Štev. 4. V Ljubljani, 15. februarija 1885. Leto II. Uretluje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Premakljiv most. Kmetovalec je v izvrševanji svojega posla dostikrat prisiljen, voziti po tleh, na kojih ni vzdrževanega pota. Naravno je, da na tacih tleh najde tudi jarke, čez katere mora svoj voz spraviti. Ker je pa vožnja v tacih krajih le redka in le v gotovih slučajih in ben, doma spravi. Tak premakljiv most (glej podobo) se tako-le napravi: Vzamejo se trije poldrugi meter dolgi bruni a), koji se počez čez jarek polože. Z deskami ali drugim lesom se ti bruni pokrijejo, ter se na obeh koncih mosta zabijejo v tla kolci c), ki branijo deskam, da se ne pregibajo. Ti kolci se lahko na robu mosta še zvežejo z drogom, ki ob enem služi za dr. časih, na pr. ob žetvi, ob vožnji lesa iz gozda itd., ne splača se mu delati čez jarke mostov, ki bi stalno na mestu ostali. V enakem slučaji priporoča se napraviti premakljiv most, kateri se lahko prenese iz enega kraja v druzega, ali pa se, kedar je nepotre- žaj. Tam, kodar bruni ležijo na rušnji, odkoplje se ledina in prst, ter na obeh konečh mosta nasuje. Če so jarki posebno široki, mora se most s kolom /) podpreti. Razpis štirih premij. C. kr. kmetijska družba kranjska razpisuje s tem natečaj za štiri premije po 100 gld. onim gospodarjem, kateri se zamorejo izkazati z dobro urejeno sadno sušilnico za sušenje srednjo-velikih in velikih muožic sadja. Oni kranjski gospodarji, kateri se za eno teh premij potegovati nameravajo, izkažejo naj se do 1. julija 1885. pri centralnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da so 1 v času, pričenši od dneva razglašenja tega razpisa do 1. julija 1885. sozidali si sadno sušilnico, in da je 2. sadna sušilnica take sostave, da je z njo mogoče sadje umno sušiti, ter da so izdelki za kupčijo ugodni. Dokazi k prvi točki obstoje iz potrdila občin- skega predstojništva, k drugi točki pa iz tacega popisa ali načrta sušilnice, da je mogoče iz njega posneti sestavo sušilnice. Opozorjamo vse one, koji se mislijo za te premije potegovati, da bodo imeli oni prosilci prednost, kateri se bodo zamogli izkazati s posestvom uže na Kranjskem izkušene sadne sušilnice, kakor je popisana v „Kmetovalcu" štev. 16. leta 1884. in v „Novicah" štev. 40 leta 1884. Na posebno željo da podpisani centralni odbor radovoljno potrebne podatke in nasvete. Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 1. svečana 1885. Karol baron NVurzbacli-Tanuenberg, predsednik. (»ustav Pire, tajnik. Velika škoda kmetijstvu, za katero se pa nihče ne zmeni. (Dalje.) Velika mesta pozidana so navadno v bližini, ako ne kar neposredno ob bregu kake reke, kakega kanala, morja ali vsaj večjega potoka. In ravno te vode so tista pota, po katerih se spuščajo človeški odpadki, kmetiško popolnoma neizkoristeni, za kmetijstvo popolnoma zavrženi, k večem ribam v korist. Tukaj rečeno velja ravno o kranjskih, da sploh slovenskih mestih, pred vsem pa o slovenski metropoli Ljubljani. Vsako mesto ima svoje občinsko gospodarstvo, svoje dohodke in svoje stroške. Koncem vsakega leta sklene tudi vsaka mestna občina svoje račune za prošlo leto in sostavi proračun za bodoče. V vsakem sklepu računa za prošlo leto zabilježeni so natančno stroški mestno-občinskega gospodarstva, zabilježeni so pa tudi tem nasproti dohodki celega leta, Faktorji dohodkov in potroškov so različne narave, med poslednjimi nahaja se pa gotovo gostokrat tudi taki, kateri so po neprevidnih škodah, prouzročenih po povodnjih, ognji, vetru itd. nastali, in taki faktorji so mestu na golo izgubo. Ena izguba, in to ne majhna izguba, katere pa nikaka neprevidna uima ne provzročuje, ampak prosta volja vseh meščanov skupaj, ni pa v nikakem računu zabilježena, dasiravno se redno leto za letom ponavlja. In ta izguba rezultira iz kmetiško-neizko-ristenih, marveč zavrženih človeških izmečkov. Koliko kmetiških pridelkov se v enem samem velikem mestu, v enem samem dnevu povžije, pa kako malo se nasprotno rastlineredilnih snovi, katere prebivalstvo mesta v svojih izmečkih iz sebe vrže, kmetijstvu zopet povrne ? — Škode, katera kmetijstvu vsled tega nastaja, nekmetovalec, in še med kmetovalci nekemično misleči in računajoči človek se ve da ne more prevideti in preračuniti. Vzemimo našo Ljubljano, in recimo, da ima brez ptujcev le 24.000 prebivalcev. Po slovečem nemškem kemiku Heiden-u se sme povprek na vsacega prebivalca 876 funtov tekočih, in 97-l pa netekočih izmečkov na leto računiti. Po tej cenitvi znesejo v enem letu tekoči izmečki 24.000 prebivalcev 21,024.000 funtov, trdi pa 2,330.400. Najpoglavitnejše rastlino-redilne snovi, katere se v človeških izmečkih nahajajo, so: dušeč, kali in fosforjeva kislina. In, ako se po Haidenu povprečno na izmečke enega prebivalca v enem celem letu 10'4 funtov dušca, 2-1 funtov kalija in 2-5 funtov fosforjeve kisline računi; znese to za vse prebivalstvo Ljubljane torej 24.000 ljudi prav znamenite vsote, namreč 249.600 funtov dušca, 50.400 funtov kalija in 60.000 funtov fosforove kisline. Ako vse druge, v človeških izmečkih skrite rastlinoredilue snovi popolnoma prezremo, to je, iz računa pustimo, in funt dušca po cenitvi slavnega kmetijskega kemika Wolfa po 25 kr., funt kalija po 10 kr. in funt fosforjeve kisline tudi po 10 kr. raču-nimo; koliko stanejo te snovi v živinskem gnoju, v kmetijskem gospodarstvu pridobljenem, izvemo, da je notranja ali kemična vrednost človeških izmečkov ljubljanskega prebivalstva v enem samem letu sledeča: 249.000 funtov dušca po 25 kr. . . . 6240 gold. 50.400 „ kalija po 10 kr. . . . 5040 „ 60.000 ,, fosforove kisline po 10 kr. 6000 „ toraj skupaj . 17280 gold. Za toliko vsoto gre toraj vsako leto v Ljubljani sami rastlinoredilnih snovi v zgubo, in to za to, ker niso stranišča tako vrejena, da bi se človeški izmečki kmetijstvu izročili namesto Ljubljanici. Koliko rastlinoredilnih snovi gre pa še le po enaki poti po celem Kranjskem, celem Slovenskem, da, celem svetu v zgubo ? Pa recimo, da je vsota 17.280 gold. previsoko nastavljena, ker se vendar vsa stranišča v Ljubljanico ne stekajo, in znižajmo jo magari kar za polovico, torej za 8640 gold. Naj gre toraj v Ljubljani vsako leto le 8640 gold. v podobi zavrženih človeških izmeč-kov „po vodi", kar se brez vsega dvoma prav gotovo resnično godi; ali ne zasluži uže ta vsota pozornosti mestnega starašinstva in prostora v mestni bilanci? O, brez vsega dvoma, kajti le pomislimo, koliko človeške hrane se zamore s pomočjo 8640 gold. vrednega gnoja z nova pridelati? — Pomislimo pa tudi, da je uuinejši odstranjenje človeških izmečkov v Ljubljani iz zdravstvenih ozirov kar naravnost neobhodno potrebno. Vsa hvala in čast zdajšnjemu narodnemu mestnemu starašinstvu, katero se je rešenja tako važnega pitanja tudi uže lotilo. (Dalje prihodnjič.) Sadimo smolnati bor. Kakor je uže iz imena razvidno, je to drevo jako smolnato. Brezvejnata debla so tako smolena, da izgledajo, kakor bi bila z rudečim milom namazana. Veje rastejo na deblih vretenčasto, na gosto in vodoravno. Storži so daljši, kakor od navadnega bora. Domovje tega bora je severna Amerika. Tam delajo trpeutin in ga veliko v Evropo prodajo. Les je dober za ladije in tudi mizarji ga zelo obrajtajo. Raste na tleh, ki so z mahom ali resjem prera-stena. Stajališče ljubi suho, mokro, še celo močvirno. Na peščenih, kakor tudi ilovnatih tleh vspešno raste. Ima 20 cm. dolgo srčno korenino in izraste veliko daljši in obilnejši, kakor navaden borovec. Na dobri zemlji naredi koj v drugem letu dva odrastka. Ker naglo raste, sadike rade poležejo, so debla kriva. Posebno lastnost ima smolnati bor, da, če je bilo drevo ranjeno, se rana sama dobro zaceli. Pri nas zasajeno drevo prinaša uže v 13. letu seme. Storži so o—6 cm. dolgi. Seme je prav dobro, kajti izmed sto zrnov jih 75 kali. Mraz mu ne škoduje toliko, kakor navadnemu boru, sušo prenaša izvrstno tudi na suhem kraji. Srne, zajci, miši, ogric mu zelo škodujejo. Zoper škodo proti divjačini vporablja se to sredstvo: „Vzenii od goveje živine toliko krvi, kolikor veš, da je boš potreboval, namešaj kri z drobno suho ilovico, mešaj ta zmes tako dolgo, da bode snov izgledala, kakor oljnata barva. Če si vzel krvi 40 bokalov, prilij še '/j petroleja. S to tekočino pobarvaj debelca dreves tako visoko, kakor se ti primerno zdi s pinzelnom in ponavljaj delo vsako leto meseca aprila in oktobra in ne bode se dotaknila nobena divjačina drevja." Če bi hotel kdo poskusiti v našem kraji smolnati bor saditi, naj kupi sadike pri H. J. Heinzu v Halsteu-buck pri Piuebergu (Holstein). P. Družbeni novičar. Občili zbor c. k. kmetijske družbe dne 2S. januarija 1885. Gospod družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig otvoril je občni zbor na mesto obolelega družbenega predsednika gosp. barona Wurzbacha ob 11. uri dopo-ludne. S svojo navzočnostjo počastila sta občni zbor gg. deželni predsednik baron \Vinkler in deželni glavar grof T h um. Predsednik g. Seunig pozdravi zbrane ude ter naznanja, da so skoraj vse c. kr. kmetijske družbe v Avstriji imenovale svojim zastopnikom pri zboru gosp. bar. Wurzbacha, hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo g. tajnika Gustava Pire a in c k. kmetijska družba v Iusbruku g. odbornika Brusa. K drugi točki programa: ..Poročilo o delovanji centralnega odbora" poprime besedo druž beni tajnik Gustav Pire: Visoki zbor! Ker so gg. članovi kmetijske družbe dobili uže tiskano poročilo°o delovanji centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske od poslednjega občnega zbora 21. novembra 1883. leta do konca 1884. leta, uže kot prilogo „Kme-tovalcu" in „Oeconomu", zato prosim si. zbor, da me oprosti branja celega poročila, ter da le nekoliko omenim dveh drugih važnih zadev. Prva je imenovanje vrtnarja za poskuševalni vrt na Poljanah. Centralni odbor je uvidel potrebo preustrojbe družbenega vrta, ter je po daljših razpravah pritrdil nasvete, da se vrt spremeni v veliko drevesnico, iz koje dobivali bodo kranjski gospodarji deloma brezplačno, deloma proti nizki ceni dobro sadno drevje. Ker je pa v izpeljavo tega načrta v prvi vrsti bilo potrebno nastaviti vrtnarja, ki je vešč v vseh sadjarskih opravilih, razpisal je glavni odbor to službo ter izmed raznih kompetentov si izbral vrtnarjem Josipa Urbančiča iz Trnovega. Druga zadeva, katere hočem omeniti, je današnja izložba sušenega sadja gospoda grofa Attemsa. Glavni odbor ve, kakošno važnost ima sadjarstvo za našo deželo, zato ga je to tudi napotilo, da je odposlal meseca novembra p. 1. gosp. odbornika dr. Po k lu k ar j a in mene v Gradec k shodu c. kr. društva avstrijskih pomologov, da se tam podučiva o zdajšnjem stanji sadjarstva, posebno pa zato. da si ogledava osrednjo postajo za razpečevanje sadja in zelenjade v Liebenau-u pri Gradcu. Glavni odbor ve, ako priporoča gospodarjem se poprijeti sadjarstva, da mora tudi on ob enem preskrbeti in omogočiti razpečavanja sadjarskih pridelkov. Ob priliki dobrih letin, kakor na pr. letos, ko je vsled obilega sadja le težko sadje po dobri ceni v denar spraviti, priporoča se sušenje sadja. Zdajšnji pri nas običajni način za sušenje sadja je še po vsem nedostaten, izdelek za kupčijo skoraj popolno nerab-Ijiv. Sušenje sadj i po amerikanskem načinu da pa jako lep izdelek, kakor se gospodje člani iz razstavlje-neda sadja zamorejo prepričati, in kmetijski družbi bode zavod grofa Attemsa v Liebenau-u v tej stroki uzor, po katerem se bode ona po svojih skromnih močeh ravnala. Predsednik Seunig popraša, ali kedo k tej točki programa želi govoriti, in ker se nihče ne oglasi, po-zivlje gospoda odbornika Brusa, ki je društveni blagajnik, da poroča o tretji točki programa: „Pred-log družbenega računa za leto 1883. in proračun za leto 1885. Ker je tudi računski izkaz družbe tudi uže dlje časa v rokah, poroča g. Brus le na kratko ter ko-nečno prosi, da se izkaz odobri. Računski izkaz se soglasno odobri. Tajnik g. Pire poroča v imenu glavnega odbora o četrti točki programa: »Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po prepisu §. 19 družbenih pravil." Podružnica novomeška stavi tri predloge, koje utemeljuje g. Ogulin pismeno, ker je zaradi slabega vremena zadržan se osebno zbora vdeležiti. Prvi predlog novomeške podružnice se glasi: Vinarska in sadjarska šola se naj usta novi v bližini Novega mesta. Gosp. Ogulili utemeljuje svoj predlog s tem, da namen take šole ne bode le teoretično in praktično podučevanje učencev v šoli, ampak največ, kmeta podučiti z izgledi, ki jih bo videl pri dobro vrejenem šolskem posestvu. Razširjevanje trtne uši na Dolenjskem je pa vzrok, da je nujnost ustanovitve take šole še sihieja postala. Gosp. odbornik Robič misli, da ni treba nika-koršnih sklepov o tej zadevi, ker je deželni zbor uže v tej zadevi storil svoj sklep in je uže razpisano, naj gospodarji, ki imajo pripravna posestva, stavijo svoje ponudbe deželnemu odboru. Naj se predlog le na znanje vzame. Deželni predsednik gosp. baron Winkler pravi, da je deželni odbor vladi uže predložil predlog, da se ustanovi kmetijska šola za Dolenjsko. C. kr. vlada bode predlog pri ministerstvu toplo podpirala in o vspešnem izidu ni dvomiti. Ministerstvo poljedelsko dovolilo je uže velike svote za kmetijsko šolo na Goriškem, torej tudi Kranjski ne bode odreklo podpore. Tajnik g. Pire pravi, da bode gotovo vplivalo pri volitvi kraja za šolo, sposobnost ponujanega posestva. Vsi dolenjski okraji potegujejo se za to, da dobijo šolo v svojo sredo , do kar jih napotita dva vzroka. Prvič prinesla bode šola v dotični okraj nekaj denarja, drugič bode pa korist šole vživala bližnja okolica šole. kajti za napredek v kmetijstvu ne bodo toliko storili nje učenci, kakor praktični izgledi, ki jih bodo imeli kmetje v dobro obdelanih velikih zemljiščih. V očigled veliki in neizogibljivi nevarnosti, ki preti dolenjskemu vinarstvu, po trtni uši bode pa prva in najvažnejša naloga nove kmetijske šole na Dolenjskem, kmete podučiti, kako naj s trtno ušjo ravnajo. To nalogo izvršiti zamogla bode pa šola'edino le v okraji, kjer je uže trtna uš. Pri glasovanji vsprejme se predlog g. Robiča. Drugi predlog novomeške podružnice je: Ker je pri z mirom bolj razširjaj oče m seokuženji vinogradov po trtni uši edino sredstvo, da se ohrani vinarstvo na Dolenjskem, ako se sade amerikanske trte, katerih se trtna uš ne prime, naj bi se za deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu, kakor za jednako šolo, ki se ima na Dolenjskem ustanoviti, dovolila posebna remuneracija, da se imenovane trte odgojujejo. Gosp. Ogulin v pismenem utemeljevanji tega predloga pravi, da ogerska in hrvatska vlada,' kakor tudi francoska in nemška vlada jako previdno ravnajo o tej zadevi. Ustanovile so si uže mnogo trtnih šol za nasad amerikanskih trt. Na Dolenjskem uničila se bode po trtni uši vsa vinoreja, ako se proti temu ne zavaruje po amerikanskih trtah. Vinograde preiska-vati, kakor se je to lansko leto zgodilo v Kostanjevici, je popolnem brezvspešno, in ako se preiskovanje vrši takrat, ko mrčes preletava, se le zanaša v kraje še ne okužene. Vlada, deželni odbor in hranilnica naj se tedaj naprosijo, da dovolijo subvencije za nakup amerikanskih in naj se brezvspešno preiskavanje opusti. Gosp. dr. Sterbenc podpira ta predlog, kateri se tudi vzprejme. Novomeška podružnica stavi 3. predlog: P o š 1 j e naj se na državni zbor peticija, da bi se posestnikom onih vinogradov, kateri so poškodovani po „Peronosporaviticoli" nekoliko davka odpisalo. Gosp. Ogulin ta predlog pismeno podpira opiso-vaje, kako škodljiva je „Peronospora viticola" za vinograde. Kakor hitro list odpade po tej bolezni, grozdje ne dozori več in tudi trs omaga. Zato se v Ameriki boje bolj „Peronospore", nego trtne uši. Leta 1880. se je ta bolezen v dolenjske vinograde vgnjezdila in več ko 50% navadnega pridelka uniči Peronospora v vinogradih, zato je predlog popolnem utemeljen. Tajnik g. Pire ta predlog novomeške podružnice zboru posebno priporoča, ker je škoda storjena po tej glivici posebno velika in tudi Notranjci imajo veliko škodo zaradi nje v svojih vinogradih. Vendar bi se usojal nasvetovati krajši pot, to je, da bi se sklenilo enako c. kr. deželnemu kulturnemu svetu v Insbruku, obrniti se na c. k. finančno ministerstvo s prošnjo, da bi se trtna bolezen „Peronospora viticola" smatrala za novo sovražnico trte, na kojo ozirati se ni bilo mogoče pri določevanji čistega katastralnega donosa, nadalje z ozirom na to, da ta gljivica provzroči veliko škodo, naj si. c. k. finančno ministerstvo to zelo uvrsti med one elementarne nezgode, vsled katerih se davek odpisuje. Predlog se s to nasvetovano prenaredbo sprejme. Podružnica postojinska stavi do občnega zbora prošnjo, da se sklene iz državne subvencije za 1. 1885. kupiti bika muricodolskega rodit, kojega bi se podružnici brezplačno oddalo. Gosp. blagajnik Brus omeni, da je postojinska podružnica pred kratkim po svojih računih izkazala stanje svojega premoženja, katero znaša 322 gold., s kojim denarjem zamore vendar uže sama bika kupiti. Družba ne more samostojno in brez sporazumljenja s c. k. poljedelskim ministerstvom spremeniti določila o podporah. Predloge v razdeljenji državne podpore poslati se mora ministerstvu v potrdilo, pri posvetovanji odbora za subvencije navzoča sta pa zmirom zastop-n.ka vlade in deželnega odbora. Gosp. dr. Sterbenc podpira predlog podružnice. On pravi, da je edina nada pivškega kmeta živinoreja, koja se pa toliko časa ne bode izdatno zboljšala, dokler se ne uvede dobrih, za pleme sposobnih bikov. Predsednik Seunig omenja, da so predložile glavnemu odboru enako prošnjo tudi občine bistriške doline. Glavni odbor je sicer to prošnjo gorko podprto o Iposlal si. c. kr. ministerstvo, ali on ima le malo upanja, da se prošnja vsliši. Gosp. Lavrenčič iz Postojine meni, da predlog, kakor ga je podružnica stavila, ni pravi, kajti on je bil navzoč pri občnem zboru podružnice v Postojini, a tam je le slišal ukrep, vsled katerega se ima kmetijska družba prositi, da ona na račun podružnice kupi enega bika muricodolskega rodu ob priliki, ko bode družba za-se plemensko goved kupovala. Tajnik gosp. Pire navede, da je po njegovem mnenji sedanji način porabe državne subvencije za živinorejo za sedaj dober. Ako bi se sklenilo, plemenske bike občinam zastonj oddajati, sledilo bi iz tega premnogo neprilik. Vsaka občina štela bi se zaradi tega, da dobi bika zastonj, med najrevnejše v celi deželi, neprilikam bi se izogniti dalo le s tem, da se vsem občinam enaka pravica prizna. Ako se pomisli, da na Kranjskem rabimo okolo 1500 bikov in da bi se dalo iz državne subvencije nakupiti vsako leto 10 bikov, prišle bi občine, ki so uže dobile bika, vnovič še le čez 150 let na vrsto. Koliko bi en bik čistega rodu, ki je k večem dve leti v rabi, zamogel v teku 150 let izboljšati domače pleme, to vsak zamore sprevideti. Dalo bi se še navesti veliko enakih neprilik, zato naj se pa sedanji način porabe državne podpore ne zame-tava, vsaj toliko časa ne, dokler ne dobimo novo postavo v povzdigo živinoreje. Imamo pa enkrat to postavo, potem se bode pa moralo drugače delati z podporo. Pri glasovanji se predlog postojinske podružnice ne sprejme, obljubi se pa podpora pri nakupu enega ali dveh bikov muricodolskega rodu. Podružnica metliška stavi tri predloge. Prvi predlog se glasi: „Živina nakupljena iz državne podpore, postavi naj se na dražbo letos v Metliki ali Črnomlji, če pa drugače ni mogoče, vsaj v Novem mestu. Tajnik gosp. Pire misli, da o tem predlogu ni treba govoriti, ker je glavni odbor v tem smislu uže storil ukrep. (Dalje prihodnjič.) £K«r* Današnjo številko „KmetovaIca" pošljemo le onim gg. članom podružnic, za lcoje so nam predsedništva uže donesek za leto 1885. oddala. Tržne cene. V Kranji, 9. februarija 1885. Na današnji trg je došlo 60 glav goveje živine in 75 prešičev. Pšenica, hektol. Rež, „ Oves „ Turšica „ Ječmen „ gi kr Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Špeh, fr. kila . Živi prešiči, kila gi kr. 5 52 1 70 2 30 — 48 — 32 V Ljubljani, 11. februarija 1885. Povprečna cena. - - Trg Magaz. ---- Trg Magaz. gk kr. gTrtrT ik IkrJlL i Pšenica, hektol. 650 7 40 Sur. maslo, kila - 84 - Rež „ 5 04 5 73 Jajca, jedno . . — o 0 _j Ječmen „ 4 71 5 13 Mleko, liter . . — 8 - Oves „ 3 09 3 03 Gov. meso, kila — 64 - —■ Soršica „ — 6 30 Telečje meso, „ 68 - — Ajda „ 4 71 5 40 Prešič. meso, „ — 54 - —■ Proso „ 5 85 5 62 Koštrun „ — 34 - — Koruza „ 5 40 5 41 Kuretina, jedna — 42 - —- Krompir, 100 kil 2 68 - — Golobje, jeden . — 17 - — Leča, hektoliter 8 — — — Seno/100 kil . 1 60 —■ —■ Grah „ 8 — — — Slama, „ „ 1 51 - —- Fižol „ 8 50 — Drva, trde, sež. 7 60 - — Gov. mast, kila 94 — — „ mehke, „ 5 20 — —■ Svinska mast „ 82 — Vino, rud., 100 1. - — 24 — Špeh, fr. — 56 — — „ belo, „ — — 20 —, n Prek- » — 72 — —