PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nA postale i gruppo - Lena oO lir Leto XXVH. Št. 57 (7845) TRST, torek, 9. marca 1971 EGIPT NI PODALJŠAL PREMIRJA Z IZRAELOM TOPOVI ŠE NISO SPREGOVORILI UPANJE NA POLITIČNO REŠITEV Diplomatska pobuda v rokah Egipčanov - Izrael vztraja pri svojem trmoglavem stališču ^ KAIRO, 8. — Včeraj je zapadlo premirje med Egiptom in Izraelom Eni , ^em prekopu. Nekaj ur pred koncem premirja, ki ga je JJ** Podaljšal pred 30 dnevi, je egiptovski predsednik El Sadat imel v katerem je izjavil, »da se Egipt ne čuti več vezanega na 5Jj*™it#v ognja« in dodal, «da ta odločitev ne pomeni, da se bo •- av|l° tudi politično in diplomatsko delovanje in da se bo prepu-rešitev spora z Izraelci » , o^iuia jl. iziaciu dj 9‘ptovski predsednik je sporočil, ,v *• t>il ta sklep sprejet po poln Bri°Van.iu s sovjetskimi voditelji Mok °b‘*kom, ki ga je opravil v g l v Prvih dneh tega meseca, ji ®terem pa ni nihče nič vedel. ^ adat je povedal, da se je v , Jltvj . taigovarjal z Brežnjevom, t, °*'9inom in Podgornjim in da Upno proučili vse možnosti Eai f Položaja na Bližnjem Vzhodu, d, . ov*ki predsednik je poudaril, bo '?a ,^g'Pt popolno zaupanje, da Ped | ietska zveza do skrajnosti bonu e9'Ptovski boj za osvo-“®v in za pravični mir. govoru Je egiptovski dejal, da je prvič v ’inl v nevarnosti ozemeljska Jjj06* Egipta, ki jo ogroža Iz-■ Ker se noče vrniti na meje ' 6. junija 1967. El Sadat je teciiT’ ^ Izrael v zadnjih me-H^Tj^fcazal, da noče spoštovati ^T^rodnega prava. Zaradi tega j®® moglo priti do mirne rešitve v “kta na osnovi nedavnih polj^ Posredovalca Združenih naro-veleposlanika Jairringa. Pri izključno topovom«. sal o položaju na fronti Sueškega prekopa. List «A1 Goumhouria» piše, da so egiptovske oborožene sile pripravljene za vsako priložnost in dodaja, da je egiptovska vojska izredno dobro izurjena za morebitne ofensivne operacije in prehod čez prekop, da prisili sovražnika na umik. Nato list ugotavlja, da bodo igrali tanki glavno vlogo v morebitni prihodnji bitki, ker so na zahodni obali prekopa nameščene številna raketna izstrelišča zemlja-zrak. dodal: «Toda naši napori tovj« zaman, ker je sedaj sve- ^avno mnenje popolnoma *tjUra^° Izraell). Nato je egiptov-Hj^^sednik poudaril, da Egipt na rešitev spora z Izra-samo pod dvema pogojema: 5ith , Izraeloev iz vseh zasedanih istit področi-!h leta 1967 m za-upravičenih pravic pale-jtj 5®8a naroda. Potem ko je de-®a bo imela diplomacija še na-Vj, svojo važno vlogo na Bližnjem <\~U' je priporočil štirim velese nadaljujejo z napori, da E^108*’* kriza, ter izjavil, da j^-kgipt polno zaupnaje v Zdru-* DJ^rode. v glavnega tajnika in posredovalca Jarringa. k ~®n je imel El Sadat govor Vjj d'u In televiziji, je predsedo-vlade, na kateri so dve Ijerri avnava'l' položaj na Bližji vzhodu. Vladni glasnik je iz- S»a wti ^ ^ - da je El Sadat na seji med fc Poudaril napore Egipta, da ^reI>Ustljo diplomaciji vse možne «8 .--ve za uspešno rešitev kri-cijg ^Ptovski minister za informa-Vg 1® p° seji vlade d«Jal, da so da^sedanji napori Egipta olajšali tg Pesredovaleu Jarringu, hkrati dejanske namere Iz-“Ki je bil prisiljen odkriti «0 vsem svetom svoje ekspan-*°ih^ičrie težnje 111 zavrnitev re-^’e da so danes ob 15.22 letala letela nad egip-Nt(w Poio^ajem vzdolž Sueškega \ P5-. Letala so se takoj odda-\ v pr°tl letalska zaščita ni sto-PKcijo. v istih krogih se Je S: • d«- so Egipčani preteklo ^ ha117111 znatne vojaške preml-dolski strani Sueškega V Kairu se je tudi zve-le v Egiptu v teku pre-l heij,7 notranJostl države vellke-j ^ ** civilnega prebivalstva, ki KjlP^stanjeno za fronto vzdolž ^ ^ Prekopa. Tudi v Tel Avi-Je a Vol®*K:lh krogih sporočili, k*°thet la Pmteklo noč vzdolž 160 rov dolge fronte ob Sue-. OfPmkopij popolnoma mirna, krogi v Kairu so sporo-egiptovski notranji ml-takoj po zapadlosti premirja delno zatemnitev egiptov-b^Klavnejra mesta. Hkrati pa je 1 ministor Utvl navodila za TO jiiKrepe civilne zaščite, po-S t 86 Je posvetoval z najviš-%, V^Kcionarji svojega mlnlstr-'stih krogih menijo, da tl J^t^/^mžajo resnost položaja, ki Po zapadlosti prekinitve Vft. Egiptovski tisk je denes po 0 tasu ponovno obširno pl- Egiptovski zunanji minister Riad se je danes sestal s francoskim pravosodnim ministrom Plevenom, ki je na obisku v Kairu, in z jugoslovanskim veleposlanikom v K-giptu Mihaijiom Javorsldjem. Obveščeni krogi pravijo, da je z njima obravnaval položaj po prekinitvi premirja. Kot je znano, Francija podpira arabsko zahtevo po popolnem umiku izraelskih čet z zasedenih področij junija 1967, po drugi strani pa je jugoslovanski predsednik Tito v stalnem stiku z egiptovsko vlado glede razvoja političnega položaja in je v zadnjih mesecih na najrazličnejših ravneh podprl arabsko stališče. Politični in diplomatski opazovalci v Kairu ugotavljajo, da je predsednik El Sadat z odločitvijo, llllilliiiilimiiiiiiillllllMlllililliillllinllllllimiliiiiiiiiiuiiiuiiiiimliiillluiliiiiiiiililliiiluiliilliiiiiiniliillil MORO SE JE VRNIL Z OBISKA V IZRAELU Zunanji minister Moro na ogledu zgodovinskih spomenikov v Jeru zalemu da ne podaljša premirja, obdržal v svojih rokah pobudo v zapleteni diplomatski igri, ki se odigrava na svetu v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu. El Sadat je s tem dal ZDA še eno priložnost, da izvajajo pritisk na Izrael v smislu nedavnih Nixonovih izjav. Vsi kairski opazovalci ugotavljajo, da se je El Sadat zelo spretno izognil vsaki polemiki z ZDA. V tej zvezi je ((Journal d’Egypte» danes napisal, da hi bila vsaka polemika z ZDA odveč, ker so Egipčani že vse povedali Američanom, kair so jim imeli povedati Potem ko list omenja ameriške obveznosti, da se bodo uprli kateri koli prisvojitvi zasedenega ozemlja s silo, poudarja, da so te obveznosti zapisane v «mimih in tajnih« poslanicah, ki so jih ZDA poslale Egiptu in ki ležijo v predalih egiptovskega zunanjega ministra. vije s temi državami. Delegacija je odpotovala na obisk na vabilo vlad omenjenih držav. Gospodarski odnosi Jugoslavije z omenjenimi državami so doslej nezadostno razviti. Izvoz iz teh držav v Jugoslavijo znaša okrog en milijon dolarjev, medtem ko je izvoz v te države desetkrat manjši. Vzrok temu je nezadostno poznavanje tržišča, deloma tudi precejšnja razdalja in pa relativno slabo zanimanje za napredek sodelovanja. V jugoslovanskih gospodarskih krogih so mnenja, da so perspektive sodelovanja Jugoslavije s temi državami posebno na tehničnem področju, v izkoriščanju boksita, izvozu opreme za prehrambeno industrijo in možnosti za uvoz boksita, kave, kakava, banan in raznih drugih tropskih pridelkov precejšnje. OBISK KITAJSKEGA VLADNEGA PREDSEDNIKA V HANOJU <; Čuenlaj zagotovil podporo boju indokitajskih narodov Resen opomin ameriškim imperialistom • Neuspešni tajni razgovori v Parizu med ameriškim in severnovietnamskim delegatom - Čepone še vedno v rokah Patet Laa HANOJ, 8. — »Vietnam, Laos in Kambodža so naii sosedje, mi pa ne bomo dovolili, da bi Američani v Indokini vedrili In oblačili«. Te besede, ki zvenijo kot resen opomin ameriškim imperialistom, je spregovoril ministrski predsednik LR Kitajske Čuenlaj na velikem ljudskem zborovanju v Hanoju. Kitajski voditelj se je ustavil v Severnem Vietnamu štiri dni na uradnem obisku na povabilo hanoj-ske vlade in severnovietnamske delavske stranke. Vest o obisku sta objavila hanojski tisk in radio šele danes, ko se je obisk zaključil. Čuenlaj je prišel v Hanoj na čelu sedemčlanske delegacije, v kateri je bil tudi eden najvišjih predstavnikov kitajskih oboroženih sil, maršal Jeh Čan Jing, ki je bil svoj čas med organizatorji »velikega pohoda«. Maršal je član politbiroja kitajske partije ter ga smatrajo za enega največjih kitajskih izvedencev za vprašanja Indokine. Bil je že večkrat v Vietnamu, pred kratkim pa je spremljal tudi odstavljenega kamboškega predsednika Siha-nuka, ko je ta obiskal južno Kitajsko. Čuenlajev obisk se je zaključil z velikim zborovanjem v središču Hanoja, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. V svojem govoru je predsednik pekinške vlade še nekajkrat poudaril podporo kitajskega ljudstva indokitajskim narodom v boju proti ameriškemu imperializmu ter dejal, da je kitajsko ljudstvo pri pravljeno tudi na največje žrtve, da pomaga indokitajskim narodom dc končne zmage. Američane je opozoril, da bodo z razširitvijo vojne na vso Indokino samo pospešili svoj Osvobojeni v Turčiji ameriški letalci ANKARA, 8. — Ameriško veleposlaništvo v Turčiji je sporočilo, da so bili štirje ameriški letalci, ki so jih ugrabili v četrtek v Ankari, osvobojeni ter da so se živi in zdravi vrnili na svoje domove. Splošna stavka v Latini LATINA, 8. — Jutri bo v Latini 24-uma splošna stavka, ki so jo sklicale CGIL, CISL in UIL v znamenje protesta proti suspenziji številnih delavcev in znižanju delovnih umikov v mnogih tovarnah. Ukrepi prizadevajo okrog 11.000 delavcev Latine. Predvideno je tudi zborovanje s povorko. Gospodarska delegacija, SFRJ obišče karibske države BEOGRAD, 8. — Danes je iz Beograda odpotovala na obisk nekaterim karibskim državam delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki .jo vodi namestnik predsednika zvezne gospodarske zbornice Stojan Milenkovič. Med večdnevnim obiskom v Jamaiki Barbadosu, Trinidadu, Tobagu in Gvajani se bo skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov raz-govarjala o možnosti za razširitev blagovne izmenjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja Jugosla- RIM, 8. — Zunanji minister Moro se je nocoj vrnil s petdnevnega uradnega obiska v Izraelu. V petih dneh, ki jih je preživel v Tel Avivu in Jeruzalemu, je imel Moro priložnost, da se je sestal z izraelskim zunanjim ministrom Aba Ebanom, s predsednico vlade Golrio Meir in danes pred odhodom z obrambnim ministrom Dajanom. Moro je v raznih izjavah poudaril, da je bil ta njegov obisk zgolj informativnega značaja, v okviru naporov italijanske politike in diplomacije v korist miru na svetu. Moro je odločno zavrnil vsako tolmačenje njegovega uradnega obiska v Izraelu v vlogi »posredovalca« in je poudaril, da so imeli razgovori, ki jih je imel z izraelskimi voditelji, informativni in pojasnjevalni značaj. Pri tem je Moro poudaril, da ostaja stališče rimske vlade nespremenjeno, ker vidd edino v Združenih narodih možnost za pravično rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Normalizacija odnosov med KP Japonske in SZ? TOKIO, 8. — Delegacija japonske komunistične partije bo pod vodstvom člana prezidi.ia CK Nishiza-we v kratkem obiskala Moskvo, kjer bo imela vrsto političnih razgovorov s predstavniki sovjetske KP. Namen razgovorov je premostiti težave in nesoglasja, ki obsta jajo v odnosih med obema partijama. Če bo prišlo do razjasnitve, bo ista delegacija japonske KP prisostvovala kot gost zasedanju 24. kongresa KP SZ, ki se bo začel '>0. marca. Japonski predstavniki bo do odpotovali iz Tokia prihodnjo nedeljo ali ponedeljek. Nesoglasja med komunističnima partijama Japonske in SZ so nastala predvsem zaradi sovjetske podpore voditelju organizacije »Glas Japonske* Yoskiu Shigi, ki so ga leta 1964 izključili iz japonske partije zaradi »protipartijskega* in »protirevolucionarnega* detovania. K P Japonske obtožuje tudi sovjetsko partijo »vmešavanja v notra nje zadeve*. Japonsko - sovjetski razgovori bo do pomenili prvo srečanje med predstavniki obeh partii po dveh letih in pol. Če bo delegacija KP Japonske prisostvovala kongresu. RIBIČIČEV RAZGOVOR Z BEOGRAJSKIMI GOSPODARSTVENIKI Treba je dosledno izvajati vse ukrepe o stabilizaciji Potrebna je tudi splošna družbena disciplina .................................... ZASEDANJE K VINARJEV CGIL, CISL IN UIL Odločilni korak naprej na poti sindikalne enotnosti Že letos ustanovni kongres novega enotnega sindikata - Posegi Lame, Ravenne in Stortija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in podpredsednik Aleksander Grlič-kov sta se razgovarjala z okrog 400 gospodarstveniki iz Beograda o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Ob tej priložnosti je Mitja Ribičič med drugim zanikal trditve, da ukrepi za štabi!iziacijo niso uspešni in dejal, da bo celo letošnje leto v znaku stabilizacije. Da bi pa program stabilizacije dal zaželene rezultate, je potrebno, da se vsi ukrepi dosledno izvajajo. Zato je neobhodno potrebna splošna družbena disciplina. Ribičič je priznal, da bi zveznemu izvršnemu svetu lahko očitali, da ni do konca februarja, kot je bilo napovedano, pripravil predloga sistemskih rešitev, za kar pa ne nosi odgovornosti samo zvezni izvršni svet, kajti zadnje mesece so se vsa resna gospodarska vprašanja reševala ob posvetovanju z republikami m s pokrajinami. Tak način dela je v zvezi z napovedanimi u-stavnimi spremembami edino pravilen, zahteva pa več časa. Ribičič je izrazil mišljenje, da bi moralo gospodarstvo po devalvaciji izkoristiti vse možnosti za povečanje izvoza in opozoril gospodarstvenike, da ne smejo računati, da bodo v tem letu stopile v evljavo predvidene spremembe deviznega in zunanjetrgovinskega režima. Predsednik zveznega izvršnega sveta je ugotovil, da je zveza z zmanjšanjem raznih dajatev razbremenila gospodarstvo letno za okrog 330 milijard starih dinarjev, in poudaril potrebo, da tudi republike in komune s svoje strani zmanjšajo obveznosti gospodarstva, ker bi se z nadaljnjim zmanjšanjem bremen gospodarskim podjetjem občutno zmanjšale tendence po povečanju cen in prepre- Na razne kritike o neučinkovitosti dela zveznega izvršnega sveta je Ribičič naštel ukrepe, ki jih je zvezna vlada sprejela zadnje mesece samo na področju stabilizacije. »Sodim, je dejal Ribičič, da bi se to moralo priznati ne zato, da bi spali na lovorikah, temveč da bi se še bolj organizirali in za dosego še pomembnejših rezultatov v sedanji dobi politične bitke za stabilizacijo in nov družbeno - gospodarski sistem, kar naša javnost tudi opravičeno pričakuje.* B. B. RIM, 8. — Danes je bil v Rimu tretji dan zasedanja treh sindikalnih zvez kovinarskih delavcev CG IL, CISL in UIL. V prejšnjih dneh so razpravljali predvsem o ustanovitvi v tovarnah novih sindikalnih enotnih organizacijskih oblik, ki naj spremenijo sedanje notranje komisije v tovarniške svete. Zasedanje je v okviru razprav, ki so se začele že lani za ustanovitev enotnega sindikata vseh italijanskih kovinarskih delavcev. Po dosedanjih razpravah in težnjah delavcev in sindikalnih voditeljev, bo do združitve prišlo že letos. Do danes so imeli predstavniki kovinarskih delavcev priložnost, da so na zasedanju razpravljali in potrdili svoja stališča o vprašanjih združitve kovinarskih sindikatov in vseh delavcev v eno samo sindikalno organizacijo. Na poti združitve so kovinarji v prvi vrsti, saj je to najbolj bojevita in najvažnejša delavska kategorija, ki že dlje časa enotno nastopa v sindikalnih bojih ter je utrdila svoje enotne nastope predvsem v trdih bojih vroče sindikalne jeseni leta 1969. Danes so na zasedanju govorili glavni tajniki treh sindikalnih organizacij Lama za CGIL, Ravenna za UIL in Storti za CISL. Lama je naslovil na kovinarje poziv, naj odločno korakajo na poti enotnosti. Poudaril je, da CGIL popolnoma podpira konferenco kovinarjev, ki predstavlja konkretno dejanje za u-stanovitev enotnega sindikata. To priložnost je Lama izkoristil, da je sporočil nekatere važne sklepe treh osrednjih sindikalnih tajništev, ki so jih sprejeli na nedavnem sestanku v Ta-rquinii. Sklenili so, da bodo letos povsod enotno praznovali prvi maj, da skličejo do konca tega meseca nov sestanek treh tajništev, na katerem bodo razpravljali o skupnem dokumentu, ki bo moral vsebovati napotila za ustanovitev bodočega enotnega sindikata. Poleg tega bodo poleti zvezni voditelji sklicali najprej ločene in nato skupne izredne kongrese o razpustitvi posameznih sindikalnih organizacij, ter ustanovni kongres novega enotnega sindikata. Tajnik UIL Ravenna je opomnil delegate, da bo enotnost kovinarjev spodbuda za enotnost vsega sindikalnega gibanja. Nato je poudaril nove sindikalne politike za neposredno udeležbo delavcev v proizvodnji. Tajnik CISL Storti je obravnaval zlasti vprašanje neskladnosti političnih funkcij s sindikalnimi in poudaril rešitev tega vprašanja v korist sindikalne enotnosti. Na kovinarjih, je dejal Storti, leži velika odgovornost, da se postavijo na čelo sindikolne enotnosti. Storti je zaključil svoj govor, da bo enotni sindikat premostil vse svoje težave, ki ga čakajo, pod pogojem, da se odpravi vse, kar še loči tri sindikalne organizacije. Na zasedanju so govorili tudi o oživljanju fašizma in poudaril, da je treba zahtevati prepoved vseh fašističnih polvojaških organizacij in neofašistične stranke MSI. Jutri se bo zasedanje nadaljevalo. Vodstvo PSI RIM, 8. — Jutri popoldne se bo sestato vodstvo PSI, kd bo razpravljalo o pripravah zasedanja centralnega komiteja. To bo, kot je bilo že napovedano, od 10. do 12. t.m. Na dnevnem redu CK bodo predvsem reforme, govorilo pa se bo tudi o Sklicanju strankinega kongresa ter o izvolitvi predsednika stranke, za katerega je kandidat večine posl. De Martino. Danes seja vodstva RPI RIM, 8. — Jutri se bo sestalo vodstvo KPI, ki bo razpravljalo o problemih italijanskega Juga. Na dnevnem redu bodo tudi reforme ter napori za utrjevanje protifašistične fronte. Uvodno poročilo bo imel član vodstva posl. Alfredo Reichih). Zaključena stavka osebja avtocest RIM, 8. — Ob 14. uri se je zaključil drugi dan stavke osebja avtocest IRI, ki so jo sklicale tri sindikalne organizacije v zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Predvideni so še štirje dnevi stavke, in sicer prihodnjo nedeljo ter od nedelje 21. do srede 24. marca. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiviiniiiiiitiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiii 172 MRTVIH IN 358 RANJENIH Krvav obračun neredov v Pakistanu 25. marca se bo sestala nacionalna skupščina da bi pripravila novo državno ustavo KARAČI, 8. — V Karačiju so objavili uradno sporočilo, po katerem so neredi, ki so izbruhnili pretekli teden v različnih krajih Vzhodnega Pakistana povzročili 172 mrtvih (med njimi 23 policijskih agentov) in 358 ranjenih. V samem mestu Čittagong, kjer so bili najhujši incidenti, je bilo 78 mrtvih. Kot je znano, je do neredov prišlo, potem ko je predsednik Paki-vaznost ustanovitve tovarniških sin-1 stana Jahja Kan sklenil odložiti za-dikalnih svetov tudi pri sestavi! sedanje nacionalne skupščine, ki bi se bo to zgodilo prvič v zadnjih čilo poslabšanje življenjskega stan desetih letih. I darda. Udeleženci skupščine Kmečke zveze v mali dvorani v Kulturnem domu, (Poročilo o skupščini berite na notranjih straneh) se morala sestati 1. marca, da bi pripravila osnutek nove ustave. Skupščino so sedaj sklicali za 25. marec. V Jugoslaviji se nadaljuje val slabega vremena BEOGRAD, 8. — Zima, kot kaže ne misli tako hitro odnehati. Danes je ponovno snežilo v Makedoniji, vzhodni Bosni in večjem delu Srbije. Na severnem delu Jadrana in v Sloveniji je bilo pretežno jasno in hladno. Najnižja danes zabeležena temperatura ob 10. dopoldne je bila v Ljubljani —13, v Zagrebu —9, najtopleje je oilo v Splitu s 5 in v Dubrovniku s 4 stopinjami. Novi sneg je v Makedoniji otežko-čal cestni promet posebno v zahodnih predelih. Še vedno je prekinjena za promet cesta med Mavrovom in Debrom, kjer se je pred dnevi udrl snežni plaz. Najtežje stanje je na cestah Bosne, cesti Kalino-vik - Maljevina in Tjentište - Gacko sta zaradi zametov, ki na nekaterih krajih dosežejo višino dveh metrov, že tri dni neprehodni. Tudi na o-stalih cestah Bosne in Hercegovine je promet zaradi poledice otežkočen. Na cesti Sarajevo - Mostar je bilo danes zaradi poledice precej prometnih nezgod. Na vseh cestah Bosne in Hercegovine je prepovedana vožnja s prikolicami in vlačilci. B. B. * * * MADRID, 8. — O hudem mrazu in snegu poročajo domala iz vseh krajev Evrope. Naj kot zanimivost omenimo samo, da je v Madridu zapadlo 30 centimetrov snega, kar je za Španijo absolutni rekord. dokončni poraz. Dejal je, da je dokončna zmaga nad imperializmom možna in uresničljiva ter da je LR Kitajska okrepila priprave v primeru vojne. Za Čuenlajem je spregovoril še sevemovietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong, ki je poudaril pomen solidarnosti med vietnamskim in kitajskim ljudstvom. Ta solidarnost — je dodal — pomeni tudi resen opomin agresorjem. Druga važna vest v okviru indo-kitajske krize prihaja danes iz Pariza, kjer je načelnik sevemoviet-namske delegacije na tamkajšnjih pogajanjih veleposlanik Xuan Thuy prvič javno potrdil obstoj tajnih sestankov med njim in ameriškim delegatom Davidom Bruceom. Skupini ameriških pacifistov, ki so že več dni v Parizu, da bii proučili možnosti rešitve krize na azijskem jugovzhodu, je Thuy potrdil, da se je že večkrat sestal z Bruceom ter z njim razpravljal o določitvi datuma za umik vseh ameriških čet iz Vietnama. Hanojski predstavnik je povedal, da je bil ameriški delegat v zasebnih razgovorih prav tako nepopustljiv kot v javnosti ter da ni bilo mogoče priti do nikakršnega sporazuma. Na sestanku z ameriškimi pacifisti je Xuan Thuy zagotovil, da ravnajo v Severnem Vietnamu z ameriškimi vojnimi ujetniki «kot z ljudmi, ne pa kot z vojnimi zločinci*. Kot je znano, niso namreč ZDA napovedale vojne Severnemu Vietnamu, zaradi česar bi določbe ženevske konvencije o vojnih ujetnikih ne smele veljati za Američane, ki so jih zajeli med letalskimi poleti nad Severnim Vietnamom. Ameriški pacifisti so se danes sestali tudi z načelnikom delegacije ZDA Bruceom. Po sestanku, ki je trajal tri ure, je glasnik pacifistov izjavil, da je tudi ameriški predstavnik potrdil tajna srečanja z ‘Xuan Thuyjem. Iz razgovora z Bruceom — je dodal glasnik — smo se prepričali, da iščejo ZDA v Vietnamu rešitev »korejskega tipa* (se pravi razdelitev države na dva dela), ter da nikakor nimajo namena zapustiti državo. Glasnik je tudi izrazil razočaranje in »občutek nemoči in jeze* zaradi nezmožnosti poslanika Brucea, da »gleda na stvari z zgodovinskega zornega kota*. Pacifistična delegacija, ki je v preteklih dneh imela razgovore z načelnico delegacije južnovietnamske revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh ter s predstavniki »enotne fronte Kampučija* (kamboških partizanov), je imela danes razgovor tudi z načelnikom sajgonske delegacije na pariški konferenci Lamom. Pozneje pa je glasnik ameriških pacifistov nekoliko spremenil prejšnje izjave ter povedal, da je Xuan Thuy govoril o sestankih, ki jih je imel še pred poldrugim letom. Glasnik se .je oprostil, češ da so člani delegacije nekoliko utrujeni ter da niso pravilno razumeli izjav hanoj-skega predstavnika. Tudi sevemo-vietnamska delegacija v Parizu je objavila uradno poročilo, v katerem demantira vest o tajnih sestankih med načelnikoma obeh delegacij. Vesti z indokitajskih bojišč so tudi danes izredno nejasne bodisi zaradi cenzure nad poročili tujih dopisnikov kot tudi zaradi nezanesljivosti izjav vojaških glasnikov. Medtem ko v Sajgonu še naprej govore o zavzetju čeponeja v južnem Laošu, je glasilo severnovietnamske vojske demantiralo, da bi invazijske sile zavzele vas. List trdi, da je celotno področje okrog Čeponeja (ki je danes samo še kup razvalin, saj so ga ameriška letala neprestano bombardirala) ,x)d nadzorstvom sil Patet Laa. List pravi dalje, da so sajgonske čete začele vojaško operacijo tri kilometre od vasi, vendar so doživele popoln poraz: 300 sajgonskih vojakov je bilo ubitih ail ranjenih, 16 ameriških helikopterjev pa sestreljenih. Glede nove sajgonske ofenzive v južnem Laosu pa sevemovietnamski časopis trdi, da gre samo za »lepo etiketo*, s katero skušajo prikrivati dejstvo, da je operacija v južnem Laosu popolnoma na defenzivi*. List dodaja, da so morale invazijske čete zapustiti vse svoje položaje severno od državne ceste številka 9. Ameriški vojaški glasnik v Sajgonu pa je povedal, da so ameriška letala po pomoti bombardirala sajgonske položaje blizu Čeponeja: 38 sajgonskih vojakov je bilo ranjenih. Ameriško poveljstvo je uvedlo preiskavo. Labor v Beogradu BEOGRAD, 8. — član predsedstva zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Dlmče Belovskl je sprejel danes Livia Laborja, voditelja političnega gibanja delavcev Italije MPL, ki je gost socialistične zveze, Ob tej priloanosti sta Labor In Belovskl Izmenjala misli o aktualnem družbenopolitičnem razvoju obeh držav ter o mednarodnih vprašanjih. Livtto Labor je danes obiskal tudi ravnatelja ((Politike* Milojka Drulovtča. TRŽAŠKI DNEVNIK V NEDELJO DOPOLDNE V KULTURNEM DOMU v __ Številna udeležba kmetov s Tržaškega na letnem občnem zboru Kmečke zveze Poudarjena nujnost enotnih nastopov kmetov in delavcev ■ Nevarnost novih razlastitev pri Kolonkovcu in Sv. Ani ■ Izvoljen je bil novi glavni svet V mali dvorani Kulturnega doma sindikata CGIL je poudaril nujnost je bil v nedeljo dopoldne redni občni zbor Kmečke zveze. Poleg članov, kmetov iz vseh krajev naše pokrajine, ki so napolnili dvorano, so se občnega zbora udeležili tudi dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, zastopnik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Vito Svetina, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bolč, zastopnik pokrajinskega kmetijskega nadzomištva dr. Vremec, zastopnik sindikata CGIL geom. Muslin, predsednik deželnega odbora kmečke organizacije «Alleanza col-tivatori» Simsig, predsednica zveze zadrug Libera Sorini, predsednik Kmečke zveze v Gorici Š tek ar in odbornik Klanjšček, predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kravs, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj, predsednik pokrajinskega združenja rejcev Miro Križmančič, predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Alojz Markovič, zastopnik ustanove INČA Semilli, predsednik kraškega zadružnega hleva Mirko Radovič, predstavnik okrožnega nadzomištva za gozdarstvo geom. Contento, predstavnik deželne ustanove za razvoj kmetijstva dr. Paulin, predstavnik Urada za kmečke prispevke knjigovodja Gianotti, predsednik konzorcija pridelovalcev vina Košuta, predsednik gozdne zadruge v Padričah Žagar, in znani kmetijski strokovnjak dr. Franjo Juriševič iz Kopra. Pismene pozdrave so poslali pokrajinski odbornik inž. Milan Sosič, član upravnega sveta deželne ustanove za razvoj kmetijstva dr. Drago Gantar, inž. Andrej Čok, dr. Ambrosi. ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni. Občnemu zboru je predsedoval Srečko Orel. Predsednik Alfonz Guštin je podal predsedniško poročilo, upravni tajnik Lucijan Volk pa tajniško. (Obe poročili objavljamo na drugem mestu). Sledili so pozdravi predstavnikov raznih organizacij in diskusija, ki je bila zelo zanimiva ter ;e zajela in osvetlila razna vprašanja. Po odobritvi poročil in drsedaniega delovanja zveze je bil izvoljen novi glavni svet, ki bo enotnih nastopov delavcev in kmetov za uveljavitev pravic in v boju proti porajanju fašizma. Predstavnik SPZ je omenil skupne cilje in izrazil željo, da bi se še bolj poglobilo medsebojno sodelovanje, zlasti na izobraževalnem področju. Dr. Vremec je prinesel pozdrave in čestitke ravnatelja kmetijskega nadzomištva dr. Bucca, bratske pozdrave in voščila sorodne organizacije iz Gorice je prinesel predsednik Štekar, predstavnik urada za Kmečke prispevke Gianotti je toplo pozdravil kmete in navedel nekaj koristnih nasvetov, predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič je zaželel kmetom najboljše uspehe in je med drugim opozoril na problem dobave vode po znižani ceni. Zastopnik organizacije »Alleanza colti vatom je omenil skupne nastope furlanskih in slovenskih kmetov in dosežene uspehe ter opozoril resnost položaja kmetijstva v Italiji in na nevarno porajanje fašizma. Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja je čestital Kmečki zvezi, ki se je triko uveljavila in opravlja zelo važno nalogo pri utrjevanju temeljev našega gospodarstva, obenem pa je navedel nekatere specifične probleme in naloge, zlasti glede poklicnega usmerjanja in strokovne izobrazbe mladine. O drugih posegih in diskusiji bomo podrobneje poročali v nedeljski številki. Po zaključku občnega zbora so se kmetje in povabljeni gostje še zadržali v pogovoru ob kozarcu domačega vina. Izredna seja občinskega sveta Danes ob 18.30 se sestane na izredni seji tržaški občinski svet. Dnevni red obsega vrsto upravnih sklepov, med katerimi se mnogi nanašajo na Aoegat (poročevalec odbornik Hreščak), na vprašanja socialnega značaja (poročevalec odbornik dr. Dolhar), na izredne prispevke gledališčema Verdi in Tea- Vasootto )itd. Posebna točka (poročevalec odbornik Verza) se nanaša na izvršni osnutek za Rižarno — spomenik, oziroma na odobritev izdatka 300 milijonov Ur za njegovo realizacijo. Jutri seja miljskega občinskega sveta Jutri, 10. tm. ob 20. uri se bo sestal na Izredni seji miljski občinski svet. Med drugimi točkami dodatnega dnevnega reda so tudi odobritev obračuna 18. miljskega karnevala (1.000.500 Ur), odobritev sprememb v proračunu občinskega podjetja ACNA za leto 1970 in odobritev občinskega obračuna za poslovno leto 1969. Posebni točki na dnevnem redu se bosta nanašali na po-verjenje izdelave načrtovalnih aktov za podroben načrt za zgodovinsko središče Milj in za turistično središče Milj inž. prof. Robertu Costi. NA POVABILO PREDSEDNIKA IS KAVČIČA Predsednik pokrajine Zanetti na uradnem obisku v Sloveniji Potovanje predsednika tržaške pokrajine v Sloveniji spremlja zunanje ministrstvo z velikim zanimanjem tro Stabiie (poročevalec odbornik iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmiiiiiiininiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiimiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimimi *? SINOČNJE SEJE GLAVNEGA ODBORA Jubilejni občni zbor SGZ 16. moja v dvorani trg. zbornice Obsežen program proslav - Imenovali bodo častni odbor zaslužnih gospodarstvenikov S Prof. Di Natalejem na obisk Poslovnemu združenju za obrtništvo v Ljubljano Na povabilo predsednika izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Staneta Kavčiča bo odpotoval danes na uradni obisk v Ljubljano predsednik tržaškega pokrajinskega odbora dr. MicheLe Zanetti. Spremljala ga bosta starejši odbornik prof. Mario Foschi ter pokrajinski tajnik dr. Moresi. Kolikor gre za važen obisk v okviru jugoslovansko-italijanskih odnosov na obmejnem področju, spremlja zunanji minister Aldo Moro obisk s posebnim zanimanjem. V tem bo Zanettiija pospremil tudi generalni konzul v Kopru dr. Messina. Zanettija bo v Ljubljani pričakal tudii jugoslovanski generalni konzul v Trstu Trampuž. Zanetti se bo v Ljubljani srečal s predsednikom IS SRS Kavčičem, poleg tega pa bo imel krajši sestanek s predsednikom ljubljanske mestne skupščine. Obiskal bo tudi Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so me razveselili in počastili s čestitkami, svetjem in darili ob moji šestdesetletnici. Danilo Benčina Sinoči je zasedal glavni odbor Slovenskega gospodarskega združenja. Predsednik SGZ Stanko Bole je ob začetku obvestil odbornike o predlogu, naj bi bil občni zbor združenja 16. marca letos, kar je odbor enoglasno sprejel. Jubilejni občni zbor — združenje bo kakor ,......... ... ____ ji znano letos slavilo 25. obletnico svoje ustanovitve - bo po vsem sedstvo in izvršni odbor. V glavni svet so bili izvolieni: Alfonz Guštin (Col), Dušan Kodrič (Sv. Ana), Alojz Debeliš (Sv. Ana), Marii Grbec (Trst), Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Srečko Orel (Prosek-Devinščina), Anton Gombač (Lonjer), Ivan Antonič (Cerovlje), Josip Scheriani (Oampore), Drago Starc (Prosek), Slavko Štoka (Kon tovel), Marjo Švab (Križ), Evgen Kalc (Padriče), Danilo Radovič (Nabrežina), Mirko Križmančič (Bazovica), Anton Bole (Piščanci), Josip Ota (Boljunec), Rafael Grgič (Padriče), Pietro Crevatin (Milje), Avgust Radetič (Med a vas), Ivan Racman (Groča.na), Emil Purič (Repen), Josip Kralj (Slivno), Oscar Masi (Trstenik), Josip Pernarčič (Vižovlje), Ludvik Pipan (Mavhi-r. e), Marij Kosmač (Boršt), Kri stjan Tence (Križ). Francesco Scheriani (Mijje), Lojze Škrk (Praprot), Anton Petaros (Gročana), Jcsip tem v nedeljo, 16. maja, v glavni dvorani trgovinske zbornice. Glavni odbor je pred začetkom razprave o posameznih točkah na dnevnem redu imenoval dr. R. Marca za novega predsednika nadzornega odbora SGZ, in sicer na mesto preminulega predsednika Švag-lja Sledila je razprava o organizacijskih pripravah na občini zbor in o proslavah, s katerimi bo združenje počastilo petindvajseto obletnico svojega delovanja. Sestavljen bo širši častni odbor za proslavo, v tem pogledu pa je glavni odbor poveril izvršnemu svetu SGZ nalogo, da vnese v spisek častnih članov tega odbora zaslužne slovenske gospodarstvenike in podjetnike s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije ter iz Kanalske doline. Kakor smo v našem listu že zabeležili pred časom, bodo slovesno- sti obsegale družabni izlet, sam jubilejni občni zbor, vrsto predavanj in poučnih izletov, med temi najbrž tudi skupen izlet na sejem ((Moda v svetu« v Beogradu, za kar naj bi se zavzele zlasti članice SGZ, dalje izdajo posebne agende in zlasti izdajo monografije o dosedanjem in bodočem delu združenja v okviru slovenskega gospodarstva v Furlaniji ■ Julijski krajini. Glavni odbor je poveril tudi v zvezi s tem programom izvršnemu svetu nalogo, (to ga izvede po predvidenem kronološkem redu, to je do zaključne operativne in družabne prireditve, ki bo letošnje jeseni v Kulturnem domu v Trstu. V razpravo o posameznih vprašanjih so posegli dr Kocjančič, Stanko Bole, Jurij Štavar, Karel Mlkolj, dr. F. Škerlj, Miran Kuret, dr. M. Klobas, dr. Angel Kukanja, arh. M. Race, M. Kont, D. VValtritsch, Dušan Košuta, dr. R. Marc, A. Renar in drugi Predsednik SGZ Bole je na koncu kratko poročal o nedavni seji odbora za zunanjo trgovino ter o skorajšnjih občnih zborih tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in same mešane zbornice iz Milana. V kratkem bo SGZ organizira- Š ira (Sv. Ivan), Romano Knbec (KolonkoveC) Karel Valentinčič t »imiiii»iiiMiiliiii»iiiiMiuiiilllilimiiiMiiMiiiiii»Mmmiuiimiiiiiiiiiniiiiiimim»»llliiillllilillMiiiiimilllllil (Kolonkovec), Karel Grilanc (Sa-lež), Aleksij Gregorič (Barkovlje). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Miloš Kodrič (Sv. Ana), Zoro Grgič (Bazovica) in Josip Bolčič (Bo ljunec). O zelo važnem vprašanju razlašče-vanja je podrobneje poročal tajnik Mario GrDec. Poudaril je, da se raziasčevanje zemlje ni prenehalo in da je to ne samo hud gospodar-ski udarec za prizadete lastnike, ampak tudi izpodkopavanje našega nacionalnega obstoja. Navedel je nato najbolj pereče primere.. V tem mesecu, ah najkasneje v aprilu, bo tržaška občina začela dela za razširitev pokopališča pri Sv. Ani. Občinska uprava je pred časom zagrozila z «začasno zasedbo*. Prizadetih bo 70 družin, nekaterim bodo razlastili tudi hiše. Po nastopu občinskih svetovalcev KPI, PSI, PSIUP, Slov. skupnosti, PRI in In-dipendentistov je obči nska uprava V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU *Mladina poje, igra in pleše» ob navdušenju poslušalcev V priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov so nastopili mladinski pevski instrumentalni in plesni ansambli s Tržaškega lo posebno sejo o problemih zunanje trgovine v Gorici, tudi v zvezi z zastojem prometa po tamkajšnjem avtonomnem računu. Ob predsednikovem poročilu o napovedanem brezcarinskem uvozu 40.000 stotov mesa na leto iz sosedne republike se je ponovno razvila razprava, med katero je prišla do izraza potreba, naj bi se SGZ zavzelo za to, da bi ta uvoz potekal v skladu z nameni ustreznega itall-jansko-jugoslovainskega sporazuma (pri čemer je imelo prav SGZ nedvomne zasluge), ter so odborniki v tej zvezi pozdraivlli zadnji poseg predsednika Delavskih zadrug ing. Pečenka v tel smeri. Jutri dopoldne bo odposlanstvo Slovenskega gospodarskega združenja pospremilo v Ljubljano predstavnika Deželnega združenja za razvoj obrtništva, in sicer predsednika prof. Di Nataleja in glavnega ravnatelja ing. Seiana. V odposlanstvu SGZ bodo predsednik Stanko Bolč, načelnik in tajnik odseka za obrtništvo Renar in Grgič ter direktor SGZ Kufersin. Deželna delegacija bo v Ljubljani gost Poslovnega združenja za obrtništvo SR Slovenije, med njenim bivanjem v sosedni republiki pa jo bo sprejel tudi podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije ing. Valentinčič. V četrtek, 4. t.m., je promoviral na tržaški univerzi za inženirja elektronike ZORKO ŠČUKA Novemu inženirju iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika. tavamo «Saiva» v Kranju, ljubljansko univerzo, kjer ga bo sprejel rektor, in druge ustanove. V tiskovnem sporočilu, ki nam ga je poslala pokrajinska uprava, je med drugim poudarjen pomen tega obiska. «Razvoj dobrih prijateljskih odnosov med krajevnimi ustanovami obmejnih pokrajin je posebno poudarjen v programu tržaške pokrajinske uprave«, pravi sporočilo in dodaja, «to je mnogo stvarnih vprašanj, ki zanimajo obe strani in ki spadajo v delokrog tržaške pokrajine. O teh vprašanjih bo govor tudi v Ljubljani«. Zborovanja ANPI Josipu Rojcu, predsedniku zbora Gallus in njegovi soprogi Meri se je v nedeljo rodila hčerka Nada. Pevci Gallusa srečnim staršem iskreno čestitajo. Tončku in Sonji Dougan se je rodila 20. jebr. t.l. hčerka Sara. Prosvetno društvo Slavko Škamperle jima iskreno čestita. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Partizanska zveza Prosek-Konto-vel vabi vse bivše partizane in aktiviste na sestanek, ki bo jutri, 10. tm. ob 20. uri v prostorih prosvetnega doma (Sosičeva hiša). Na sestanku bo prisoten član pokrajinskega odlbora ANPI. Odbor Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vitou Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Llvij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Ob rojstvu male Neve izrekata učiteljski zbor in odbor Glasbene matice Nadi Žerjal Zaghet in soprogu iskrene čestitke. V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu prireditev z naslovom »Mladina poje, igra in ple- Valiča in mladinski zbor Marjani-šča na Opčinah pod vodstvom Branka Lupinca. Na klavir pa sta za- pozdravil predsednik zveze dr. Zorko Harej, zatem pa se je začel pester in bogat spored mladinskih in opustila namen- ^ačasne zasedbe* anS:imb'°V * ^ in je pristala na pogajanja. |F Starti in prijatelji mladine so Še bolj kočljiv je problem razla- navdušeno ploskali ob vsaki točki, ščenih vrtnarjev pri Sv. Ani, kjer j kljub manjšim spodrsljajem, ki jih še*, ki jo je priredila Zveza cerkve-, igrali ljudsko »Delaj, delaj dekle nih pevskih zborov iz Trsta. Ob- j pušeljc« Franka Zoch in Neva Bak. činstvo v nabito polni dvorani je " 1_____________ J- Duererjeve grafike v palači Costami Jutri 10. marca bo ob 19. uri odprta v občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi grafična razstava Albrechta Duererje, za katero sta skupaj dala pobudo Nemški institut za kulturo in mestni muzej Revoltella. Duerer se je rodil v Nuembergu l. 1471, kjer je umrl l. 1524 ter je največji nemški slikar vseh časov ter izumitelj rezbarske umetnosti. Poleg lesorezov se je ukvarjal tudi z obdelovanjem bakrenih in želez Danes slavi svojo sedemdesetletnico Stanko Grgič Ob lepem jubileju mu prisrčno čestitajo in želijo še mnogo vedrih let žena Ljudmila, hči Milena z možem, sin Silvo z ženo in vnuki. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Včeraj-danes so za ustanovo IACP razlastili intenzivno obdelane vrtove za gradnjo stanovanjskih hiš (zgradili so celo stolpnice), razlaščenci pa niso še prejeli niti lire za svoja zemljišča. Ponudili so 3.500 lir za kv. m, sodišče pa je priznalo 12.000 lir, toda ustanova se je uprla in zdaj je vsa zadeva še na sodišču. Neka teri so zaradi potrebe in starosti pristali na pon"jeno (.eno, drugi pa bodo še morali čakati na razsodbo. Velika nevarnost, je opozoril Mario Grbec, preti zdaj vrtnarjem na Kolonkovcu in na področju Sv. Ane. Kakor je znano, je pred nekaj leti, po odločnem nastopu prizadetih. Kmečke zveze in drugih ustanov, občinski svet soglasno razveljavil svoj prvotni sklep in 15.7.1963 soglasno potrdil sklep, da se to področje izključi iz vinkulirane cone za gradnjo ljudskih hiš na podlagi zakona 167. Te dni, je še dejal Mario Grbec, ki je tudi občinski svetovalec, me je župan obvestil, da bo občina prisiljena določiti to področje za gradnjo ljudskih hiš. Da se prepreči ta nevarnost, je poudaril Grbec, je potrebno, da vse demokratične sile podprejo interese in boj naših vrtnarjev na Kolonkovcu ' Sv. Ani. Na tem področju, je bilo od časa do časa občutiti. Posamezne točke sta napovedovala mlada Tamara Baldassi in Tonček Trento, ki sta še kar sproščeno opravljala svojo nalogo. V prvem delu sporeda so nastopili štirje ansambli, pet zborov in dve mali pianistki. Ansambel »Taims* z Opčin je pod vodstvom Franca Pohajača zaigral Avsenikovo »Prelepo Gorenjsko*, špansko »La Paloma* in Slakovo »Sezidal sem si vinski hram*, Franc Pohajač je vodil nato tudi openski ansambel »Naši mladi* pri izvajanju Ipavčeve in Ma-ličeve »Kje so moje rožice*, Jenkove in Maličeve »Tiha luna* in Avsenikove »Moj rodni kraj*. Pod vodstvom Nadje Udovič je nastopil ansambel iz Boršta s Knittlovim »Valč kom*, Romana Zajec pa je vodila pri izvajanju Sadilove uverture »Ju-gendfest* ansambel »Slomšek* iz Bazovice. Med zbori se je v prvem delu sporeda najbolj odlikoval otroški zbor iz Mačkovelj, ki ga je vodila Ljuba Smotlak in ki je nastopil v narodnih nošah, kar je pri občinstvu vzbudilo posebno odobravanje. Zapel je tri pesmi: Otovo »Majsko Drugi del sporeda se je začel z , ni h plošč. Bil je široko razgledan nastopom mladinskega zbora »Slom-. človek, ki se je ukvarjal z najraz- . i ii rr .. .1_ Tl...... liAti/iišimi 11/1 mas Hunter. Tech®' |e_ Capitol i6.00 «La moglie del^ Prt-«i Sofia Loren. Marcello 'Jecjtpicolor, loderno 16.3 Harris. Alex Guinnes. Te Mastrol^1' Ricl>sf? Moderno 16.30 «CromwelI», ^jjolof. Vittorlo Veneto. Danes zaprto. Ideale 16.00 «Splonagglo a pj. ton«, Robert Vaughn. Lucian luzzi. Technicolor. Impero 15.00 «Soldato blu«, P. ®\alj|nl Technicolor. Prepovedano m pod 14. letom. Astra 16.30 «Quel disperatl ctli^rfO zano di sudore e di morte*’ sterti Hilton, Ernest Borgnine. “ film. Technicolor, -j. Abbazia 16.00 «L’orso e 1® *^jel. la«, Brigitte Bardot, J. p-Technicolor. KINO «!RIS» PR°5^ predvaja danes ob 19.30 ^ matični film: LA MIA DROGA Sl CHIA^ JULIE p, LA SIRENA DEL MISSISS** Igrata: J. Paul Belrnomdo C. Demeuve. — Mladini P0” letom vstop prepovedan- RKS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2A5KA KREDITNA BANKA TRSI Ulica r Pilzi »t 10 lal 38101/38045 opravlja vse oančrie posle kupuje tu|o valuto VCarallnjl odkupni devizni teča|l: Ameriški dolar 618,— Kanadski dolar 590,— Brit Sterilno 1.4 75,— Švic. frank 142,— Franc trank 110,— Belo ,r«nk 12,— Hol. florint 172,— Nemška marka 170,— Avst šiling 24,— Dinar valiki bankovci 37.50 Dinar mali bankovci 39,— Tudi'v našem urednistva sprojeraarao prispevke -' eolo-spomenik v Cerki'6® Darovi in prispevki V nedeljo. 7. t. m. Je & re v tiskarskem stroju bil« *• Ijlvo pod darovi in prispevki ( nje: Namesto cvetja na Prer pet**: pok. Antona Cetute daruje p oruštvo Fran Venturini 1®.*®* spomenik padlim v prebenel«- p Ob svojem življenjskem P daruje Slava Sancinova PD Ivan Grbec v Skednju. društvu daruje NN 1.000 Hf- 8. marca je mimo premih draga mama Josipina vd. Abrami rnaf«® ^ Pogreb bo danes, 9- 16. uri, lz kapele glavne Žalostno vest sporoča)0 hčere in drugi sorodniki- Servlzlo Comunale T.F. 6. marca Je nenadoma preminila naša draga ROMANA PIŠČANC cebkvl ’ Pogreb bo danes, 9. t. m. ob 14.30 naravnost k Skednju ln nato na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sestra Ivana, nečaka t»l»® Serglo ter drugi sorodniki. I.T, Funebrl, Ul. Zonta 3, tel. 38006 _ GORIŠKI DNEVNIK V NEDELJO V TRŽAŠKEM DIJAŠKEM DOMU Seminar o dejavnosti v mladinskih klubih Seminarja so se udeležili tudi predstavniki ZKPO in nekaterih društev iz Slovenije tržaškem Dijaškem domu je v potekal seminar o dejavno-v mladinskih klubih, ki ga je l^lzirala Slovenska prosvetna Seminarja, ki se je odvijal 1 prijetnega razgovora, se je približno 35 mlajših čla-tržaških in goriških društev ali ter štirje člani predseduj Zveae kultumo-prosvetnih or-Slovenije, član republiške *Werence Zveze mladine Sloveni-v ® že predstavnika mladinskih 7°v iz Idrije in Prestra.nka. JUtraj so gostje iz Slovenije po-navzočim pregled mladinskih r®nizacij in klubov ter rtjihove-felovanja. n Svaii, predsedstva ZKPO Doro in strokovni sodelavec RK r^J^ranci Hočevar sta podala po-2* čeprav strnjen pregled o na-J**1 mladinskih klubov v Slove-Sj^ovor je bil dalje o delovanju Jr?* ta o pomenu in vlogi, ki jo sedaj imajo. Navzoči so . — postavili nekaj vprašanj in J/*® za obrazložitev nekaterih ^®®t®osti. Hočevar je poudaril, . te mladina bolj naklonjena or- S^oijam, ki delujejo izven deli teh novo ozračje. loZr ali šolskih ustanov, ker vla- drugem delu je član predsed-T^ZKPO režiser Marjan Belina navzočim, kako je mogoče manjšim trudom in izgubo 1 tbn ^9 arganizirati zelo prijetne klub- obrtniških združenj. V spremstvu predsednika ESE prof. Di Natale-ja si je iranski izvedenec ogledal nekatere obrtniške obrate v Furla-niji-Julijski krajini, tako obrate za izdelovanje nožev v Manjagu, nekaj obratov za proizvodnjo pohištva v Sutriu in konzorcij med proizvajalci stolov v Sv. Ivanu ob Nadiži. V Vidmu si je iranski gost ogledal poslovanje tečajev za izobraževanje keramikov ter nekatere druge o-brate, o katerih je izrazil zelo ugodno mnenje. Predstavniki «FriuIie» na razgovorih v Rimu Predsednik deželne finančne družbe «Friulie» odv. E. Gioffre se te dni mudi v Rimu, kjer se je med drugim srečal s predsednikom državne finančne družbe Finmeccani-ca Tupinijem, z glavnim ravnateljem zavoda IMI ing. Capponom ter z ravnateljem Zavoda za industrijsko obnovo (IRI) dr. Viezzolijem. Z vsemi je dr. Gioffre načel rsto vprašanj, ki zadevajo indust; jski razvoj v naši deželi, kolikor se problematika tiče omenjenih ustanov in same Friulie. Dr. Gioffreja spremlja glavni podravnatelj deželne finančne družbe rag. Gallopin. ZAVAROVANJE PROTI TOČI Včeraj podpisan sporazum med deželo in zavarovalnicami Na manjši slovesnosti v prostori, i deželnega odbora v Trstu so včeraj podpisali sporazum, med deželno upravo in nekaterimi zavarovalnicami, o kritju rizika, ki ga predstavlja toča za razne posevke na deželnih poljih. Za deželno upravo je listino podpisal dr. Berzanti, za vsedržavno združenje zavarovalnic (AN IA) pa dr. Bianchi. Pri operaciji sodeluje 31 zavarovalnic. Kakor znano, je dežela že z zakonom štev. 33 iz leta 1965 predvzela prve ukrepe za zavarovanje deželnega kmetijstva pred škodo, ki jo povzročajo toča in druge naravne nezgode. Kar zadeva samo točo, je dežela tedaj priznala posameznim kmetovalcem ali njihovim organizacijam prispevek na ustrezne zavarovalne police. Z zakonom štev. 22 iz lanskega leta pa je storila korak naprej ter je sklenila nakazati omenjeni prispevek neposredno prizadetim zavarovalnicam. Z včerajšnjim podpisom sporazuma se postopek za deželno upravo, oziroma za odbomištvo za kmetijstvo, zelo poenostavi, saj ne bo dežela morala kakor doslej ugotavljati od primera do primera nastalo škodo in likvidirati ustrezni prispevek. Sporazum velja od 1. januarja dalje, pra-vomočen pa bo postal po vknjižbi na računskem dvoru. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem PROSLAVA 8. MARCA V GORICI Smo za mir in dobro sožitje a terjamo tudi naše pravice Vilma Bregantova je v svojem govoru izrazila solidarnost naših žena s tekstilci v borbi - Nastop zbora iz Ronk in «Briškega slavčka» iz Števerjana S jjf^čere z lažjimi dramskimi u-r*ri£vami, jd ne terjajo težjih tiskih del. Razvila se je precej debata, v kateri so seveda kovali tudi ostali gostje. (j^Popoldanskih urah je Vojko J^kdvič najprej opisal delovanje ^^kega kluba v Prestranku, ^ fe pri navzočih vzbudilo pre-stnimainja zaradi novih in ori-zamisli, ki so jih izvedli Jr^tega kluba. Durakovič je po-d® j® klub nadomestil prejš-Ptosvetno diruštvo, kar pa ni lo članov društva, ker za-W - sedaj v klub in obiskujejo 0 ki jih pripravlja mladina. (J^ijskem klubu je še nekaj po-Bončina, nakar je bil 0 novih zamislih in progra-v,o sodelovanju slovenskih (jj^skih klubov z zamejsko jj^dstavnika SPZ iz Trsta in Go-fc, ***• se dogovorila s predstav-Hu.** Slovenije, da bo še to po Prišlo do srečanja med mla-k kakega tržaškega ali goriške-L^dsvetnega društva in člani ka-slovenskega mladinskega klu-k, "®kazanih je bilo tudi še ne-Prožnosti sodelovanja in sre-' Navzoči so se razšli ob skle-^ mora biti to sodelovanje tesnejše. banski arhitekt ta ustanove ESA T kote dni se mudi v naši deželi deželne ustanove za razvoj feStva (ESA) perzijski arhitekt tkjdun Rasti, ki po nalogu svoje Proučuje ustroj italijanskega čez Trst. Na Gi tva teT probleme, ki so po-1 razvil zlasti tako iiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA TRŽAŠKI PREFEKTURI BELCI IN MASSACESI O NALOGAH URADA ICE Urad bo deloval tilda na Goriškem - Predvsem «pro-motion» izvoza v vzhodno Evropo, Azijo in Afriko Podtajnik na ministrstvu za zu- da bo skušal pospešiti zlasti iz-nanjo trgovino Belci in predsednik j voz domačega blaga na tuja tržišča Državnega zavoda za zunanjo trgo- J ter pomagal izvoznim podjetjem z . —- '* --—' — ‘ nasveti, informacijami in drugim vino (ICE) dr. Massacesi sta včeraj na tržaški prefekturi obrazložila nove naloge tukajšnjega urada ICE. Seje se je udeležilo večje število predstavnikov krajevnih oblasti in gospodarstvenikov iz Trsta in Gorice. Dosedanje naloge tržaškega urada ICE so bile v glavnem te, da je urad predvsem preverjal kakovost sadja in povrtnine v uvozu oziroma v izvozu. V prihodnje pa bo njegova naloga širša, v smislu da se bo moral zavzemati tudi za infor-mativno-trgovske zadeve in predvsem za razvoj zunanjetrgovinskega prometa čez naše področje. Na deželni ravni bo namreč urad povezoval javne ustanove, proizvajalce in gospodarske organizacije iz Fur-lani je-Julijske krajine z generalnim ravnateljstvom ICE v Rimu ter z njegovimi perifernimi uradi na domačih tleh in v tujini. V prvi vrsti se bo tržaški urad pri tem opiral na Neodvisno ustanovo za tržaško luko in na tržaško trgovinsko zbornico, na urade ICE, ki poslujejo v vzhodni Evropi ter v azijskih in afriških deželah. Z niimi bo tržaški urad obravnaval zlasti možnosti za krepitev tranzitnega prometa Goriškem bo urad imenovane «pro- lne s poslovanjem obrtnikov in I mocionalne* dejavnosti, to se pravi, ""■■im,,,...................................... materialom. V ta namen bo pn trgovinski zbornici v Gorici deloval stalen zastopnik tržaškega urada ICE. Hudo ranjen skuterist po trčenju v tovornjak Okoli 17. ure je 60-letni Bruno Bossi iz Ul. Crevatini 11 v Miljah med vožnjo s skuterjem v notranjosti čistilnice olj «Aquila» v Žavljah čelno trčil v tovornjak fiat 693, s katerim je 37-letni Giovan-ni Zavarise iz Ul. del Bosco privozil z desne strani. Bossija je sunek vrgel s skuterja na tla, kjer je obležal v krvi. Nesrečneža so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma lobanjskega dna sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Ker je njegovo stanje zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo. UllŽA: ŠKIH SODNIH DVORAN 4 gradbišču pred sodno palačo t* iskal le primerno prenočišče lo ie uvidel, da je izgubljen, je nakazal z rokami... puško naključje je hotelo, da je C[^»aniii Valenta, brez stalno aivališča, sklenil krasti prav tg« r®koč nekaj pedi od sodne * giUj .V tistem hipu, ko je vdrl <^e «Carena» v Ul. Giusti-I' . kjer gradijo podzemeljsko • prav gotovo ni pomislil, Voui6 ^oz rrK‘sec dni spet 'ahkp al svojo «Indijo Koromandi-SjjjHdar tokrat iz drugega nad-sodne palače, kjer zaseda , 5*0 sodišče . . . v j. & ponoči 6. februarja letos, JpacToeni delavec Luigi Luc-H’.- te spal v lesenjač*, začul je prihajal z gradišča. V Jknjo je oblekel ter stekel na h jč kjer so mu kolegi povedali, Sl^„ p'P prej zapazili mlajšega k,r|ko je preplezal poldrugi teliL Visoko ieseno ogra.io in s N ^ r;,zbil šipo neke barake. Ker * tliai ?a delavci zapazili, se jih 1^11 'n zbežal. Suavc' Pa niso pustili zadevo pri PVJ^Pak sklenili, da ji gredo a? v a *la- 1° tako so se razdeli j flve manjši skupini ter pri-90 , 'ovoni na dozdevnega tata. Slajšem iskanju je Lucchini n biv^.^aleč od lesenjače, kjer skrito za leseno opažno c (in, °tedlo podobo premikajočega i a ki je kazal vse znake k^Vge"1 n^vtn^nng8 zlikovca. Ta. i kvia ,n*nvreč, je v trenutku, ko J? nafle • da je izgubljen, zaigral Nsb.1 Za(Injo karto, ki mu je Jti v a- Z rokami je nakazal, da v 'V puško, kar je bilo oč^L^nie in neopredeljenih sonc P-rn njegovih zasledovalcev po W^etn0, A *e trenutek. Jfth ko so spoznali, da .je pmti sj^n^Perjena puška le nebrihtna ’ Se je Lucchini zagnal v a' k . ke» in onesposobil moške 'nul , te bil Valenta ter ga za-Prihoda karabinjerjev, te Valenta potožil, da se je splazil v gradbišče, ker je iskal prenočišča ter da ni imel nobenega namena krasti. Na kraj je prišel tudi knjigovodja gradbišča Alfredo Davanzo in potem ko je ocenil škodo razbitega stekla za okrog 5 tisoč lir, povedal orožnikom, da so neznani tatovi izmaknili ponoči med 22. in 23. januarjem letos iz istega gradbišča dva svedra, tračni brusilni stroj, dve vzmeti za tak stroj ter dežnik, vse za okrog 200 tisoč lir vrednosti. Odgovornost za to tatvino je Valenta seveda odločno zavrnil ter še dalje vztrajal, da je iskal v gradbišču le priložnostno posteljo za prenočitev. Kljub temu pa so ga karabinjerji prijavili sodnim oblastem in tako se je včeraj moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Corsi (tož. Borracetti, zapisničarka Zorzet). Tudi na včerajšnji obravnavi je Valenta ponovil svoje že znane izjave in se proglasil za nedolžnega. Javni tožilec dr. Borracetti je predlagal zanj 2 meseca in 20 dni zapora, uradni branilec odv. Aleffi vrsto olajševalnih okolnosti ter najnižjo kazen, sodniki pa so bili toliko uvidevni, da so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Samomor mesarja iz Podgore? V Ločnlku se Je raaAlrlla vest, da Je prejšnji večer napravil samomor v Šempetru, kjer naj bi se obesil, 30-letnl mesar iz Ločnlka Fablo Ti-minin. Mož Je imel do pred štirimi meseci svojo mesnioo v Podgo-ri, potem pa je napovedal stečaj. Z družino Je živel v Ločniku in pravijo, da se z ženo nista razumela ter da je zato često zahajal preko meje v Šempeter kjer naj bi sl vzel življenje. Med delom padel v ladijsko skladišče Med delom na moiromi ladljd «Ca-negra», ld je zasidrana v novem delu pristanišča, je tovor vreč z moko, ki so ga dvigali z žerjavom, oplazil 27-letnega Teodora Del Bo. rella Iz Ul. Diaz. Del Borello, ki je bil zaposlen za pomorsko agencijo s sedežem v Ul. Mazzini, je izgubil ravnotežje in padel v 5 do 6 m globoko skladišče, kjer je v bolečinah obležal. Hudo ranjenega Del Borella so previdno dvignili na krov in ga nato prepustili bolničarjem Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili poleg zloma zapestja desne roke, udarca po prsnem košu In trebuhu, tudi udarec v hrbtenico z verjetno poškodbo vretenc. Zaradi tega so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni. Napredne slovenske žene z Goriškega so v nedeljo popoldne proslavile mednarodni praznik žena s prireditvijo v Prosvetni dvorani v Gorici. Kot običajno so se za to priliko zbrale žene In dekleta z Goriškega, zlasti s podeželja in v manjši meri iz Gorice same, okrog pogrnjenih miz, ld so bile razporejene po vsej dvorani in na katerih so bili šopki teloha in drugega spomladanskega cvetja, ki so jih organizatorke preskrbele, pa čeprav smo takorekoč še sredi zime. Med prisotnimi je bilo tudi precej moških, ki so se udeležili proslave svojih žena in deklet. O pomenu praznika 8. marca, s posebnim oziram na položaj slovenske žene In matere v zamejstvu, je govorila Vilma Bregant, ki se je uvodoma spomnila tistih naših mater in žena, ki so v zadnjem le. tu umrle. Prisotni so jih počastili z enominutnim molkom. Zagotovila Je nadalje solidarnost vseh naših žena s tekstilnimi delavkami v Sovodnjah, Podgori in Zdravščinl, ki se borijo za svoja delovna mesta ter se nato spomnila borb žena v Vietnamu, Ameriki In drugod svetu, kjer imajo važno vlogo v splošni borbi za človečanske pravloe in za človeka dostojno življenje. «Me slovenske žene in matere pa imamo,* je poudarila govornica, v tem okviru splošne borbe za napredek, mdr in demokracijo na svetu ,še svoje posebne naloge ln dolžnosti, ki nam jih nalaga naš položaj narodne skupnosti v zamejstvu. Na nas leži dober del skrbi za družino in za vzgojo naših otrok: Zato nam ni vseeno, kako je z njihovo vzgojo sedaj in kakšne izglede Imajo za bodočnost, za zaposlitev, za življenje. Zato zahtevamo ustrez-no rešitev za naše otroške vrtce, za osnovne in višje šole. Dobro se namreč zavedamo, da je naša rast in naš razvoj zajamčen le v kulturni in jezikovni povezanosti z našim matičnim narodom.* Govornica je nato omenila lansko spomenico zamejskih Slovencev rimski vladi, na kateri so tudi številni podpisi naših žena in na kar toro še vedno čakamo odgovora predsednika vlade. Med tem pa bomo žene na Goriškem pomagale krepiti prijateljsko sožitje in mdr ob odprti meji. Govor so sprejeli vsi prisotni z gromkim odobravanjem. Sledil je kulturni del programa pri katerem sta najprej deklamirala mala Sandra Vodopivec in Miro Vižintin. Nato je nastopil moški pevski zbor «Srečiko Kosovel* iz Romk, ki je materam in ženam na čast zapel pet pesmi. Najmlajši člani dramske družine «0 Župančič* iz štandieža so nato lepo podali enodejanko »Luknja v namiznem prtu*, ki jo je režiral Jožko Marinič. Njihov nastop je prišel lepo do izraza ter so bili mali umetniki deležni splošnega priznanja. Pevci iz Ronk so pod vodstvom Pavline Komedove zapeli še pet pesmi in pokazali, da zbor kvalitetno lepo napreduje. Prireditev so zaključili z nastopam godalnega kvinteta iz Števerjana «Brišld slavček*, ki ga vodi Ivo Klaryščak in ki je odigral vrsto Avsenikovih in drugih poskočnih viž. Njihov nastop, ki je spravil v živahno razpoloženje vse prisotne, zlasti pa mladino, je poživila s svojim petjem tudi popevkarica iz štandireža Zora Volčič. S tem je bil uradni del prireditve zaključen, nadaljeval pa se je družabni del ob veselem kramljanju mater, žena in vseh drugih prisotnih, ki se je zavlekel tja do večera. Pokrajinski kongres PSIUP V prostorih restavracije Belve-dere v Gorici je bil v nedeljo pokrajinski kongres PSIUP, ki se ga je udeležilo 60 delegatov 18 sekcij! nelli, Poletto, Pirella itd. Zaključke i _J.__________n :r1________ Tr ________ :„ nn/v/4nn>4iiinAi Tomiolo zastopnika SZDL iz Nove Gorice in zastopnika občinske ZK iz Nove Gorice, predstavnike sindikalnih organizacij in bivših deportirancev; prečitali so tudi pozdrave tajnika KD in Adi, ki se niso mogli udeležiti kongresa. Politično poročilo je podal dosedanji pokrajinski tajnik stranke Ri-naldo Rizzi, ki je najprej orisal politično situacijo v Italiji in na mednarodnem področju. Poudaril je, da se današnji tretji kongres vrši popolnoma drugačnih pogojih kot prejšnja dva. Podrobneje je govoril o izkušnjah v krajevnem merilu in o obvezah PSIUP na Goriškem tudi za bližnjo bodočnost. Pri tem je poudaril potrebo po nadaljnji krepitvi ljudske proti-oblasti ter pozval stare in mlade sile naj se zberejo pod zastavo PSIUP za enotno borbo v korist delavskega razreda. Njegovemu poročilu je sledila diskusija pri kateri se je oglasilo več delegatov med njimi tudi: Marti- PRIPRAVE NA «ESPOMEGO» Zagotovljena udeležba Slovenije in Koroške Nekoliko v zamudi prijave domačih razstavljavcev je povzel predsedujoči Tomiolo. Pred zaključkom so kongresisti izvolili nov pokrajinski odbor in delegate za državni kongres stranke. PO DOLGOLETNIH PRIZADEVANJIH te stranke na Goriškem. Kongres so pozdravili zastopniki raznih strank, med katerimi naj omenimo Menichina (KPI), Dellaga (PSI), Kako potekajo priprave za prvo goriško blagovno razstavo «Espo-mego» v prvih dneh maja, o tem nam je prejšnji dan pripovedoval odbornik Moise. »Zagotovljena je mednarodna udeležba — je dejal — s prisotnostjo Koroške in Slovenije. Ravnokar se vračam iz Nove Gori ce, kjer mi je predsednik skupščine Rudi Šima c sporočil uradno prisotnost Slovenije in Nove Gorice.* Odbornik Moise je pristavil, da bo imela novogoriška občina svoj razstavni prostor, v katerem bo prikazala sposobnost svojih gospodar-kih dejavnosti. Blagovni sejem prireja trgovinska zbornica iz Gorice na pokritem prostoru v telovadnici v dolini Koma, v dvorani Petrarca ter v prostorih nekdanjega konzorcija v Ul. Boc-caccio. Načelnik urada «BIWU» Wal-ter Birsa, ki je prevzel organizacijsko stran razstave cEspomego*, pa nam je povedal, da bo vsak razstavljavec — seveda proti plačilu določenega zneska — imel na voljo tako opremljeno stojnico, da bo vanjo prinesel ter po okusu razporedil svoje blago; za vse ostalo bodo poskrbeli organizatorji. Vodja avstrijskega urada v Trstu dr. Strasser je že napovedal udeležbo Koroške, prihodnji teden pa se bo predstavnik Koroške osebno pri šel pogovorit v Gorico o tehničnih nadrobnostih. Prav tako kot Koro- ška bo tudi Slovenija imela svojo stojnico. Skromen pa se za sedaj kaže odziv razstavljavcev iz naše dežele Furlanije - Julijske krajine. Ker nas do otvoritve, ki bo 30. aprila, loči komaj dober mesec in pol, bi jih kazalo preko njihovih strokovnih zvez opozoriti na važnost te gospodarske pobude ter si zagotoviti njihovo številčno prisotnost. Delovanje PSDI Uradna vest: na Goriškem ni živinske tuberkuloze Povečana vrednost goveje živine v naših hlevih - Letos spet na vrsti kon-trolna akcija - Goriška med maloštevilnimi neokuženimi pokrajinami v državi Socialdemokrati preurejajo svojo organizacijsko mrežo na podlagi bodočih mestnih okrajev, katere no občina uvedla v Kratkem. Poleg mestne sekcije in one v Ločniku so v teku priprave za ustanovitev sekcije PSDI v Stražicah. S tem v zvezi so imeli člani te stranke, ki bivajo v tem okraju, pred nekaj dnevi sejo, na kateri so razpravljali tudi o upravnih problemih tega mestnega okraja. Govor je bil o asfaltiranju nekaterih ulic, o popravilu pločnikov ter o nedavni odločitvi občinskega sveta, po kateri bodo v bližini pevmskega mosta odprli občinsko lekarno. Prisotni so tudi negativno ocenili dejstvo, da je podgorska »pašerela* še vedno zaprta. Zavzeli so se tudi za gradnjo ljudskih stanovanj na parcelah, kjer je IACP podrl nekatere dotrajane stavbe. Skupščino so v teh dneh imeli tudi člani PSDI v mestu. Tu so obravnavali predvsem problem bivšega ravnatelja goriške umobolnice prof. Basaglie, ki je bil pripravljen sodnim oblastem; socialdemokrati branijo njegovo pionirsko delo. V Ločniku pa so socialdemokrati na skupščini razpravljali o številnih problemih, ki zadevajo ta del goriške občine. V goriški pokrajini ni več živinske tuberkuloze. Vest o tem problemu beremo v uradnem listu italijanske republike, kjer je objavljen odlok ministrstva za zdravstvo datiran 6. februarja 1971. Lani julija je bil objavljen podoben odlok o živinski brucelozi. Vest je zelo važna in krona večletnega prizadevanja krajevnih uprav, živinozdravnikov ter vseh živinorejcev na Goriškem. Pred več leti, ko je bilo precej živine bolne, je pokrajinska uprava s sodelovanjem živinozdravnikov pričela akcijo za odpravo teh dveh bolezni v hlevih. V ta namen je pokrajinska uprava uporabila precej sredstev in pri svojem pionirskem delu je dobila le malo pomoči od države. Bogatejše pokrajine v Lombardiji in v Piemontu so s svojim denarjem takrat že izvedle podobno akcijo. Očiščevalna akcija je trajala več let. Po ustanovitvi dežele je ta priskočila na pomoč r. precejšnjimi denarnimi dotacijami in kmalu so bili uspehi vidni. Lanski in letošnji dekret kronata večletna prizadevanja. Na eni strani ni več teh hudih bolezni pri živalih v hlevih, na drugi pa bo tudi med ljudmi manj jetike, saj je znano da se ta lahko prenaša z živali na ljudi. Omenjena dva odloka pa sta tudi gospodarskega pomena. V pokrajinah, kjer ni živinske bruceloze in tuberkuloze gre govedo bolje v prodajo in živinorejci lahko za svoje živali zahtevajo višje cene. Dolgoletna prizadevanja so bila torej kronana z uspehom. Pokrajinski živinozdravnik je prepričan, da bo tako brezbolezensko stanje tudi obveljalo. Živinorejci pa si bodo morali prizadevati, da bo tako. Zaradi tega bo treba paziti na živino, ki jo bodo uvažali iz tujine ali iz drugih pokrajin. Sedaj so na razpolago denarna sredstva iz državnih in deželnih skladov. Zaradi tega bodo letos izvedli kontrolo v vseh hlevih na Gorišken). Pokrajinski živinozdravnik dr. Almerigogna je prepričan, da bodo tudi tokrat kmetje in živinorejci sodelovali z živi-nozdravniki, kot so doslej. Poslanec Lepre o davčni reformi miiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiifiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii SMRTNA NESREČA PRI KOPRIVI Zaradi prenagle vožnje avto zavozil s ceste Iz razbitega avta so potegnili tri mlade gasilce Franco Sfiligoj je v bolnišnici podlegel poškodbam Nerodna padca dveh otrok V nedeljo dopoldne so morali zaradi hude lobanjske poškodbe sprejeti s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 3-letnega WaJlterja Degana iz Ul. Commerciale 153. Njegov 55-letni oče Mario, ki ga je spremljal, je pojasnil, da je mali Walter med igranjem v kuhinji zdrsnil in padel, pri femer je z glavo udaril ob trdi tlak. Triletni Cristlan Marchesi lz Ul. B. Casale pa sl Je med Igro z leto dni starejšim bratcem na vrtu hiše verjetno zlomil stegnenico desne noge, zaradi česar ga je mati nemudoma spremila v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Tu so ga s prognozo oklevanja v 40 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. Zaradi vreče na skuterju Izgubil ravnotežje in padel Na cesti Domjo - Boljunec je 42-letni Gino Bonazza zaradi vreče, ki jo je prevažal s skuterjem, izgubil ravnotežje in padel na tla. Ker se je močno udaril po nogi se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico, kjer pa so mu le nudili prvo pomoč in ga nato s priporočilom 10-dnevnega počitka poslali domov. Padec zaradi ledu Med hojo po Ul. Crocefissi je 66-letna Marcella Gulin por. Pitacco iz Ul. S. Vito zdrsnila na ledu in nerodno padla na tla. Ker so bile bolečine neznosne, se je odpravila v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma gležnja desne noge sprejeli prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. V nedeljo dopoldne ob 10.30 se pripetila pri Koprivi avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje 21-letni Franco Sfiligoj iz Moše, dva njegova prijatelja pa sta bila ranjena. Franco Sfiligoj, ki služi pri gasilcih v Gorici svoj vojaški rok, ,e ob 8.30 dobil skupaj s svojima prijateljema Giovanuijem Olivo in Umbertom Visentinom, ki so vsi trije iz Moše, Ul. Isonzo, kjer stanujejo njihove družine v ljudskih hišah, dobili dve uri dopusta. Izrabili so .ih, da so se odpeljali z Visentino-vim avtom fiat 850 proti Krminu. Na povratku, ko je Visentin precej naglo vozil je na ovinku blizu vojaškega spomenika pri Kaprivi vozilo izgubilo ravnotežje na kosu zmrzlje ceste. Avto je zdrknil s ceste in preko obcestnega jarka zavozil na polje, se nekajkrat preobrnil in končno obstai na kolesih. Sfiligoja in Visentina je pri tem vrglo iz vozila. Takoj so jih z rešilcem odpeljali v krminsko bolnišnico, kjer so O-liva in Visentina pridržali na zdravljenju po 30 in Sfiligoja pa za 20 dni. Zaradi notranjih poškodb pa je Sfiligoj že v prvih popoldanskih urah podlegel poškodbam, o-stala dva pa skušajo zdravniki rešiti. Kot rečeno so vsi trije, ki so prijatelji še od detinstva, služili vojaški rok pri gasilcih v Gorici, kamor so šele pred kratkim prišli iz Rima po prvem obdobju treninga in je bil to prvi njihov skupni izlet po snidenju. Trčenje na dvoriiču bolnišnice V nedeljo zvečer ob 18.30 je avto fiat 850 trčil v Villessah v avto renault ki je bil pravilno parkiran na desni strani. Pri tem sta bila oba potnika fiata ranjena ter sta na zdravljenju v goriški bolnišnici. Fiat 850 je vozil 60-letni Raimon-do Sdrigotti iz Villess iz Ul. Mon-tesanto proti Ul. Diaz, kjer je s precejšnjo silo trčil v že omenjeni renault 1150 s francosko registracijo, ki je last 62-letne Marguerite Sverzut iz Levallois Ppt. Sdrigotti je pri tem dobil poškodbe na lobanji in bo ostal v bolnišnici 20 dni. Z njim je bil v vozilu 61-letni Clemente Comar iz Villess, ki ima poškodbe na lobanji in na prsnem košu ter bo ostal v bolnišnici 30 dni. Orožniki iz Gorice so ugotovili precejšnjo škodo -ia obeh vozilih. Trije posegi gasilcev Včeraj popoldne ob 12.45 so poklicali goriške gasilce v Borgo Ca-tello št. 14, kjer so se vnele saje dimniku. Po enournem delu so odstranili nevarnost požara. Škodo cenijo na okrog 10.000 lir. Hiša je last grofov Coroninijev, v njej pa stanuje Vanda Petarin. Ob 14.30 so morali gasilci na Maj-nico, kjer se je v bližini gostilne »Fogolar* vnela suhljad na polju. Ogenj je zajel okrog 1500 kv. m površine; povzročena škoda znaša okrog 5.000 lir. Takoj za tem so poklicali gasilce v Podgoro, kjer je na nasipu pri podvozu Baruzzi tudi gorela suha trava. Tudi tu je ogenj zajel kakih 1.500 kv. m površine in povzročil okrog 5.000 lir škode. Gasilci so zaključili svoje delo ob 16.20. Na zadnji skupščini članov mestne sekcije PSI je poslanec Lepre govoril o davčni reformi. Govornik je dejal, da pomeni davčna reforma, o kateri sedaj razpravljajo v rimskem parlamenti, važen pre-okret v davčni politiki italijanske države; državljani sedaj plačujejo v veliki meri davke ne glede na zaslužek posameznika, saj črpa italijanska državna blagajna več kot tretjino svojih davkov iz raznih taks in davščin na potrošne predmete. V ZDA, ki jih naši konservativci tolikokrat jemljejo za zgled, je dejal poslanec Lepre, pa morajo vsi državljani plačevati zelo visoke davke, skladno s svojimi dohodki; taki davki dosegajo v ZDA 89 odstotkov državnih dohodkov. Podoben položaj imamo tudi v drugih zahodnoevropskih državah. Govornik je omenil široko debato o tem zakonu najprej med strankami leve sredine, nato v parlamentu. Prikazal je poizkuse socialistov, da bi omilili davke za delavce, u-službence, male obrtnike in trgovce. Zaradi tega si je tudi PSI prizadevala, da ne bi plačevali davkov vsi tisti, ki imajo plače manjše od 100.000 Ur. Poslanec Lepre je št ugotovil, da je nov davčni zakon le prvi korak v moderno davčno reformo. Po njegovem prikazu so se k besedi o-glasili številni prisotni (omenimo med temi dr. Bukovca. Perazzo, Vil-lo). fut in Miren eno uro kasneje in prehod pri Jamljah pa ob 7. uri. Prehodi Jenkovo, Plešivo, Ceglo in Miren se zapirajo ob sobotah, nedeljah in praznikih eno uro kasneje kot običajno. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek 15. marca ob 21. uri. Na dnevnem redu je vrsta točk, o katerih niso razpravljaU na prejšnji seji pokrajinskega sveta Dodali pa so še nekatere nujnega značaja. Razpravljali bodo o položaju v goriških tekstilnih tovarnah, in o predujmih na poviške plač pokrajinskim uslužbencem, sklepaU bodo o podporah šolskim menzam, dijaškim domovom ter ustanovam za pošolski pouk. Na tajni seji bodo razpravljaU o položaju v pokrajinskem zavodu »Duca d’Aosta» v Gradiški, o katerem so nekateri svetovalci vložiU svoje interpelacije. Solidarnost z županom iz Ronk Novo izvoljena notranja komisija v pokrajinski umobolnici v Gorici je imela pred dnevi svojo prvo sejo, na katero so člani IzrvoM predsednika ln tajnika; obenem so izdelali okvirni načrt za bodoče delo v katerem so navedli najvažnejše probleme umobolnice. Kot svoj prvi uradni akt pa Je komisija izrazila solidarnost s prof. Francom BassagUem, ki je zapleten v znano sodno afero ter je ponovno potrdila veljavnost zdravstvenega postopka, kot se izvaja v goriški pokrajinski umobolnici. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE -GORICA v sodelovanju z E. M. A. C. lz Gorice Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V četrtek, H. t. m. ob 20.30 za abonente z Vrha, lz Rupe ln s Peči vozi avtobus št. 1 ob 19.45; iz Doberdoba in s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 19.45. V petek, 12. t. m. ob 20.30 za abonente iz Pevme, z O-sla/vja, iz števerjana, Dvora, Bukovja in Podgore vozi avtobus št. I ob 19.45; lz Ja-melj, Dola, Gabrij, Sovodenj in štandireža vozi avtobus št. 2 ob 19.45. V soboto, 13. t. m. ob 20.30 za mestne abonente v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13. Kolesarka je padla Včeraj zjutraj ob 5.30 se je peljala 57-letna Ana Berton por. Bar-biani, doma iz Štandreža, Ul. Mon tenero 46 s kolesom po goriškem kom. proti postaji. Pri baru Atri pa ji je postalo slabo, padla je in se poškodovala po prsnem košu. V goriški bolnišnici so jo pridržaU za 10 dni na zdravljenju. Solidarnost z dr. Bassaglio Tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL lz Tržiča so poslala ranškemu županu Blasuttiju solidarnostne brzojavke zaradi njegovega odločnega nastopa v obrambo demokratičnih svoboščin proti fašističnemu naišlju. Kmetijsko predavanje v Standrežu Kmečka zveza iz Gorice prireja danes, 9. marca ponovno kmetijsko predavanje v Standrežu. Vršilo se bo v prostorih p.d. «0. Župančič*. Predaval bo kmetijski strokovnjak in vodja vinske kleti v Dobrovem inž. Zvonimir Simčič o umnem vinogradništvu in kletarstvu s posebnim ozirom na krajevne razmere in potrebe Urnik mejnih prehodov v mesecu marcu Za mejne prehode na goriškem področju velja za mesec marec naslednji urnik: Mednarodni blok pri Rdeči hiši je odprt neprekinjeno in velja za promet s potnimi listi in prepustnicami. Prehodi druge kategorije, za prehod s prepustnicami: Jenkovo, Plešivo, Oegio, Števerjan, Podsabotin, Rafut in Devetaki so odprti od 6. do 19. ure. Solkan L, Šempeter in Miren od 6. do 19.30; Jamlje od 6.15 do 19. ure in Mimik od 7. do 19. ure. Ob nedeljah se odpirajo prehodi Mimik, Števerjan, Podsabotin, Ra- Trčenje v Villessah Včeraj dopoldne ob 10. uri se je 47-letni Bruno Komel iz Gorice, Ul. Pasubio 10 peljal s svojim mopedom v splošno bolnišnico v Gorici. Ko je zavil s ceste skozi vhodna vrata na dvorišče, je trčil z nekim avtom, ki je prihajal iz nasprotne strani. Mopedist je padel in dobil manjše poškodbe na roki in nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 2 dneh. Avto s ceste v Ronkah V nedeljo zvečer je zavozil v Ronkah v Ul. Mioca s ceste na desni strani fiat 850, v katerem so bili štirje potniki. Šofer je ostal pri na sreča nepoškodovan, ostale tri pa so odpeljali v tržlškn bolnišnico. Najhuje je bila poškodovana 21-let-na Daniela Turoo la Ronk, Ul. Ro-tonda 9, ki ao Jo pridržaU za 30 dni na zdravljenju. Tudi 18-letna Lucla Grlsoni, prodajalka lz Ul. Ro-tonda 12, bo ostala na zdravljenju 8 dni. Samo prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh pa so dali 21-tefcnemu kmetu lz Fossalona Olaudttu Del Bellu. Policija je ugotovila precejšnjo škodo na vozilu. VERDI 17.30: «1 senza name«. A, Delan ln J. Montand. Francoski barvni film CORSO 17.15: «La prima notte del dr. Danieli, industriale col com-plesso del glocattolo*, L. Buzzan. ca in Ira Fuerstemberg. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30: «Prendl te Colt e prega 11 padre tuo», L. Hill in S. Simons, barvni film. VITTORIA 17.15: »Fragole e san-gue», B. Davison in K. Da 'zel« boste ugotovili, da je °“? 0tfP različen od vas. Orientalski ^ in indijski malčki se P° e'" na obrazu zelo razlikujejo ^ ropejskih, toda oblika oči i‘ va polti vam bo kmalu P" y domača.* Toda ni vedno ta 0 |j ni oktobra je prišel v n. < letni Bernard, iz Indije- p sirotišnici Belgaum, ki lež* st* lometrov od Bombaya. De ^sf. zakonca, ki sta ga hotela r^ jiti, zavrnila — imel je F temno polt. . Ko pride otrok v svoj n°'^0 se začne za nove starše rjti likatno obdobje. Zakonca ^ $ najprej nasloviti prošnjo . prodišče za mladoletne, v k* pfO5' sita za posvojitev. ReS! ,Pta-nje traja vsaj dve do tri jjd1 dišče najprej ugotovi, ah *^ <■ otrok v takih razmerah^. ^ uuiuiN v temin .• lahko posvojijo, nato dole0 no posvojitev in šele nate ^Jono. Zakonca morata za 10 ” . žiti veliko dokumentov, tren*v Dejali smo že, da je j^r ' v Italiji 95 tujih otrok » deklic in 28 dečkov, mizi in mladci so se zastonj upirali, češ da ne pdjeJ°- jel* nikar je hotel piti. Na zdravje, na smrt, na svobodo! sedaj, ko je bil obdan od teh fantov in mu je toplo d* po žilah, je dobil občutek, da stopa v novo življebje ItJe; Vstal Je in dvignil kozarec: «NekaJ vam povem, jpiH Povejte vsem, kar jih hodi z uporniško puško po teh 0 $ moja hiša Je vaša hiša! Pri nas so vam vrata noč odprta in kar bomo imeli mi, bo tudi za vas. Pijmo!” Sredi najboljše volje sta Vojko in Primož že fante, da morajo iti, ker je z nočjo treba biti na J ^ tako je naročil Orlov. Zato se je tudi stari pripravi1- ^ S* odhajali, sta na pragu jokali mama in Tinka. Tudi ovlažile oči, ko se je poslovila in v slovo obe objela-krivde se je vrnil. Sprejeli so jo, jo zdravili, in niti h® gf. jim ni prišlo, da bi lahko zavoljo nje izgubili življem žila je, da Jo Primož vprašujoče gleda. Zdel se ji Je , in nič več tako prijazen. Travnikar je vrgel puško na ramo. Prešerno je 1 , in poklical Švabe in belogardiste na korajžo. .uf, r, «Cez tri dni se vrnem, ženske.« Tinki pa Je zab ne pozabi na novega psa, ker hiša ne more biti brc* gCr Se to ji je naročil, naj se obrne na Fronto ln naj 88 nima o belogardistu, kdaj in kje se pojavlja. Potem so odšli po stezi proti grapi. Vojko ln ^ spredaj, za njima Joža, Peter in drugi, zadaj P® . Primož in Ana V daljavi Je še vedno bobnelo. P°° e/rfr ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1:1 0:0 2:0 4:1 0:0 2:2 0:0 1:0 jL IZIDI fiorentina - Torino f°8gia - Cagliari “ter - Milan ; Juventus - Napoli ucenza - Varona - Bologna | “Smpdoria - Roma t-stania - *Varese LESTVICA Milan 1% Wli “Uventus fena %a Sri fe r^Pdoria vij"® »ona Vnza '°fentina Ve ,*tania V », PRIHODNJE KOLO ,,ylogna - Varese; Cagliari -jr®1*'«; Catania — Foggia; Miji^ Fiorentina; Napoli — Vi-ffi?’ Roma — Lazio; Torino — ■ • Verona — Samndoria. 20 11 8 1 40 16 30 20 12 5 5 28 18 29 20 10 7 3 19 12 27 20 10 4 6 27 18 24 20 6 9 5 23 18 21 20 4 13 3 20 18 21 20 6 9 5 21 23 21 20 5 9 6 23 26 19 20 4 10 6 20 19 18 20 .4 10 6 19 18 18 20 4 10 6 15 21 18 20 5 8 7 17 23 18 20 2 12 6 19 24 16 20 1 13 6 15 22 15 20 3 7 10 13 29 13 20 2 8 10 16 30 12 Verona B p JU IZIDI fezo - Massese "tantova - ‘Atalanta fena - Bari Vodena - *Como "°vara-Livorno ^alermo - Casertana vfegia - Monza t, a - Brescia |; ifema - Temana i ' '“'anto - Catanzaro LESTVICA ■E? hitita Sizaro fena P*Pa feia fena »nana So fea »Jerino Kno fea Piša Crtana P«ia Sto Vse g PRIHODNJE KOLO an — Novara; Brescia 2:1 1:0 2:1 2:1 1:1 0:0 4:1 1:1 0:0 1:1 " NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Triestina zlezla sredino 24 13 7 4 29 15 33 24 10 12 2 30 13 32 21 12 6 6 28 18 30 24 10 8 6 23 18 28 24 9 9 6 22 23 27 24 9 8 7 24 19 26 24 7 12 5 19 16 26 24 9 8 7 18 20 26 24 8 9 7 22 16 25 24 8 7 9 24 21 23 24 7 9 8 21 22 23 24 6 11 7 20 28 23 24 5 12 7 20 21 22 24 7 8 9 15 17 22 24 7 8 9 21 28 22 24 5 11 8 15 22 21 23 4 11 8 18 24 19 23 4 10 9 12 18 18 24 3 12 9 15 23 18 24 2 8 13 13 27 14 — A- Casertana — Cesena; Ca-° ~ Reggina; Livorno — Mantova — Taranto: — Perugia; Modena — ^ ’ Monza — Atalanta; Terna-" Como. A SKUPINA Cl kfetodria - Va - Sottomarina IZIDI Legnano oma ri n a fCfe2« - Derthona n. “atria - Seregno ^giana - Parma Vjftese - Udinese ^-Treviso V‘ostina - Monfalcone vS>a - Lecc» ^“ania - Rovereto LESTVICA 25 13 12 25 14 9 25 15 5 25 11 9 25 9 11 25 10 9 6 7 14 4 0:0 1:0 2:1 1:1 1:0 3:1 2:0 1:0 1:0 0:0 d^iana i%dria 28 5 31 12 36 19 Via Jfeese g 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 38 37 35 36 22 31 27 21 29 27 8 29 71 12 9 8 8 33 28 25 24 v varno TRIESTINA - MONFALCONE 1:0 (1:0) Triestina je odločila v svojo korist 12. derbi z Monfaleonejem in se s to zmago povzpela do sredine lestvice. Rezultat je torej vsekakor pozitiven za Tržačane, ki so končno dosegli precej zadovoljivo mesto in si zagotovili obstanek v tej ligi. S prikazano igro pa so v nedeljo zaslužili v resnici komaj eno točko, saj so gostje, ki so imeli v tej tekmi zadnjo priložnost, da začnejo vzpon proti varnemu delu lestvice, prikazali mnogo boljšo igro in so imeli stalno pobudo v svojih ro kah: žal pa so prikazali veliko negotovost in neprisebnost v zaključkih, tako da so se praktično sami pokopali. Triestina res ni napravila mnogo, da bi si zagotovila zmago. V začetku tekme je sicer izvedla medel pritisk na Nicolijeva vrata, ko pa je Ciclitira v precej posrečeni akciji presenetil nasprotnega vratarja, se je vso moštvo, z izjemo Fregoneseja, podalo v obrambo in je pasivno odbijalo neurejene napade Tržičanov. K sreči je Chendi naletel na izreden dan in ,ie z drznimi posegi rešil svoje moštvo gotovega (in morda tudi zasluženega poraza) ter se vsaj delno od dolžil za dosedanje slabe nastope. Tudi ostali branilci (predvsem pa D’Eri in Martinelli) so dobro opravili svoje delo, pri tem pa so jim pomagali ne samo vezni igralci (ki jih na sredini igrišča sploh ni bilo videti), temveč tudi Ciclitira in Tumiati. Protinapadov skoraj ni bilo in to zaradi slabega dne Fregoneseja in Ciclitira, ki sta se med tednom poškodovala in sta zato prišla na igrišče brez potrebnega treninga. Monfalcone ni zaslužil poraza in pravzaprav sploh ne bi zaslužil tako nizkega mesta na lestvici. Žal pa ima v napadu same mlade igralce, ki nimajo potrebne izkušenosti m so torej zelo neučinkoviti. Polo žaj tržiške ekipe je sedai že brezupen in to .je res škoda, tudi zaradi požrtvovalnosti, s katero se moštvo vsako leto kljub finančni stiski bori za obstanek. Med najboljše lahko na vsak način štejemo tokrat Barileja, Bazcarija in nevarnega Bordona. Odločilni gol je padel v 38. mm ko je Scala izvedel prosti strel m podal žogo Truantu, ta pa Ciclitiri, ki je sredi treh nasprotnikov nepričakovano streljal proti vratom in tako presenetil sicer dobrega Nico-lija. TRIESTINA: Chendi; Rigo, Mar tinelli; Del Piccolo, D’Eri, Pestrim Tumiati, Ciclitira, Truant, Scala, Fregonese. Colovatti. Loppoli. MONFALCONE: Nicoli; Ceschia. Rigonat; Sortino. Baccari, Trevisan; Benfatto, Zanolla, Barile. Bordon, Bellida. Maschietto. STRELEC: 38. min. Ciclitira. Reggiana je zopet ostala sama na vrhu lestvice. To se ji je posrečilo zaradi zmage nad nevarno Parmo v najvažnejši tekmi 25. ko la, predvsem pa zaradi nepričako vanega spodrsljaja Alessandrije na domačem igrišču. To moštvo jo namreč oddalo točko skromnemu Le-gnanu in tako potrdilo krizo, v ka teri se nahaja v zadnjih časih, kriza, ki lahko uniči njeno sicer odlič- 20 31 18 24 Larina n PRIHODNJE KOLO ^Ibi ■ mi - Alessandria, Lecco 7 11 7 9 5 11 23 25 6 11 8 24 27 7 9 9 8 6 11 6 10 9 17 22 4 13 8 15 26 5 10 10 16 20 5 10 10 11 21 5 9 11 14 29 2 11 12 18 26 5 4 16 16 32 no prvenstvo. Sicer pa tudi Reggiana ni pokazala res dobre igre. Po golu v 2' je vso pobudo prepustila Parmi in je le zaradi trdnosti svoje obrambe rešila obe točki. Nič dobrega ni prikazala niti Padova, v dokaz, da je prvenstvo močno utrudilo prav tista moštva, ki so v prvem delu tako odločno prevladovala nad ostalimi. Po vrsti neuspehov je Padova sicer zmagala, njena žrtev pa je bila Sottomarina, ki je tudi tokrat potrdila svojo šib kost. Na dnu lestvice je gneča vedno večja, čeprav lahko rečemo, da je tudi Monfalcone zgubil vse upe in se pridružil Sottomarini. Ostala moštva pa nadaljujejo s pozitivnimi nastopi. Razen Derthone, ki je oddala obe točki Piacenzi, so ostali kandidati za izpad rešili vsi vsaj točko: Legnano celo v Alessandrii, Rovereto v Verbanii, Pro Patria s Seregnom. Zelo nizko pa je zdaj zdrknil celo Udinese, ki ima samo tri točke prednosti nad Derthono. Tudi v Solbdate Arnu je furlanska ekipa doživela hud poraz, tako da bo zanjo nedeljska tekma s Piacenzo izredno važna. UK Fiorentina — Torino X Foggia — Cagliari X Inter — Milan 1 Juventus — Napoli 1 Lanerossi V. — Verona X Lazio — Bologna X Sampdoria — Roma X Varese — Catania 2 Atalanta — Mantova 2 Novara — Livorno X Palermo — Casertana X Reggiana — Parma 1 Venezia — Lecco 1 KVOTE: 13 — 28.021.500 lir 12 — 1.441.600 » Na balkanskem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin v Bistri v Makedoniji so Jugoslovani dosegli v veleslalomu velik uspeh: zmagali so namreč v vseh kategorijah. Med člani je zmagal Kavčič (pred svojim rojakom Gašperšičem), med mladinci Pirnat (pred svojima rojakoma Rantom in Bernikom), pri mladinkah pa Gazvodova. Manj uspešni so bili Jugoslovani v smučarskih tekih, kier so bili v članski štafeti 3 X10 km tretji za Bolgarijo in Romunijo, enak vrstni red na cdlju je bil tudi v štafeti mladincev 3X5 km, pri mladinkah pa so bile prve Romunke pred Bolgarkami in Jugoslovankami. NA AVTOMOBILSKI VOŽNJI OB 25-LETNICI PD S. ŠKAMPERLE Rudolf Žagar in Boris Kuret zvozila spretno mimo zank in ugank do cilja 2. mesto sta osvojila Janko Ban in Vera Tuta, 3. pa Mario Sušelj in Ksenija Nibrandt V okviru proslav ob 25-letnici u-stanovitve P.D. «Slavko Škamperle* .je bil v nedeljo kraški avtorpobil-ski rally. Celotno tekmovanje je dobro uspelo, saj je potekalo brez večjih zastojev in vsi konkurenti so srečno prispeli na cilj ter se udeležili skupnega kosila. S stadiona «1. maj» .je startalo 26 posadk od 29 vpisanih. Proga je bi la dolga 100 km in je potekala skozi številne slikovite kraške vasi na obeh straneh meje. Pot je udeležence vodila skozi Lonjer, Bazovico, Padriče, Trebče, Bane, Opčine, Re-pentabor, Col, Briščike, Repnic, Zgonik Salež, Gabrovico, Samator-oo, Tmoveo na drugi strani meje pa Brje, Tublje, Veliki dol, Krajno vas, Gabrovico, Coljavo, Kobje glavo, Tupelče, Hruševico, Kobilij, Čehovine, Manče Podnanos, Razdrto, končni rili pa .je bil v Senožečah. Med potjo so morali tekmovalci odgovoriti na 29 vprašanj, ki so jih dobili v treh zalepkah. Prvo na startu, drugo pri prvi kontroli v Briščiidh, tretjo pa pri drugi kontroli v Krajni vasi. Na cilj pred restavracijo Adrija v Senožečah so V NEDELJSKEM PRVENSTVENEM KOLU ODBOJKA V zaostali tekmi Kras klonil Trevisu V ženski B ligi zmaga Brega in Sokola, poraz Zarje in Bora Dne 13. marca nogometna tekma KASTA - Trgovska. ij0„fa^se, Legnano - Pro Patria, Vrčone . Verbania, Parma -IfrL®’ Rovereto - Padova, Sere Vlastina, Sottomarina - Vete. k. Treviso - Reggiana, Udine Piacenza. — 1. Berlicche 2. Ibsen 2. - 1. Folk 2. Esperito 3. — 1. Greta 2. Novalis 4. — 1. Valiant 2. Maurikos 5. — n.v. 6. — 1. Gionata 2. Lanciatore KVOTE: 10 - 66.882 lir 9 - 7.690 * 2 1 X 1 1 X 1 X 2 X KRAS : GASILCI — DALL'ACQUA TREVISO 0:3 (11:15, 11:15, 10:15) KRAS: Budin, Guštin, Škrk, Si-moneta, Živec, Drasič, Vesnaver, L, in R. Milič in Persinger. TREVISO: Pegorer, Darsie, Bion di, Pianca, Fabris, Piovesnan, Pa vanello in Boscolo. SODNIK: D’Affara iz Vidma: za pisnikar: Conte iz Trsta. V zaostali odbojkarski tekmi moške C lige ie v soboto šesterka Krasa iz zgoniške občine oodlegla na domačih tleh gostom iz Trevisa, ki so dokazali, da povsem upravičeno merijo na prvo mesto. Tekma je trajala le debro uro in je prinesla navijačem slovenske ekipe le malo zadoščenja. Kras sicer ni zaigral slabo, ven dar so prav tokrat jasno prišle do izraza vse tiste pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili v zadnjih tekmah. Zaradi nezadostnih treningov je šesterka izgubila ves polet, predvsem pa tisto napadalnost, s katero se je do pred kratkim odlikovala. Dru ga, morda še hujša posledica kondicijske pomanjkljivosti pa ie v tem, da so krasovci povsem izgubili prepričanje v svoje sposobno sti in prav v trenutku, ko bi morali iztisniti vse iz sebe, nerazumljivo popustijo. To se je zgodilo tudi v soboto, sai so »belordeči* vo dili skoraj vso tekmo, v zaključnih potezah posameznih nizov pa so brez odpora dopustili nasprotniku, da prvi pride do «petnajstice». Kljub pekočim porazom v zadnjih kolih pa v Kraševem taboru ne dramatizirajo, ker si je šesterka te zagotovila obstanek v ligi. Uradno sporočilo namreč pravi, da bosta nazadovali v D ligo le dve ekipi, v prihodnjem prvenstvu C lige pa bo v vsaki skupini nastopalo kar dvanajst moštev, namesto letošnjih osem. Prvenstvo bo torej zelo težavno, zato morajo krasovci izkoristiti še preostale tekme letošnjega prvenstva, da si čimbolj utrdijo kosti in nabereio dragocenih izkušenj. Kratka kronika: Sobotna tekma z leaderjem lestvice se ie za Krasove barve začela dokaj ugodno. S požrtvovalno igro so naši predstavniki dosegli vodstvo 8:3 in 9:6. Po stari navadi pa se je v drugem delu seta zataknilo, krasovci so izgubili na borbenosti, kar so gostje izkoristili. V drugem nizu je po začetni ize-nečeni borba Kras povedel z 11:9, v nadaljnjih trinajstih meniavah ser I mo še dve točki. viša pa ni dosegel več ruti točke, kar je bilo za «belordeče» usodno. V tretjem setu je kazalo, da bodo predstavniki zgoniške občine doživeli katastrofo, saj so gostje že vodili z 9:4. Tedaj se je Kras požrtvovalno vrgel v borbo in zmanjšal zaostanek na 8:9. Tega tempa pa krasovci niso znali obdržati, kar so gostje nemudoma izkoristili in brez večiih naprezanj osvojili konč no zmago. Prihodnjo soboto se bo Kras po dal na gostovanje v Treviso. kjer se bo v povratnem srečanju pomeril z nasprotnikom, ki mu ie v soboto zadal pekoč poraz. - bs • DOPOLAV. MARZOTTO BOR 3:2 (12:15, 15:13, 12:15, 15:5, 15:9) DOPOLAVORO MARZOTTO: Pel lizzaro, Gonzo, Gasparella, Fausto, Guiotto, Bernardi, Bruna, Fattori, Visone. BOR: Bezeljak, Pečar, Kalan, Oz bič, Švagelj, Bolčina, Hrovatin in Artač. V nedeljo so borovke v Valdagnu doživele poraz. Odigrale so morda najslabšo tekmo tega prvenstva, saj je Marzotto vse prej kot nepremagljiva ekipa, kot to dokazuje tudi njen položaj na lestvici. Naša dekleta so zaigrala slabo. Zapravila so celo vrsto servisov in prestrezanje nasprotnikovih žog ni zadovoljilo. V napadu je dobro zaigrala Bezeljakova, a žal to za zma go ni bilo dovolj. Ekipa je zaigrala od časa do časa res dobro, takoj nato pa izredno zaspano, posebno v zadnjih dveh setih pa je popolno ma odpovedala. Marzotto je zaigral zelo požtrvo-valno, čeprav pred tekmo ni mogel upati na zmago proti za razred boljšemu nasprotniku. S to zmago ie osvojil prvi točki tega prvenstva in verjetno tudi edini. Tekma se je začela z več kot enourno zamudo, ker je bilo na sporedu neko drugo prvenstveno srečanje. Marzotto je najprej povedel, toda borovke so izenačile in po bor beni igri osvojile «petnajstico». Podobno sta se odvijala tudi drugi in tretji set. Marzotto je najprej rahlo povedel, nato so prihajale do izraza borovke. Lepim akcijam pa so sledile nerazumljive napake predvsem z Borove strani. V začetku četrtega niza so «pla ve* najprej povedle s 3:0. Nato so zgubile žogo in nasprotnice so s servisi dosegle devet zaporednih točk. Naša dekleta je to povsem zmedlo in do konca so osvojila sa- Tudi v odločilnem nizu je pobudo takoj prevzela domača ekipa. Marzotto je povedel s 6:1, nato pa 10:3. Borovke so še enkrat dobro zaigrale in se začele nasprotnicam približevati. Potem pa so ponovno popustile in tekme je bilo konec. Do konca prvenstva manjkata še dve koli. Prihodnjo nedeljo bo za vse ekipe počitek, v naslednjem kolu se bodo borovke srečale s prvo ekipa na lestvici, to je z DMA. INKA BREG PRIMAV. MARZOTTO 3:2 (11:15, 12:15, 15:6, 15:10, 15:8) BREG: Klabjan, Slavec, Kofol, Barut, Zobec, Hmeljak, Foraus. SODNIK: Canciani (Pordenone). Po prvih dveh setih tega srečanja je vse kazalo, da bo Breg doživel gladek poraz, zlasti, ker so gostje tudi v tretjem delu tekme v začetku povedle. Brežanke sicer niso i-grale slabo, vendar tudi niso pokazale ob mreži dovolj udarnosti, da bi zlomile odpor Primavere. Ta sicer ni pokazala nič izrednega (čeprav je bila lani italijanski prvak FARI), igrala pa je urejeno in kon stantno. Do prelomnice je prišlo v tretjem nizu. Forausova je začela zalagati svoj napad z bolj uporabnimi žogami, kot v prvih dveh setih in rezultat tega je bila predvsem boljša igra Klabjanove ob mreži. Ta je z močnim tolčenjem onesposobila nasprotno obrambo, ki se ni več mogla organizirati in urediti svoje igre. Ko je Breg spoznal, da kljub vodstvu gostij z 2:0 ni še nič zgubljenega, je zaigral bolj skrbno in res mu je uspelo iztrgati nasprotnicam vse tri preostale rrze ter tako osvojiti tudi ti dve točki. Pri Brežankah je — kot smo že omenili — v drugi polovici tekme dobro zaigrala Klabjanova, zadovoljila je Forausova, svojo dolžnost je bolj ali mani oparila Barutova. enako tudi Hmeljakova, bolje kot običajno (čeprav ne vedno) je zaigrala Kofolova, Slavčeva pa očitno ni več v taki formi, kot je bila pred časom, vendar njen nastop v celoti ni bil negativen. SOKOL — ZARJA 3:2 V derbiju za obstanek v B ligi je nabrežinski Sokol v nedeljo v izredno borbeni in napeti tekmi prema gal Zarjo iz Bazovice s 3:2. Tekmo so odigrali na stadionu «1. maj* v Trstu. * * * V okviru ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva je sinoči Sokol premagal Ga jo z 2:0. morali tekmovalci prispeti v 3 urah, tako da ie bila poprečna hitrost 33,333 km na uro. Organizator je določil, da lahko prispejo na cilj pet minut prej ali pet pozneje po določenem času ne da bi dobili kazenske točke. Časovna meja .je bila kar dobro izbrana, saj so bili samo štirje zamudniki, ena posadka pa je prišla na cilj celo nekaj minut pred določenim časom. Od 26 nastopajočih se je uvrstilo na lestvico 24 avtomobilov. Ena posadka je bila diskvalificirana, ker ni odgovorila na 17. vprašanje, druga pa je morala odstopiti, ker neka Članica posadke ni imela prepustnice za prehod meje na bloku pri Gorjanskem. Konkurenca je bila zelo izenačena in prvih 12 posadk se je razvrstilo v razliki 281 kazenskih točkah. Na prvih devet vprašanj so bili precej zadovoljivi odgovori, pa čeprav so si tudi tu nekateri prislužili kazenske točke. Zatikati pa se je pričelo pri 10. vprašanju, ki se je glasilo tako: «Koliko je debel zemeljski obok nad jamo v Brišči-kdh?» Pravilen odgovor v centimetrih je bil 2400. Komisija žal na to vprašanje ni dobila nobenega pravilnega odgovora in sreča, da je bila za vsak zgrešeni meter samo ena kazenska točka. Na 18. vpraša nje, ki .je bilo precej lahko pa so vsi pravilno odgovorili, razen konkurenta s startno številko 26, ki sta si prislužila toliko kazenskih točk, da jih .je bilo več kot dovolj za zadnje mesto. Če bi pravilno odgovorila na to vprašanje bi zasedla 6. mesto. V Tupelčah so si morali tekmovalci v gostilni pri Jazbecu ogledati stike našega znanega slikarja dr. Roberta Hlavatyja, ki jih tu razstavlja in odgovoriti na vprašanje: predsednik katere organizacije je sedaj omenjeni slikar? Od včeraj naprej je naš slikar Hlavaty dobil precej novih predsedniških mest. Pravo selekcijo je povzročilo vprašanje: kdaj so postali lastniki š'an Selškega gradu Habsburžani? Mnogi so odgovorili, da leta 1696, toda točen odgovor je: leta 1500, Kaže, da so dobili te napačne podatke pri domačinih, ki so slabo poučeni o svoji zgodovinski preteklosti. Po končanem tekmovanju je bilo v restavraciji Adrija v Senožečah skupno kosilo in nato razdelitev nagrad. Pred nagrajevanjem je i-mel kratek govor predsednik prosvetnega društva «Slavko Škamperle* Niko Škamperle.' V" imenu krajevne skupnosti pa ie spregovoril še Anton Sotlak. V imenu1 kmetijske zadruge Kras -te-Sežane ie spre govoril njen predsednik Anton Može. Prikupno dekle Grozdana Tozič pa .je prineslo pozdrave gostinskega podjetja «Stari grad* iz Senožeč. Končni vrstni red kraške avto mobilske vožnje: 1. Rudolf Žagar 314 Boris Kuret 2. Janko Ban 388 Vera Tuta 3. Mario Suš lj 392 Nibrandt Xenia 4. Bojan Brezigar 424 Nevenka Šuligoj 5. Marino Drugan 447 Vojko Mijot Karel Avgustinčič 6. Stojan Udovč 464 Dušan Udovič Lucijan čanri k 7. Savica Kolarič 512 Neda Mijot Marica Vitez 8. Lučka Križman 516 Bruno Križman 9. Darij Žiberna 534 Bruno Merzrk 10. Sergej Cesar 539 Snežka Cesar 11. Aleks Perosa 573 Edi Bole Milan Tavčar 12. Anton Parovel 595 Vid Pegan Mirjana Parovel 13. Veronika Sosič 697 Stojan Sosič Stanko Hrovatin 14. Danilo Schmidt 712 Pavla Kolarič 15. Edon Nanut 937 Devan Briško Aleksander Hoban 16. Dušan Grgič 940 Sonja Župančič 17. Gianni Kokorovec 945 Rozi Kokorovec 18. Jurij Mikac 1254 Ferdinand Mikac Villi Mikac 19. Vojko Bizjak 1266 Lucijan Gustinčič Aleks Gustinčič 20. Silvan Močilnik 1551 Jurij Močilnik Santina Močilnik 21. Pavel Birsa 1618 Ladislav Kralj Alojz Dentato 22. Alojz Furlan 1807 Mario Furlan Ivan Briščik 23. Gianni Legovini 5884 Frane Bole Lidija Sosič 24. Edi Vodopivec 170.461 Norči Zavadlal Nagrade so bile razdeljene tako: Rudolf Žagar in Boris Kuret sta dobila za 1. mesto pokal P.D. »Slavko Škamperle* in zavoj pijač kme tijske zadruge «Kras» iz Sežane. Drugouvrščena posadka, Janko Ban in Vera Tuta, sta dobila pokal Primorskega dnevnika in zbirko pijač že omenjene kmetijske zadruge. Mario Sušelj na Ksenija Nibrandt sta dobila za tretje mesto pokal Slovenske prosvetne zveze in zbirko pijač gostilne Babič iz Senožeč. Plaketo ZSŠD in zavoj tekstilne tovarne Metka iz Senožeč ter restavracije «Adrije* je osvojila posadka Bojan Brezigar in Nevenka Šuligoj. Za peto mesto je tričlanska ekipa (Marino Dolgan, Vojko Mijot in Karel Avgustinčič) dobila darilo gostinskega podjetja «Stari grad* iz Senožeč Darilo Tržaške knjigarne so do bili Stojan Udovič. Dušan Udovič in Lucijan Čandek. Za sedmo mesto so Savica Kolarič, Neda Miot in Marica Vitez dobile darilo od tekstilne tovarne Metka iz Senožeč. Isto darilo sta dobila tudi osmo uvrščena Lučka in Bruno Križman. Za deveto, oziroma 10. mesto je organizator poklonil tolažilni nagradi (steklenico terana) posadkama Da rij Žiberna in Bruno Merzek ter Sergij in Snežka Cesar. Vsi udeleženci so dobili spominsko kolajno. F. G. NOGO M El Gridelli, vratar Sorrenta, je v tekmi proti Viterbeseju (0:0) postavil nov italijanski rekord glede nepremagljivosti nogometnih vratarjev. Že 1306 minut namreč ni prejel nobenega gola. Dosedanji re kord je imel vratar Masseseja, Tre visan, s 1268 minutami. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Olimpija - Partizan 2:0 Maribor - C. zvezda 1:1 Dinamo - Željezničar 0:1 Čelik - Hajduk prek. v 82 min. Sarajevo - Bor 4:0 Vojvodina - Sloboda 0:1 Beograd - Radnički (K) 7:1 Crvenka - Borac 1:1 Radnički (N) - Velež 2:0 LESTVICA Partizan 18 10 5 8 24 19 25 Hajduk 17 8 8 1 28 23 24 Dinamo 18 7 7 4 20 14 21 Željezničar 18 8 5 5 21 19 21 Olimpija 18 7 6 5 25 18 20 Velež 18 9 2 7 27 2.3 20 Radnički (N) 18 7 5 6 21 21 19 C. zvezda 18 6 6 6 27 24 18 Sarajevo 18 7 4 7 31 29 18 Beograd 18 7 3 8 31 30 17 Crvenka 18 6 5 7 18 19 17 Radnički (K) 18 6 5 7 16 28 17 Vojvodina 18 5 6 7 18 18 16 Čelik 17 6 4 7 17 21 16 Borac 18 3 8 7 22 28 14 Maribor 18 4 6 8 17 25 14 Sloboda 18 4 5 9 11 20 13 Bor 18 3 6 9 17 32 12 PRIHODNJE KOLO Radnički (K) - Sloboda (0:0), O-limpija - Vojvodina (2:2), Željezničar - Beograd (0:2), Velež Dinamo (1:1), Borac - Radnički (N) (2:3), C. zvezda - Crvenka (0:1), Bor -Maribor (2:3), Hajduk - Sarajevo (1:1), Partizan - Čelik (2:0). 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD IZIDI Rijeka - Zagreb 0:0 Trešnjevka - Ljubljana 1:1 Metalac - Orijent 1:1 Split - Karlovac 1:1 Rovinj - Železničar 0:1 Šibenik - Jedinstvo 0:0 Varteks - Zagrebački plavi 3:1 LESTVICA Rijeka 16 11 3 2 33 8 25 Rudar 15 10 3 2 21 11 23 Šibenik 16 9 4 3 23 14 22 Zagreb 16 9 3 4 27 16 21 Varteks 16 9 2 5 29 12 20 Železničar 16 7 4 5 21 18 18 Split 16 5 6 5 21 16 16 Ljubljana 16 5 6 5 21 18 16 Karlovac 16 5 5 6 22 24 15 Orijent 16 5 3 8 21 25 13 Mura 15 5 3 7 15 23 13 Rovinj 16 4 4 8 15 20 12 Metalac 16 5 2 9 19 33 12 Trešnjevka 16 3 5 8 13 24 11 Jedinstvo 16 2 6 8 15 29 10 Zagrebački pl. 16 1 5 10 16 41 7 PRIHODNJE KOLO Trešnjevka - Karlovac (2:5), Ljubljana Orijent (0:0), Split - Železničar (0:2), Metalac - Mura (0:1), Rudar - Jedinstvo (3:1), Rijeka -Zagrebački plavi (3:0), Šibenik -Varteks (0:0). Športno društvo POLET priredi v petek, 19. maroa avtobusni izlet v Ljubljano na o-gled revije svetovnih prvakov umetnega drsanja, ki bo v hali Tivoli z začetkom ob 17. uri. Cena vožnje ta vstopnice je 3.000 Ur. Odhod avtobusa z Opčin ob 14. uri. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška 18, tel. 212136. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviei m frpV Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808, do 31. marca 1971, ko se nepreklicno zaključi. VLJUDNO VABLJENI! Vj^Primož, tako težko ml je bilo brez vas In komaj sem * Pričakala. Tako izgubljeno sem se počutila. Zakaj me V žaliti? Mar misliš, da si želim v štab, da mi ni dobro ti? Res, motiš se, Primož. Borila se bom, kjer me bodo j^hovaH. Vem, da nisem vojak. Toda povsod bom koristila Sv°jih močeh.» HjOprosti, nisem mislil tako,» se je opravičeval, ker je el’ da jo je prizadel. Ona pa je zamišljeno nadaljevala: "V hudih časih živimo. Te dni se mi je zazdelo življenje Nesmiselno. Oče vam je prav povedal. Lahko bi dobili Jg^Prišče. Veter bi raznosil pepil v grape. Nihče ne bi vedel bjU' Tudi ti bi pozabil, edina, ki si me pustil tu. Morda *° bolje tako.» W|i e govori o tem.» Drugega ni mogel reči, za to, kar je ie ‘ • Pa ni bilo besed. Lepša je bila kot poprej. Se bolj ga Privlačila in vznemirjala. Toda sum se še ni polegel, ti* ^stavili so se v požgani vasi. Od gruče hiš, stisnjenih <|0^anjtM pod vrhom in obdanih z gozdom, njivami in sa-1*3aki, je ostalo očmelo zidovje. Osmojeni trami so se V j**1 med zidovje. Ožgalo sadno drevje ob hišah je štrlelo Veter je jokal v črnih oknih pesem zapuščenosti. vonj po smodu, ki še ni izpuhtel, je zarezal v nosnice. “ jL Vrati neke hiše so »gledali psa, ki je sedel nepremično V^feo zavijal. NI se zmenil zanje. Obstali so sredi vasi. t ®° požgale SS-enote en dan prej, preden so se spopadli ^Sado na Ratitovcu. bomo počivali, kot smo vedno,« Je dejal Vojko, obrnil desko in jo položil na kamnite stopnice. Posedli so, °d njih pa Je stopil na stražo. ^ravnlkar si Je obrisal potno čelo in vzdihnil: O so živeli dobri in prijazni ljudje. Zdaj jih ni več. 'Vv 4 80 se na vse stranl Včasih se je razlegal vrisk f|kiti 1)0 tratRh okoli vasi. Zdaj je vse mrtvo in pusto. E, kred ** pomislim na vse, kar smo doživeli, se ml temni > °*ml. Kam gremo? Kam? Bil sem v Galiciji, do kolen atu in krvi, v strelskih jarkih, smrad In mrliči, da se ml še danes vzdiguje želodec. Ko so se fronte zlomile, so rekli: vojske je konec. Mislili smo, da jo je konec za večno. Kako smo se zmotili! Obesili bi me kmalu na jablano, ki sem jo posadil s svojo roko!« Starcu se je tresel glas. Žalost in gnev sta vela iz njegovih besed. Njegov pogled se je božajoče odtrgal od zidovja in poletel čez grape in globače proti hribovju na vzhodu. Obstal je pod vrhom bele, kopaste gore. «Fantje, poglejte te hribe, te senožeti, vsekane med gozdove, naše hiše po teh hribih! Vasi v dolini. Tu smo živeli. Kar je, smo mi napravili, Švabi pa bi nas radi zbrisali s te zemlje kot napako iz šolskega zvezka. Ne bodo nas, tudi če bodo ostali črni zidovi za Travnikarjevo domačijo. Kdo ve. kaj bo prišlo? Pa naj pride kar koli, vse bomo znova zgradili, vse, za novo življenje, samo da se podre ta umazani svet.« Ana je poslušala starca in tudi vsi mladi so imeli oči uprte vanj. «Huda bo še .najmanj eno zimo boste še prestali v hosti Tako vam povem, Gregorčičev nam manjka, Žagarjev in še nekaj tistih, ki so včasih hodili k nam,« je preroško govoril starec. Primož se Je nemirno presedal, prekladal strojnico iz roke v roko in gledal proti Jelovici, ki Je odsekano padala proti Dražgošam. «Fantje, gremo! Ta vonj me draži. Okus po pepelu imam v ustih. Na dom me spominja.)) «Saj res, pa pojdimo!« Je dejal Travnikar. Vstali so drug za drugim, poklicali stražarja in se razpotegnili v kolono. Po slabo zgaženi stezi so se vzpeli na pot, ki je vodila strmo navkreber. Kmalu so se pred njimi odprli prostrani gozdovi. Prišli so na pot. Tu Je Mia gaz steptana od mnogih nog. Na njej je bil korak lahak ln varen. Sli so po sledi za brigado. «Svarun te čaka na Jelovici,)) Je dejal Vojfco Travnikarju, ki je stopil prvi. 8 V četi, ki ji je poveljeval Orlov, so nevarne in posebne naloge opravljali vedno le prostovoljci. Ali je bila to zasluga komandirja, ki je bil vojaško razgledan in sposoben, ah komisarja Pajka, ki je znal v moštvu brez posebnih umetnij vzdrževati borbenega duha, o tem ni nihče razmišljal. Morda je bil vzrok v tem, da je bila četa sestavljena iz mladih ljudi, delavcev, kmetov, študentov, ki so pobegnili pred Nemci, in je bila skoraj polovica njih komunistov. Dejstvo je bilo, da prostovoljci nišo bili vprašanje in da je četa imela v bojih zavidljive uspehe, malo izgub, kar je o Orlovu širilo dober glas, moštvu pa dajalo zaupanje v poveljnika. Bataljon je bil že nekaj dni na Jelovici. Komandir Orlov se je vračal s sestanka v spremstvu starejšega možakarja srednje rasti in svojevrstne pojave. Mačja kučma mu je čepela na nizkem in zgrbančenem čelu, pod katerim so se bliskale jezne oči nad ukrivljenim nosom. Malo je škilil, kar je videz divjosti še povečalo. Na prvi pogled Je kazalo, da z njim ni dobro zobati češenj. Bil je brez oprtnika. Za njima sta spešila dva mlajša fanta, sklonjena pod bremeni težkih nahrbtnikov, v katerih sta nosila razstrelivo. Možakarju hitra hoja ni bila po godu, zato je rekel: «Kaj tako prekleto bežiš v to svojo četo, kot bi bila res najboljša v diviziji? Saj nimamo bataljona Švabov za ritjo, poleg tega pa boš to noč prav gotovo mimo spal kakor jazbec, ker bom jaz zaposlil Švabe.« Orlov se je nasmejal. «Pa ostani zadaj, če ne moreš, saj Imaš čas! Zavedaj pa se, da z vsako zamujeno minuto podaljšuješ vojno, tovariš.« «To pa! Da se boš pol leta bahal, da je Marko omagal. Ne, tega ti ne privoščim. Vojno pa td lahko skrajšaš zavoljo mene, meni se ne mudi, ker sem potrpežljiv.« «Ha, Marko, saj sl spočit. Diverzanti polegate okoli štabov, mi vas pa čuvamo. Ce bi bil jaz na Svarun o vem mestu, bi poskrbel, da se ne bi dolgočasili. Zate tako pravijo, da sl sam svpja komanda,« je pikro dodal Orlov. «Ti namesto Svaruna, prvo noč pobegnem v drugo enoto. Svarun ve, kaj smo minerci in tudi, kdo je Marko. Ti pa ne razumeš nič, Svarunu ne segaš do gležnjev, čeprav se šopiriš s četo, kot bi bila res najboljša v brigadi,« se je zaničljivo pačil Marko in ga od strani jezno pogledoval «Misliš, da grem rad? Hudičevo malo se mi da, tako ti povem! Svarun nas je nagnal vse, prav vse do zadnjega, to noč na progo. Obveščevalci so prinesli vesti, da bodo šli vojaški transporti v Italijo Mi, minerci, pa obe progi v zrak. S temi novinci in z revmatizmom. Korajža ni vse! To povem tebi, ki rad podcenjuješ diverzante, Orlov! Ob priliki te bom moral malo podučiti o tem. Dokler nas ne boš razumel ,v partizanih ne boš daleč prišel, čeprav imaš dobre komolce in ti jezik uglajeno teče.« «Prav je, da vas je nagnal. Svarim že ve, kaj dela, sicer bi vam še z minami vred kolena zarjavela,« je dražil Orlov moža, ki ga je dobro poznal, da je zadovoljen le takrat, kadar se s kom lahko pošteno sporeče. To mu je bilo potrebno kot kruh. Rekel mu je dovolj za pošten prepir. «Vidiš, kako si neumen kakor trava pod snegom. Zavoljo nas, kajne? Navadno čvekanje! Zavoljo vas gremo na progo, da vam kolena ne zarjavijo po četah,« je dejal zaničljivo in pljunil v sneg. To Je brigadna strategija, ki v četne glave ne seže. Sicer pa nisi sam kriv, Orlov, če si še vedno v četi. Tako je. Ne vem, kako bi ti zadevo razložil, da ml boš laže sledil. Marko bo z minerci ustavil nemške transporte, namenjene našim Imenitnim zaveznikom. Minerci bomo zdražili Nemce, kot bi podrezal s palico v osir. Švabe pa ta eas, ko bodo progo popravljali, da jih ne bo zeblo, za vami. In vi, v četah, tovariš Orlov, vi jih boste lahko podili za seboj. To je taktika. Po mojem bi bilo drugače. Na žalost jaz ne poveljujem. Nemci bi se lahko v miru peljali naprej k Anglo-sasom v goste. Naj jih zdramijo iz spanja, naj se cukajo z njimi, ne pa da naše premražene riti na zimo pode po Jelovici. Ta vojna je navadno moderno sranje. (Nadaljevanje sledi) Uredniltvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 9. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9a 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita '*®18 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska zn • Tnl TRŽAŠKI DNEVNIK 10. POKRAJINSKI KONGRES ANPI V VIDMU Odločno v boju proti fašizmu za demokracijo in mir med narodi Kongres so pozdravili tudi predstavnik ZZB Slovenije tov. Šenk, predstavnik ZBB iz Nove Gorice tov. Pajtnar, predstavnik sekcije ANPI Nadiških dolin tov. Bernjak in predstavnik grške osvobodilne fronte V nedeljo 7. t.m. je bil v Vidmu v dvorani srednjih šol na Trgu Garibaldi 10. pokrajinski kongres združenja bivših partizanov ANPI. Politično poročilo je podal tajnik pokrajinskega odbora združenja Fe-derico Vincenti. V svojem dolgem poročilu je analiziral sedanji politični položaj v Italiji in ostro ožigosal fašistični škvadrizem, ki povzroča nerede in grozi demokratičnim ustanovam v Italiji. Ren; da je potrebna enotnost vseh antifašističnih sil, če hočemo zaustaviti fašizem. Govornik je poudaril, da so se borili in umirali partizani za pravičnejšo družbo kot je današnja. Večji del svojega govora je posvetil vprašanju združenja in za njegovo ojačenje. Med najvažnejše manifestacije, ki jih je organiziralo združenje v zadnjem obdobju, je navedel odkritje spomenika padlim v palmanovski vojašnici, kjer so bili tudi zapori za mučenje, in odkritje plošče-spomenika trinajstim slovenskim partizanom, ki so pokopani na {»kopališču v Št. Lenartu v Beneški Sloveniji. Nato je še povedal, da jim je poveril vsedržavni odbor združenja pomembne naloge za vzdrževanje odnosov z bratskimi organizacijami v inozemstvu, posebno z jugoslovanskimi, s katerimi imajo najboljše odnose. Vabilu za kongres so se odzvale tri odnosno štiri inozemske delegacije, ker sta bili dve iz Jugoslavije. Med burnim ploskanjem delegatov je najprej pozdravil kongres predstavnik republiškega odbora Združenja zveze borcev Slovenije tov. Vladimir Šenk, ki je povedal v kratkem nagovoru, da se borijo naše organizacije za mir. «Borimo se zato, da bodo živeli naši otroci v miru brez strahu. Prav tako se borimo za dobre prijateljske odnose med našima dvema narodoma. Manjšine te in one strani meje so in morajo biti most zbliževanja, je poudaril Šenk ob splošnem ploskanju. Burne aplavze je žel tudi mladi inženir Giorgio Stamatis, ki Je prinesel pozdrave grške antifašistične' fronte. Kongre-sistom je povedal, da se je te dni ustanovila v Grčiji osvobodilna fronta podobna italijanskemu CLN, v kateri so zastopane vse grške demokratične in protidiktatorske f od monarhistov do skrajne levice. Izrazil je prepričanje, da bo fronti uspelo mobilizirati grške množice v boju proti fašizmu, da bodo ■ polkovniški fašistični režim in vrnili svobodo grškemu ljudstvu. Kot tretji da sedaj skupaj gradimo mir. Na popoldanskem zasedanju kongresa je spregovoril predstavnik beneških partizanov oziroma predsednik na novo ustanovljene sekcije ANPI za Nadiške doline Mario Bernjak iz Dreke, kjer je občinski odbornik za socialistično stranko. Njegov govor je bil kratek, preprost, a učinkovit. Zaradi njegove važnosti ga tu objavljamo v celoti: «Dragi prijatelji, tovariši, partizani! Dovolite mi, da vam prinašam prisrčne pozdrave v imenu sekcije za Nadiške doline, ki je biia obnovljena preteklega 13. februarja, v imenu vseh naših partizanov ir tudi v imenu tistih, ki morajo 2aradi dela še romati po raznih deželah sveta. Rekel sem, da je tila obnovljena preteklega 13. februarja sekcija ANPI za Nadiške drline in beseda «obnovljena». je tu pravilno uporabljena, ker so že postajale sekcije ANPI takoj po osvoboditvi in sicer v Št Petru Slo>enov v Nadiži, Št. Lenartu, Podbonescu in Grmeku. Kasneje so zaradi izseljevanja te sekcije prenehale obstajati. Na velikem shodu pratizanov, do katerega je prišlo cb odkritju plošče spomenika trinajstim padlim slovenskim partizanom, ki so pokopani, kot povedano, na šentlenart-skem pokopališču, smo se srečali mnogi, ki se nismo več videli po letu 1945 in smo ugotovili, da je naše število zadcetno za obnovitev sekcije. Posebno smo hvaležni pokrajinskemu odboru ANPI za podporo, ki nam jo je dal ob tej in drugih prilikah. Želja, ki jo izražamo mi partizani iz Nadiških dolin je, da bi izšle iz tega kongresa smernice in pogoji za obnovo in dvig tistega duha, ki nas je združeval in bratil Italijane, Slovence in druge evropske narode v veliki in slavni osvobodilni borbi, da bi izšle jasne misli in smernice za o-brambo naše republiške ustave, za obrambo svobode in demokracije, pridobljene z velikimi žrtvami v italijanski in evropski rezistenci. Mi partizani Nadiških dolin smo bili podvrženi hudim preizkušnjam reakcionarnih in konservativnih sil, podvrženi vsakovrstnim preganjanjem in trpinčenjem samo zato, ker smo imeli pogum, da smo se uprli z orožjem v roki, skupaj s slovenskimi partizani, nasilstvu, trinoštvu, uničenju oziroma nacifašizmu v najhujšem in najbolj kritičem trenutku naše zgodovine. Zahtevamo, da se konča enkrat za vselej poniževanje odporniškega gibanja in predstavnik inozemske delegacije je j da nam bo odmerjeno tisto za-spregovoril inž. Viktor Zitovko iz ; služeno spoštovanje, ki so ga delež-Harkova. Pred 27 leti se je Zitovko j ni borci za svobodo po drugih de boril kot partizan na furlanskih j želan Italije in v svetu. Mislim, tleh. Bil je komandant ruskega ba- da boste vsi razumeli, da ne mo taljona »Čapa jev*, ki je operiral v remo biti neobčutljivi pred fašistič-gorah Karnije in v Furlanski rav- j nim naraščanjem, ki se poraja v nini. S seboj je pripeljal hčerko zadnjih časih v raznih krajih naše-Tanjo, ki obiskuje sedmi razred ga polotoka. Ne bomo več dovolili osemletke. Zitovko je prinesel pozdrave sovjetskih narodov in poudaril, da je bilo prijateljstvo med sovjetskimi in italijanskim narodom prekaljeno v skupnih borbah proti skupnemu sovražniku. Mnogi delegati so ga poznali že iz časov narodnoosvobodilne borbe. Zato je razumljivo, poleg drugega, da je dvorana zaploskala. Še bolj pa je zaploskala, ko je stopila na tribuno Zitovkova hčerka Tanja, lepo mlado dekle in povedala, da ie ginjena, srečna in zadovoljna, da vidi kraje, v katerih se je njen oče boril v mladosti za svobodo. Zadnji je pozdravil kongres tovariš Franc Pajntar od občinskega odbora Združenja zveze borcev iz Nove Gorice (Zvezo borcev iz Nove Gorice so zastopali tov. Pajnter, dr. Zdravljič, ki je po redu beneški Slovenec, in Ivo Gabrijelč). Tudi iz vajanje tov. Pajnterja so sprejeli kongresisti s ploskanjem in splošnim odobravanjem. Govornik je pohvalil ANPI za uspešno delo, ki ga o-pravlja, kakor tudi borbo, ki jo vodi za demokracijo med furlanskim narodom in za dobre sosedske odnose. Omenil je akcijo za odkritje plošče spomenika trinajstim slovenskim partizanom, ki so pokopani na pokopališču v Št. Lenartu v Beneški Sloveniji in izrazil hvaležnost slovenskih partizanov, da je prišlo do odkritja tega spomenika. Na koncu je poudaril, da smo se borili slovenski in furlanski partizani proti skupnemu sovražniku in fašizmu, da dvigne svojo glavo. Sem tu, da vam izpričam, prijatelji furlanskega odporniškega gibanja, da bomo z vami kot v preteklosti v obrambi demokratičnih ustanov pridobljenih z odporništvu. Naj živi svoboda in demokracija, naj živi furlansko odporništvo in odporništvo vsega sveta*. Izvajanje beneškega partizana Bemjaka so sprejeli kongresisti z dolgotrajnim ploskanjem. Ob zaključku kongresa je bilo izvoljeno novo vodstvo oziroma pokrajinski odbor in pokrajinski svet. V pokrajinski svet sta bila izvoljena dva beneška Slovenca, Mario Kont in Mario Bernjak. Izidor Prodan Rafael Alberti v A vditoriju: € Med nageljnom in mečem» Sinoči je bila v Avditoriju prva predstava o poeziji in življenju Rafaela Albertija, ki si jo je zamislil in jo uvedel v zanimiv pesniški po topiš avtor sam in sicer z diapo zitivi, ki so izredno uspešno sprem Ijali besedo na odru. Ta se je zdaj tiho ustavila ob domotožju in aren ki osamljenosti, se potem razžubo rela v igrivem nadrealističnem tea tru, se nato spet zagnala v pozit in boj proti fašizmu pa spet obto žujoče opisovala tragedijo prema ganih v španski državljanski vojni nuliiiiMiiiiiuiiiniiiiiHiiiiiinHiimuHHiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiHiiiiiiii VČERAJ SREDI POPOLDNEVA V BAZOVICI Med popravljanjem kardanske gredi mu je tovornjak zapeljal čez noge Šoferja so prepeljali v bolnišnico s pridržano prognozo Včeraj sredi popoldneva se Je pripetila 38-letnemu šoferju Edvardu Zupančiču iz Bazovice 132 huda nesreča, zaradi katere so ga s pridržano prognozo sprejeli v bolnišnico. Zupančič Je v skladišču neupo rabnih avtov v Bazovici št. 157, last Bruna Polbaca, popravljal tovornjak. Vlegel se je pod težko vozilo tn hotel razdreti kardansko gred, ko se Je tovornjak začel nepričakovano premikati. Zupančič se Je prepozno zavedel nevarnosti lin se ni mogel rešiti: tovamjak je zapeljal čez njegovi nogi in mu povzročil hude poškodbe ne le na nogah, temveč tudi na hrbtenici, zaradi česar so ga morali v bolnišnici, kamor so ga pripeljati z rešilnim av-tom, nujno sprejeti na nevroklrur-škem oddelku. Avtor sam je preko magnetofonskega zapisa povezoval svojo poezijo in odlomke iz svojih dram s svojo življenjsko zgodbo: pravil je o svoji Andaluziji, kjer se je pred sokraj 70 leti rodil, in o študijah v Madridu. Govoril je o svoji udeležbi v španski državljanski vojni, o bojih, ki jim je bil navzoč, o tragičnem koncu te epopeje španskega ljudstva in o izgubi rodne zemlje, saj že preko trideset let živi v izgnanstvu, od 1963 celo v Rimu. Vso to njegovo življenjsko pripoved so kakor dragocen in iskren dokazni material zrcalili njegovi verzi, razpeti med rdeče, ki je kri ljubezni, in črno. ki ie kri smrti. Predstavo - recital je režiral Pier Antonio Barbisre, pesnikove tekste pa so interpretirali Angela Cavo, Francesco Di Federico, Luigi Spor-telli in kitarist in pevec Sandro Perez, režijska zamisel se te morda preveč opirala na zunanje efekte čemur so se dali zapeljati tudi igralci, ki so bili v svojih nastopih nekoliko patetični. Danes bodo recital ponovili. m. k. VČERAJ TU IN ONSTRAN MEJE Silovit požar suhljadi med Samatorco in Saiežem Gorelo je še pri Repentabru, Bazovici, Mačkov, ljah, med Križem in Nabrežino in pri Sv. Barbari ŠPORT ŠPORT ŠPORT Sinoči je nedaleč od Samatorce izbruhnil brez dvoma do sedaj najbolj razsežen požar dračja in dreves. Gorelo je na področju tiso-čev in tisočev kvadratnih metrov tu in onstran meje. Kmalu po 18. uri je zazvonil v gasilski vojašnici v Trstu alarm in takoj zatem je močna skupina gasilcev odšla na ogroženo področje. Njih je bilo premalo, zaradi česar so jim priskočili na pomoč gojenca policijske šole in drugi agenti javne varnosti. Ker pa je obstajala nevarnost, da požar, ki se je zaradi močne burje nevarno in naglo širil, ograža Samatorco, je vodstvo gasilcev poklicalo na pomoč vojaške odrede. Z napornim delom se .je gasilcem in drugim uspelo le okoli 23. ure, ko so začeli prihajati vojaški oddelki, nadzorovati položaj. Plamene so pogasili, vendar bodo ostale na kraju močne straže, ker je obstajala nevarnost, da ponovno izbruhne požar. Sploh je bil včeraj «peklenski* dan za gasilce. Požarov dračja je bilo precej in nekateri kot pri Bazovici (nedaleč od pokopališča) precej razsežni. Gorelo je tudi pri Repentabru, kjer. so plameni zajeli ok. 3000 kv. m področja, dalje med Križem in Nabrežino, v Mačkovljah, in pri Sv. Barbari, kjer so pla- meni zajeli suhljad 100.000 kv. m. na področju Močan sunek burje podrl motociklista Včeraj kmalu po 19. uri so s prognozo okrevanja v mesecu dni sprejeli na ortopedskem oddelku 18-letnega mehanika Franca Zorca iz Ul. Soneini 169. Fantu so ugotovili poleg odrgnin po čelu tudi zlom desne lopatice. Vodja karabinjerske patrulje, ki je preiskala zadevo, je p»jasnil, da se je Zorc vozil s svojim motornim kolesom po Reški cesti v smeri Ul. B. Casale. V bližini hišne številke 218 je fant, verjetno zaradi močnega sunka burje, izgubil oblast nad vozilom in padel na trdi asfalt. Prejšnji četrtek se je sestal odbor mestne sekcije stranke PSDI. Na seji so člani odbora izvolili vodilne organe sekcije. Za političnega tajnika je bil potrjen od. Mario Berce, Giovanni Be-nuzzi, Severo Guagnini in Marcello Callegari p>a so bili izvoljeni za podtajnika, oziroma administratorja in organizacijskega tajnika. Člani odbora so nato razpravljali o nalogah sekcije, posebno v zvezi s skorajšnjo umestitvijo decentrira-nih občinskih enot.. V NOGOMETNEM PRVENSTMU 1. IN 2. AMATERSKE LIGE Moštvi Vesne in Primorje sta se vrnili domov s točko iiiiiiiiiiiiiiiitiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii DEMOKRATIČNE ŽENSKE SO PROSLAVILE SVOJ PRAZNIK r Občutene proslave 8. marca v vaseh in mestnih četrtih Osrednja tema razgovorov še vedno nerešeni socialni problemi ženske v družbi in družini ter narodna zavest - Praznično vzdušje na delovnih mestih Pri nas na Primorskem praznik žena ni zgolj razlog za politične govore o emancipaciji žena, temveč predvsem globoko zasidran v navadah naših ljudi kot ljudski praznik, ko se ženske zbirajo, razgo-varjajo o svojih problemih, zaplešejo ali preživijo nekaj prijetnih uric ob glasbi in petju. V ogretih dvoranah naših vasi so zadonele narodne in partizanske pesmi, ki so živo dokazovale, da je naša ženska uveljavila svojo osebnost in svojo nenadomestljivo vlogo prav v letih boja za narodni obstoj proti fašizmu. Kot prejšnja leta, so tudi letos proslave dneva žena ob 8. marcu organizirale sekcije UDI — Zveze demokratičnih žena, prosvetna društva, v nekaj primerih pa tudi sekcije KPI. Tako je ZDŽ priredila že v nedeljo na Opčinah proslavo, ki se je je udeležilo precejšnje število ljudi. Priložnostni govor je imela Slava Čebulec - Katra, ki je poudarila vlogo ženske v družbi, predvsem v boju za mir in enakopravnost. Moški pevski zbor je svojim sovaščankam v čast zapel dve narodni in eno partizansko pesem, na kar je dramska skupina prikazala enodejanko »Mati* Mileta Klopčiča. Partizanska tematika in pesmi so občinstvo ogreli, da so nastopajočim dolgo ploskali. Nastopili so Olga Lupine, ki je predstavila lik hčere, poleg tega pa sama zrežirala postavitev enodejanke, nato pa še Olga Šonc - Gulič v vlogi matere, Drago Viktor Sosič in Karlo Tavčar. Na sinočnji proslavi v društvu «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu je pomenu praznovanja 8. marca na kratko spregovorila Neva Lukeševa, nato pa so najmlajši člani društva Tinca Samsova, Nataša Rauberje-va, Bruna Mahne in Pavel Ceh recitirali nekaj Kajuhovih in eno Be-nedetičevo pesem. Zelo številne prisotne žene od Sv. Jakoba je z nekaj pesmimi počastil še društveni pevski zbor, nakar se je razvila prijetna in domača družabnost. Bazovske ženske so imele svojo proslavo v Prosvetnem domu, kjer je o 8. marcu govorila Valerija Pre-slova. Zadržala se je pri pomenu vzgoje mladih v narodni zavesti in pri vaški enotnosti. Zbrane ženske je pozdravil tudi upravnik doma tov. Stanko Vodopivec, za prijetno razpoloženje pa je skrbel instrumentalni trio. Na proslavi, ki so jo v nedeljo priredile ženske v prosve*iem društvu je bil razburjen. -------r. ŠtaF V prvem polčasu je SudestU padla po žrebu neugodna stran ^ šči, saj je veter pihal v P^L^ni drežcem. Pa tudi drugače Go*1sVoj niso bili kos domačinom, k1 50J prvi gol dosegli z Nanutom J F ^ minutah tekme. Toda sodnik Jj^eS. gol razveljavil zaradi out-sida ničarja. Toda Tabaj (že nekaj v dobri formi) je v 23. min- 2 egd no akcijo prodrl iz centra in "u^ov-gol s strelom iz razdalje 30 m^ Sudest je skušal preiti v da ni mu zadostovala prizma desnega krila, ki pa ni n8®1®., tel' pri soigralcih. Juventini ni ko doseči še enega gola-ga je Klaučič v 32. min- z strelom. . Drugi polčas, kakor srn0T Žventina nili, ni bil prav borben, Juvtv je vseeno obdržala premoč. Tekma med mladinci Juvert Igr*' Azzurre, ki bi morala biti ,jgr»-na v nedeljo zjutraj, ni bila na zaradi odsotnosti sodnika- ^ * * * so LIBERTAS MONTESANTO " VODNJE 2:3 (2:1) ^ LIBERTAS MONTESANTO: cuzzi: Rizzante, Colla, Procm®. pe zorana, Sinopozzi, Ciroi, pe»' Biasio, Pierangelli, Roggerj{rr€pi!'’ SOVODNJE: Tomasin, ''"Jjefl-Kuzmin, Černe, Batistič, v ajC Mozetič, Vodopivec, Dužmani son, E. Tomšič. ... SODNIK: Visintin iz Tržijo, STRELCI: 6. min. p.p. DeZfi, 1 29. min. Ciroi, 31. min. Ma^ 28. in 43. min. d.p. M ar son- rfl' Ekipa iz Sovodenj je s ji liko premagala Libertas v so jo odigrali v zelo ostrem,, Srečanje se je zaključilo s P1 liko 3:2- raia ^ Po predvidevanjih bi mor nedeljska tekma brez veliki jgji-za slovensko enajsterico, šču pa je bilo nekoliko tff Predstavniki Libertasa, ki nutno na zadnjem mestu so takoj v začetku izram* p v« napak »belo-modre* obramD^tgj# krat so povedli in vse je ie,t>' da bo končni izid zelo zg ,e (jW pečaten. Stanje je bilo videt1 brezupno, ko je sodnik izklNL neta. Dejstvo, da bodo mor® ti v desetih, pa je Sovodenj ^ f spodbudilo, športna sreča P ^ns*1" potem nagnila na stran s pf8' enajsterice, ki ji je že ff021 va katastrofa. x ^ V 31. minuti prvega P^8 r poskrbel Marson, da zmanp® jtri" ko v golih s krasnim lom in obenem vlil novega . f Sovodenjcem. Celotno mostri' kljub vsemu nadaljevalo * igro. V drugem delu igre,^ modri* najprej izenačili1, ti pred koncem pa celo Oba gola je dosegel remu je pri zadnjem golu ]jtFj pomagal Gruden. Resnici T'r^(S* pa je treba povedati, da jc jpo-sodnik, ki je bil zelo negom > gledal dvomljiv položaj .st,rrQao»'8~,. Tak izid vsekakor ni občinstvo, saj se tako nje nasprotnika utegne hudo vati. ,jt’