127
Ozir v stare čase.
Iz „Celjske Slovenije".
Mož beseda.
Ene j Silvi P i ko lomi o i je bil velcslaven mož iz naših krajev. Od začetka je bil župnik v Slovenskem Gradcu, ia na več drugih slovenskih krajih je duhovsko službo opravljal. Ko je pa zavoljo svojih vednosti sloveti jel, ga je cesar Miroslav IV. na svoj dvor poklical. Postal je ondi skrivni tajnik in cesarju najljubši prijatel. Pozneje je hil škof v Terstu. Ker mu je vse tako po sreči šlo, mu reče enkrat dvorni kaplan in milostinjak Sigmond Lamber-ški: „Sreča, gospod tajnik, Vam ne jenja poprej, da bodete papež! — Pikolomini pa odgovori smejaje: „Ce bodem jez papež, boste Vi škof!" — Cez nekoliko let je bil res za papeža izvoljen pod imenom Pij a II., in Sigmond Lamber-ški je po njem bil berž pervi ljubljanski škof.
Junaški kralj Samo, ki je od 622. in 662. leta Čehe in Moravče vladal in kojemu so se tudi nekdanji Slovenci Izročili, naj bi jih varoval grozovitih Avarov, je imel 12 žen, ki so mu povile 22 sinov in 15 hčer. Srečno je vladal. Ko je pa umeri, se je cela truma njegovih sinov v kraljestvu delila, in to je bilo uzrok, da je velika slovanska deržava Samo-va kmalo nehala.          Janko Vijanski.