so ga premagali, po nalogu kralja Avgusta pa so postopali z njim viteški. Da, mladi poročnik je smel še nadalje ostati poleg lepe ujetnice. Ana je bila torej ujeta. Tako So jo pripeljali v dvorec Nossen, kjer je morala ostati močno zastrašena celih šest me-Isecev. Nesrečnica se je počasi malo pomirila, toda zdelo se je, da je zblaznela. ' Bila je stara komaj trideset šest let. Lepa je bila kakor nekoč — vse trplejnje, ki ga je preživela, ni škodovalo njeni lepoti. Iž svoje strašne osamljenosti je začela zopet pisati pisma kralju Avgustu, ki pa jih je pometal v ogenj, ne da bi jih sploh odprl. Ko je grofica Ana prispela v Stolpen, je baron Lowendahl zaplenil vse, kar je posedovala v presbolici — vse palače, ves nakit in denar, kolikor so ga našli. Avgust jo je vsega oropal. Dejal je, da bo ta nakit in denar, ki so ga našli, spravil za Anine otroke! Otroke je dal kralj dobro vzgajati. Grofici Ani je pustil za potrebe življenja tri tisoč tolarjev na leto, pa itudi mladi Rajmond Helm je smel še vedno ostati pri svoji gospodarici. čeprav j? kralj prav dobro vedel, kako«vdan in zvest je Rajmond grofici Ani, ga vendar ni odstranil iz njene bližjne. Ana je nekolikdkrat poskušala, da bi pobegnila. Rajmond ji je pri tem skrivaj pomagal, — toda beg se ji ni posrečil. Poveljnik dvorca je moral s svojim lastnim življenjem jamčiti za jetnico. Tako so minevala leta. Ana se je počasi pomirila k svojo bridko usodo. jevo ljubico, ki se je še vedno iz-dajala za drugo soprogo kralja Avgusta. Ta tuja vlada je torej pristala, da jo sprejme na svoj dvor odrekla pa je vsako sodelovanje pri izvršitvi bega. Ana in Rajmond sta morala biti izredno potrpežljiva in previdna, če nista hotela, da bi njuna namera propadla. Naposled je prišel dan, ki je bil primeren za beg. — , I jiv goče pa je, da se tudi jaz motim, ^ vji ^g^^e kazni, kljub kajti človek, ki sem ga poznala ni mogel preprečiti, da i rwe\ ft AWt *TO O i5 Q t IVI in za katerega sem vas sfriatra-la, je imel kraljevsko srce, v njegovih prsih je bila junaška duša, medtem ko ste vi... — Lepa maska — jo prekine kralj Avgust — končaj svoj stavek. Kdo sem jaz? — Vi ste samo igračka v rokah krvnikovih služabnikov in blodnice, ki jo vsakdo lahko dobi, če jo plača. — Cosel!---, je zamolklo vzkliknil kralj Avgust in prijel masko za roko. — Ne — odgovori Ana odločno in se osvobodi iz njegovega prijema. — Jaz nisern tista nesrečna žena, ki ste jo prevarali in izdali. Poznala sem jo pač. I bi grofica Ana Cocel ne odšla čez mejo, da tako ne bi našla na dvoru pruskega kralja varnega zavetišča in obrambe. Sedaj je kralj Avgust vedel, da je bila žena, s katero je na proslavi govoril, zares izdana grofica Ana. Marija Denhoffova pa ni niti z besedico omenila svojega sestanka s svojo tekmovalko. Iz Berlina, kjer se je nahajala pod zaščito pruskega carja, je poskušala grofica Ana Cosel doseči to, kar ji je obljubljalo kraljevo pismo. Od kralja Avgusta je zahtevala, naj takoj odpusti Marijo Ana je sedaj mrtva, toda jaz —jDenhoffovo in vse njene sovraž-jaz živim. jnike, posebno pa njenega bra- tranca barona Luwendahla, ki je počasi postal eden izmed njenih najhujših nasprotnikov. Kralj Avgust je takoj zažgal Kralj se je še vedno nadejal, da bo premagal kljubovalnost te ponosne žene, ki je imela nekoč tolikšno oblast. Toda vse je bilo zaman. Naposled je napočil dan, ko je morala lepa grofica Ana ponovno sesti v potovalno kočijo in obdana od dvajsetih oboroženih vojakov nastopiti pot. To je bila zadnja vožnja grofice Cosel. Pripeljali so jo v star in močan dvorec Stolpen v govorju kjer je dobila svoje stanovanje v stolpu. Dvorec so stražili vojaki, katerim je poveljeval človek, ki je bil kralju vdan z dušo in s telesom, — tako je postala Ana kraljeva ujetnica brez vsake svobode. Ko je prispela v Stolpen, so ljudje obhajali Božič. To je bil zanjo zares žalosten dan. Ko je zagledala temne sobe starega stolpa, seje lepa in tako ponosna grofica onesvestila. Zbudila se je iz omedlevice, tedaj pa sta se je lotila nepopisna jeza in obup. Hotela je skočiti z okna visokega stolpa, hotela si je razbiti Toda to je bilo samo navidez. Njena neustrašenost ni nikoli izginila, vedno je premišljevala o novih načrtih za beg, pogovarjala se je z Rajmondom, ki je večkrat prihajal k njej. Skupaj sta kovala načrte za beg. Stvar pa ni bila tako lahka T( ' "=»Tio leto njenega j ja — se je zdel ila ugodna pril Rajmond Menu .^o je dolgo skrivaj pogajal z neko tujo vlado, kjer so bili pripravljeni, da bi se zavzeli za pozabljeno kra- že nekaj dni je deževalo. Bilo je oblačno in pod varstvom noči sta Ana in Rajmond lahko pobegnila. Rajmondu se je posrečilo, da je odprl izhod iz Anine temnice s tem, da je ponoči kopal, vrtal zid in jemal kamenje iz njega, podnevi pa je skrbno skrival svoje orodje. Ta ozka odprtina je vodila v prastaro kepelico, od tam pa ni silo težko priti v park in do težkih vrat, od katerih je Rajmond imel tudi ključ. Poveljnik, general Wellen, neki starejši in neomenjeni mož ni niti slutil, kaj še pripravlja. Ob teh samotnih večerih je premnogokrat sedel z Rajmondom Helmom v sosedni sobi in kvartal z njim, ali pa mu je Rajmond pripovedoval kakšne stare pripovedke. častnika mu je, priporočil sam kralj. Tako je bilo tudi nocojšnji večer. Rajmond se je grofico o vsem dogovoril. Mladi poročnik jo nameraval toliko časa ostati v Stolpenu, dokler se grofici tie bi posrečilo. I da bi odšla čez mejo. I Poskrbel je za zanesljivega i kočijaža, Ani pa je dal orožje da bi se lahko branila v slučaju ! potrebe. Ker je precej močno deževalo i je straža odšla v majhno hišico ' poleg ograje, vojak pa po nava-;di ni pazil na to, kaj se dogaja i na bližnji cesti. j V Stolpenu je odbilo na stol-'pu deset. ^ Rajmond je sedel s poveljnikom k mizi, da bi si preganjala čas s kvartanjem. Podčastnik je prinesel pol ure pozneje ključe različnih vrat, ki jih je moral kontrolirati. Pred to uro pa bi bila morala grofica oditi iz stolpa, i Z Rajmondom se je že prej 1 poslovila. ! Rajmoiid jo bo pozneje pre-' vidno mahnil za njo. I V bližnjem gozdu jo je čaka-!la kočija s hitrimi konji, razen j tega pa tudi vodnik. Welen je bil danes zelo slabe volje. : Morda se je jezil na grdo vreme. Rajmond Helm je nekoliko- krat umolknil med pogovorom stari poveljnik pa je nekoliko-krat obrnil glavo proti vratom. — Vrag naj me vzame — mrmra stari poveljnik — toda po vsem se mi zdi, da lazi neka pošast nocoj okrog tega dvorca in išče svojo žrtev. Kaj mislite, gospod poročnik? Rajmond Helm je ostal popolnoma miren. Samo nasmehnil se je in odgovoril ; (Dalje prihodnjič) TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert HIckey, RoseyiU^ Calif., writes: "My doctor prescribe* Kruschen Salts for me—ho said they wouldn't hurt me in the least. I v* lost 17 lbs. in 0 weeks. Kruschen » worth Us weijjht in gold." Mrs. Hickey paid no attention to grossipers who said there was BO safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don t YOU? . Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle)« Simply tak** half t<.;uspuonful in of hot water every morning. AU druggists. Avgust grofica Preden se je kralj prav zavedel je lepa Ana izginila v množici. Avgust je odšel v dvorec. še enkrat se je pojavila grofica Ana kakor senca v bližini nove kraljeve ljubice Marije Den-j hoffove, ki je med smehljajem obdana s kavalirji in maskirani-mi dvornimi damami stregla gostom. Fina aristokratska roka se je iztegnila, da bi prijela čašo li- njena pisma, kakor so prihaja la in se sploh ni zganil, da bi ji odgovoril. Sedaj so vladali v prestolnem mestu general F'leming in njegovi tovariši. Ana je živela že skoraj dve le AM VAM PIJAČA ŠKODUJE? Zakaj ne bi pili dobro kapljico v miru In zadovoljstvu kakor drugi? Ako vam je po pijači slabo In ste bolni vzemite TUM-AID, ki vas gotovo pozdravi. Dobite ga po vseh lekarnah. Ae ne pm pri MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD PAIN-EXPEUER Zavarovalnino proti OONJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdico« 0718 HEnderson 1218 PREČITAJTE m A TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS > FICIRANl IŠČEJO SE POVEKJENCl la nabii-anje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen lasluiek ob malem trudu za lane-sijivo. inteligentno in poznano 05*1». PIŠITE! // M iSTifthAv*. M U M ^ .atov^lovencci.^^^ . . IVAM WLADtWfO Ur