Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Opravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 21.	V	Ljubljani,	dne	22.	maja	1915.	Leto	III.
Podpišite drogo vojoo posojilo!
V	drugič, odkar se je pričela od sovražnikov nam vsiljena vojna, se obrača država do celokupnega prebivalstva s povabilom in pozivom, da ji da na razpolago denarna sredstva, ki jih potrebuje za nadaljevanje in srečno završitev boja.
Sijajen je bil uspeh prvega vojnega posojila; presenetljivo je učinkoval na tiste kroge, ki so tolikrat podcenjevali našo sposobnost in moč; uničevalno je vplival na naše sovražnike.
Še sijajnejši mora biti uspeh drugega vojnega posojila !
In to bo, ako bo vsakdo v resnici prispeval po svojih močeh, ako bo vsak, zaupajoč v državo in njeno silo, izpolnil svojo dolžnost, kakor jo izpolnjujejo v junaški, požrtvovalni hrabrosti na bojišču naši očetje, sinovi in bratje.
Udeležba pri vojnem posojilu ni nikaka žrtev, temveč se ž njo plodonosno naloži glavnica!
Zatorej podpišite vsi drugo vojno posojilo!
Podpisovanje (priglašanje) se začne 8. maja in se konča 29. maja 1915, opoldne ob 12. uri.
Pogoji za podpisanje so še ugodnejši kot pri prvem vojnem posojilu.
Podpisovalna cena je določena le s 95 K 25 v in ker so se banke odpovedale na svojo pol-odstot.no provizijo, celo le s 94 K 75 v. To posojilo je plačljivo po 10 letih.
Kdor je plačal 94 K 75 v, dobi dne 1. maja 1925 vrnjenih 100 K.
Za to uživa visoko obrestovanje po 51/« K za 94 K 75 v, t. j. 61/* odstotkov skozi 10 let. Obresti se izplačujejo v polletnih obrokih, dne 1. maja in dne 1. novembra po dospelosti.
Od poštne hranilnice ustanovljena rentna hranilnica omogočuje z deleži po 75, 50 in 25 K tudi manj premožnemu nabavljenje — ravnotako mu nudi možnost, da zamenja svoje deleže zopet v gotovino, če bi bil v teku 10 let morebiti prisiljen načeti svoje prihranke.
Premožnejši lahko nabavijo kose po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K.
Pri zneskih do 200 K je treba nabavno ceno plačati takoj pri priglašenju.
Kdor podpiše nad 200 K, plača pri prijavi 10 odstotkov priglašenega podpisanega zneska, dne 26. junija in 27. julija po 25 odstotkov, dne 27. avgusta 20 odstotkov in ostanek 24. septembra 1915.
Prijave se lahko vrše pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah in se dajejo istotam tudi vsa natančnejša pojasnila.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dajeti v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, blagajnica za vojna posojila pa poleg tega tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev, tako da se morejo tudi hipotekarni upniki, ki ne razpolagajo z gotovino, brez nadaljnjega udeležiti te akcije.
Ti ugodni pogoji, ki jih izpolnijo lahko tudi manjpremožni, mali hranilci, nudijo vsakomur možnost, da podpiše, zatorej
naj tudi vsak podpiše drago vojno posojilo!
Država je danes najboljši dolžnik, najvarnejši plačnik. Z bogatimi obrestmi dobi vsak svoj denar povrnjen, kdor podpiše vojno posojilo. Pomaga državi, še bolj pomaga samemu sebi.
Pridno prebivalstvo Kranjske je bilo vsikdar opora države. Vojaki iz Kranjske krvave ft zmagujejo za čast in slavo naše, stare, ljubljene Avstrije. — Tudi sedaj, ko naj se dajo državi sredstva za nadaljevanje in zmagonosno završitev boja, se ne bo noben Kranjec obotavljal in po' mišljal, temveč bo krepko sodeloval za končno zmago in mirno bodočnost.
Zatorej podpiši vsakdo drugo vojno posojilo!
V	Ljubljani, dne 14. maja 1915.
C. kr. deželni predsednik :
Baron Scliwarz s. r.
Vstop Avstro-Ogrske v vojno.
(Dalje.)
V	Echelonu levo zadaj, onstran Visle, sta varovala Danklovo armado krakovska skupina generala kavale-rije pl. Kumrara in nemški domobranski kor pl. Wo-yrscha. Vzhodno od te armade je stal general infan-terije vitez pl. Auffenberg z dunajskim, kašavskim in litomeriškim korom, ki se je ravnokar dovažal, in pa z nanovo sestavljenim 17. korom, nekako na črti Tarno-grod, Niemirow (ob cesti Przemysl-Ra varuška); pred njim je bil prostor za prodiranje med 'VVieprzem in Hudczwo, levim dotokom Buga. Ta napadalna skupina je imela okroglo 300 bataljonov, 150 škadronov in ravno toliko baterij. Okoli Lvova naj bi general kava-lerije vitez pl. Brudermann do 25. avgusta zbral graški, inomostski in večji del lvovskega kora. Ta skupina naj bi v slučaju potrebe podpirala armado Auffenber-govo, ali pa nastopila proti sovražnim vpadom iz obmejnega odseka Sokal-Brody proti Lvovu. Končno naj bi general infanterije pl. Kovess s sedmograškim korom, ki je bil poslan iz Stanislava v Przemyslany, in pa z infanterijskimi divizijami, ki so bile ob enem z več kavalerijskimi divizijami poslane v okolico južno od Zloczowa, kolikor mogoče zadržaval sovražnika, ki bi morda prodiral čez Tarnopol in od zgornjega Zbrucza. Za pozneje mu je bila v podporo še zagotovljena armada generala kavalerije pl. Bohm-Ermollija, budim-peštanski in temešvarski kor. Ta armada je imela ukaz, priti dne 25. avgusta v odsek Dnjestra Zydaczow-Ilalicz. Vseh skupaj je bilo 200 bataljonov, 170 škadronov in 130 baterij, ki naj bi se sovražnikom, ki so bili javljeni na severo-vzhodu in vzhodu, toliko časa upirala, da bi naša napadalna skupina ruske vojne moči med Vislo in Bugom napadala in porazila. Te odredbe so dovedle v smeri, ki je bila za prvo odločitev izbrana in vsled okoliščin, naravnost prisiljeno pogojena, v resnici do dveh uspehov: do zmag pri Krasniku in Zamošč-Komarovu.
Dne 23. marca: Frontalni ruski napad z veliko premočjo. Vzamejo nam okop, pa ga zopet izgubijo. Naši domobranci dobijo povelje naj se umaknejo. Brigada zavzame 24. marca zjutraj že pripravljene okope tri kilometre južno severno od Sremelnye. Prvič poskušajo Kusi pritiskati za našimi, sicer se po navadi mirno vsedejo v zavzete jarke ter se pomikajo šole voz par dni naprej.
V	noči od 24. na 25. marca napade sovražnik naše pozicije pri Szemelnye. Na pomoč prihitijo naši brigadi „belgijci“ in pa mariborski domobranci. Naši ujamejo cel ruski bataljon.
Drugi dan je prekoračila brigada Zahradniczefc ne da bi bila prisiljena, na zadobljeno povelje in brel vsake izgube višino Makovicza ter se je utrdila pr’ Zboro. Tu stoji še vedno. Sovražnik je v treh tednih ni upal več napasti.
General Kojčev je izgubil v bojih od 19. do 2&-marca tri četrtine svojih ljudi. Njegove kompanije so štele nazadnje le še po 60 mož. Dobil je sicer takoj nadomestila, toda kakšna! Neizvežbane, stare mož^ v civilnih oblekah, le plašč, čepica in bluza so voja' ške. lluske armadne skupine so razbite, rezerve je p°' goltnila linija. Ruska infanterija strelja slabejše kakof le kdaj.
Ruska artiljerija ni oddala od 10. aprila sem nit* enega strela. Štedi z municijo in strelja nesigurnO'
Moralo ruskih čet je spoznati po tem-le dogodku1 Dne 7. aprila je udaril gm. Zahradniczek z dventf kompanijama na Zboro; prišlo je do malega uličnega boja, ki nas je stal le enega moža. Rusi so streljal'
—	luknje v nebo.
Na ruski fronti vlada molk. Višji štabi so umaknili daleč nazaj.
Ruska aprovizacija: Hlebec gnusno plesniveg9 kruha za 6 dni, porcija mrzlega kuhanega mesa, P? ne vsak dan, tu pa tam konzerve. Mezdnih knjig d1' majo več in dostikrat ne dobijo vojaki mezde izplačan®-Kompanijski komandanti so včasih praporščaki. Mu' nicija infanterije je že zastarela: mesto novih špičastil' krogel rabijo že stare ogivalne projektile.
Naši alpinci so zdravi in bojeviti. Kar sem vid0* v zadnjih- dveh tednih ob celi naši fronti, to dela nai»e vtis odločne zmage cesarskega orožja.
II.
Nevenljivo slavo so si priborila napadalna sil®* žilavost in do smrti neupogljiva hrabrost naših čet1 vročih bojih, s katerimi je naš sunek proti severu 'fi' nesel zmago globoko v sovražno deželo. Ta orjašk9 borba obsega s svojimi bogatimi dogodki sama tolik0 borb, prask in bitk, kakor sicer v preteklosti dob?0 izrabljeno vojno leto.
Ne meneč so za nepopisne težave in napore, ^ je izvila armada Danki brez odmora skozi zlogi as"1
močvirski in gozdni pas pokrajine pri Tanevu, da se takoj vrže na najbližnjega sovražnika. Še 23. avgusta so okusile čete krakovskega in deli požunskega zbora T bitki pri Polichni, kaj pomeni v moderni vojni napadati hrabrega sovražnika, ki stoji v utrjenih pozicijah in ki ga izborno podpira močna artiljerija. Njih viharna moč in hrabrost je premagala vse težkoče in boj je valovil oba prihodnja dneva okrog Krasnika, kjer so se Rusi, očividno močno ojačeni, ustavili za nov odpor. Istočasno so bile višine pri Krasnopolu pozo-rišče ljutih ruskih napadov, naperjenih proti desnemu krilu armade Danki; ti napadi so se razbili ob stanovitnosti srednjegališkega in požunskega zbora in niso mogli niti preprečiti, da bi bili pridobili prostora. Krasnik na zahodu vedno bolj in bolj obkrožajoč ter si varujoč hrbet z zmagovito bitko pri Kluczkowicah, je prisilil krakovski zbor junaške branitelje Krasnika dne 26. zvečer, da so se umaknili, nakar se je umaknila tudi skupina pri Frampolu, Tridnevni boji, ki jih označujemo z imenom bitke pri Krasniku, so se kon-> čali s sijajno zmago.	(Dalje prihodnjič.)
Svetovna vojna.
Uradna poročila.
Z avstrijsko-ruskega bojišča.
&uska armada se umika na Jaro*law in Frzemzal. t — Bzeuow v naših rokah.
Uradno razglašajo dne 12. maja opoldne.
Poraz ruske 3. in 8. armade se veča od dneva do dneva. V nerednih kolonah, deloma v popolnem begu Malove čete in tren teh dveh armad nazaj v smeri na Jaroslaw-Przemysl in Chyrow. Iz prostora Sanok-Lisko bežeče močne sovražne sile napadajo z juga sem naše kolone, ki so prodrle preko Baligroda in Polane. Zmagovite čete so na nadaljnjem zasledovanju prekoračile dolenjo Wisloko, zavzele Rzeszow. Dinow, Sanok in Lisko so v naši posesti. V zapadni in srednji Galiciji se je sedaj jela majati tudi ruska karpatska fronta, vzhodno od prelaza, Uzsok. Tudi tu napadajo na celi fronti nemške in avstro - ogrske čete, sovražnik pa se Omika v prostoru pri Turki, v dolinah Orawe in Opora.
Severno od Visle so naše čete prodrle preko reke Nide.
V	jugovzhodni Galiciji so močne ruske sile udarile preko Dnjestra v smeri na Horodenko. Zaleszczyke 8mo izpraznili. Borba tam še traja.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
^ zapadni Galiciji Je n$miki bataljon ujel 4600 Basov.
' %
Veliki glavni stan, dne 12. maja.
Jugovzhodno bojišče. Naše zasledovanje med Karpati in Vislo je ostalo v polnem teku. Sovražniku smo tudi nadalje zadali težke izgube. Tako je bataljon 4- gardnega pehotnega polka sam ujel 14 častnikov, med njimi 1 polkovnika, 4500 mož, ter vplenil 4 topove, 1 vpreženo stotnijo strojnih pušk in 1 bagažo. Zavezniške Čete so prekoračile San med Sanokom in %nowom. Dalje proti severozapadu so dosegle okolico &zeszow-Mielec. V Karpatih ob obeh straneh Stryja se boreče čete so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij.
Vrhovno armadno vodstvo.
Od 2. do 12. maja je bilo ujetih 143.000 Rusov ter
uplenjenih 100 topov in 360 strojnih pušk.
Uradno razglašajo dne 13. maja:
V novemberski in decemberski bitki pri Lodzu in Limanowi izvojevano zmage zavezniških nemških in avstro-ogrskih čet so prisilile takratno rusko fronto v Poljski in Zapadni Galiciji v razsežnosti skoro 400 kilometrov, da se je umaknila.
Takrat se je razbil od sovražnika nameravani pohod v Nemčijo na izkušeno borbeno silo si zvestih zavezniških čet.
Od januarja 1915 do sredi aprila so Husi zaman izrabljali svojo premoč, da bi udrli preko Karpatov na Ogrsko.
Z ogromnimi izgubami se je ta načrt v večmesečnih srditih bojih popolnoma ponesrečil ob junaštvu in žilavosti naših čet.
S tem je napočil čas z mogočno združenimi četami obeh držav, potolči sovražnika v skupnem napadu.
Zmaga pri Tarnowu in Gorlicali ni samo osvobodila zapadne Galicije od sovražnika, marveč je tudi omajala vso rusko fronto ob Nidi in v Karpatih.
Izrabljujoč prvi uspeli so zmagovite čete v desetdnevnih bojih do uničenja potolkle rusko 3. in 8. armado, prehitele prostor ob Dunajcu in Beskidih do reke San in s tem priborile 130 km domačih tal.
Bogat plen je padel v roke zmagovalcev.
O 2. do 12. maja znaša celotno število ujetnikov, ki so-jih zajele vse armade, 143.500 mož. Nadalje okrog 100 topov in 360 strojnih pušk.
K temu je prišteti še vse one, ki so po dogodkih presenečeni zamudili, da bi se pridružili umikajočim se četam, in ki sedaj osamljeni blodijo po Karpatskih gozdovih.
Tako se je štab ruske 48. pehotne divizije z generalom Konilovom včeraj za hrbtom naših armad pri Odrzechovi vdal našim četam. Zmedenost umikajočega sovražnika označuje dejstvo, da je naš 9. kor v zadnjih treh dneh ujel vse vprek pomešano moštvo peterih ruskih polkov.
Oprema, ki jo je sovražnik več mesecev shranjeval, zaloge vsake vrste, strelivo in drug vojni ma-terijal, vse to je vzpričo brzega prodiranja zasledovalcev ostalo v ruskih etapnih postajah in bo mogoče vse to zbrati šele sedaj.
Severno od Visle so avstro - ogrske čete prodrle preko Stopnice.
Nemške čete so zavzele gubernijsko glavno mesto Kielce.
Vzhodno od prelaza Uzsok so včeraj nemške in honvedske čete v naskoku zavzele več ruskih višinskih pozicij, so prodrle južno od Turke in ujele 4000 mož. Napad nadaljujemo tu, kakor tudi v smeri na Skole.
V jugovzhodni Galiciji napadajo močne sovražne čete preko Horodenke.
Končno naj omenimo, da ruski komunikeji zadnjih dni, očividno z namenom, da bi zmanjšali naše in nemške uspehe, vse zanikujejo in označujejo kot namenoma krivo poročano. To je prepričevalen dokaz za velikost ruskega poraza, zakaj ta poraz ne povzroča sedaj samo zmede v akcijah čet na bojišču, marveč tudi v oficijalnih poročilih najvišjega ruskega armadnega vodstva.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Rusi ae umikajo ▼ ruski Poljski. — Naše čete so prodrle do črte Dobromil-Stary Sambor.
Uradno razglašajo dne 14. maja opoldne:
Sovražnik nadaljuje svoje umikanje v ruski Poljski in gaje prenesel tudi na odseke dosedanje fronte ob Pilici. Vzhodno od Piotrkova do gorenje Visle zasledujejo zavezniške armade Woyrsch in Danki umikajočega se nasprotnika. Njihove čete so se nastanile v pogorju, severovzhodno od Kielc. Pred armado nadvojvode Josipa Ferdinanda se umikajo Rusi v srednji Galiciji preko Sana, na prostoru Dobro mil — Stary Sambor pa pred sprednjimi četami armad Boroevič in Bolim Ermolli v severovzhodni smeri. Po bojih z zadnjimi četami so naši voji dospeli do višin jugozapadno od Dobromila in Starega Sambora. Splošnemu prodiranju so se sedaj pridružile tudi zavezniške čete armade Lisingen, ki prodirajo preko Turke in Skole.
Bitka v jugovzhodni Galiciji še traja. Močne ruske sile so prodrle preko Obertyna do severno od Snia-tyna in do Machale.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Fred Przemyslom. — Rusi se umikajo tudi na črti Kleloe - Inowlodz.
Veliki glavni stan, dne 14. maja.
Jugovzhodno bojišče. Sprednje čete armade ge-noralnega polkovnika pl. Mackensena stoje pred Prze-mylom in na levem bregu dolenjega Sana. Na desni in levi od tod nadaljujejo zavezniške čete zasledovanje v smeri Dolina-Dobromil na eni strani in preko Po-lanice (na Visli) - Kielce na drugi strani. Tudi od Kielc do Pilice pri Inowlodzu niso mogli Rusi držati svojih pozicij in se jadrno umikajo proti vzhodu.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rudnik, Ležajsk, Jaroslav, Dobromil, Boryslav v rokah zavezniških čet. — Naš Z. armadni zbor pred Przemyslom.
Uradno razglašajo dne 15. maja:
Ruske armada na Poljskem in v Galiciji se nadalje	umikajo.	Na celi fronti, od Novega Miasta	ob
Pilici	do južno	od Dnjestra	v okolici Doline, prodi-
rajo zavezniške armade. Ob Sanu so naše čete zavzele Rudnik in Ležajsk, Jaroslav pa nemške čete. Avstro-ogrski X. armadni zbor iz srednje Galicije stoji pred vrati svojega domovinskega mesta Przemysl. Bolj proti jugu so Dobromil, Stary Sambor in Boryslaw zopet v naši posesti. Zavezniške čete armade Lisingen so dospele	do vrhov	jugozapadno	od Doline. Na črti	ob
Prutu	Rusi še	napadajo. V	ljutih bojih severno	od
Kolomeje je koroška in štajerska pehota armade in domobranstva v žilavem vztrajanju krvavo odbila vse ruske napade.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hfifer, feldmaršallajtnant.
Zavezniške čete so prodrle čez Kllmontov. — Naše čete so vkorakale v Sambor ter odbile ruske napade severno od Kolomeje.
^ Uradno razglašajo dne IG. maja:
Na ruskem Poljskem zasledujejo zavezniške sile južno od Pilice sovražnika, so ga pregnale z gorovja od Kielc do gornjega teka Kamniene in so vzdolž Visle prodrle na višine severno Klimontova. Na progi
ob Sanu Rudnik-Przemysl so bile zadnje ruske čete z zapadnega brega reke vržene nazaj in je bilo napravljenih mnogo tisoč ujetnikov. Iz gozdnih Karpat prišle armade nadaljujejo svoje prodiranje. Močna ruska zadnja straža je bila včeraj blizu visočine Ma-giera razgnana, 7 topov, 11 strojnih pušk zavojevanih in nad 1000 ujetnikov ulovljenih. Naše čete so dopoldne z godbo na čelu in navdušeno pozdravljene prišle v Sambor. V jugovzhodni Galiciji, severno Kolomeje, so bili odbiti novi napadi Rusov in sovražniku vzeto eno opirališče Dalje vzdol Pruta do državne meje vlada razmeroma mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Zavezniki nadaljujejo ofenzivo med Pllloo ln gorenjo Vislo.
Veliki glavni stan, dne 16. maja.
Jugovzhodno bojišče. Mfed Pilico in gorenjo Vislo in ob obeh straneh Omulewa so se ponesrečili močni ruski nočni napadi s težkimi izgubami za nasprotnika, ki je ostavil v naših rokah 245 ujetnikov.
Vrhovno armadoo vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 15. maja:
Jugovzhodno bojišče. V prostoru južno od do-lenje Pilice do Visle so zavezniške čete zasledovale nadalje se umikajoče Ruse. Mostno utrdbo pri Jaroslavu ob Sanu smo včeraj v naskoku zavzeli. Bok ob boku z avstro-ogrsko armado, v katere zvezi stoje, so dospele čete generala von der Marvvitz v okolico Dobromila. Bolj proti jugu tudi povsod nadaljujemo zasledovanje. Zavezniške čete so na mnogih krajih dospele do izhodov iz gorovja. Vrhovno armadno vodstvo.
Napredovanje zavezniških čet. — Drohobloz v nailh rokah.
Uradno razglašajo dne 17. maja opoldne:
V	razmerju s trdovratnimi boji preteklega tedna je potekel včerajšnji dan na celi fronti v splošnem brez bistvenih dogodkov. Armade so nadalje pridobile na prostoru. Kolone, ki so prodrle proti gorenjemu Dnjestru, so z oddelki sedaj zavzele tudi Drohobicz, ujele nadaljnjih 5100 sovražnikov ter uplenile 8 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Zavezniške čete prodirajo med Pllloo ln gorenjo Vislo. — Boj za Przemysl.
Veliki glavni stan, dne 17. maja.
Jugovzhodno bojišče. Nadaljujemo prodiranje med Pilico in gorenjo Vislo, kakor tudi na fronti .Sambor-Stryj - Stanislavov.
Pri Jaroslavu in severno od tod se nam jo na več točkah posrečilo, prekoračiti reko San.
Za Przemysl se vrše boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Od 1. do lfi. maja so naše čete ujele 174.000 moi ter uplenile 128 topov ln 368 strojnih pušk.
Uradno razglašajo dne 18. maja:
Zavezniške čete so po srditih bojih na več točkah izsilile prehod preko Sana in se nastanile na vzhodnem
rečnem bregu. Ruske napade smo povsodi krvavo odbili ter sovražnika potisnili v vzhodni smeri.
Na gorenjem Dnjestru se vrše ljuti boji. Na črti ob reki Prut nobenih posebnih dogodkov. Posamne ruske navale, severno od Kolomeje, smo zavrnili.
Celotno število t prri polovici maja zajetih ujetnikov se je zvišalo na 174.000 mož. K temu je še prišteti 128 uplenjenih topov in 368 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallaj tnant.
Zavezniške čete so prekoračil« San. — Veliki boji t Poljski in Oalioiji.
Veliki glavni stan, dne 18. maja.
Jugovzhodno bojišče. Severno od Przemysla, južno od Jaroslawa do izliva Wisloka v San so nemške in avstro-ogrske Čete priborile prehod preko Sana. Nasprotnik se tu umika dalje proti vzhodu in severovzhodu.
Med Pilico in gorenjo Vislo, Gilzo in Logowom, jugovzhodno od Przemysla, kakor tudi v okolici Stryja se od včeraj vrše večji boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča.
Veliki glavni stan, dne 12. maja.
Vzhodno bojišče : Pri Szawlih se vrši še neodločen boj. Na reki Bzuri smo uničili neki ruski bataljon, ki je poskusil prekoračiti to reko.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boj pri Savlih traja. — Nemško prodiranje do Sana.
—	Nemške čete južno in severozahodno od Kjele. — Nemol ujeli 103.600 Rugov in uplenili 69 topov in 250 strojnih puik, naii pa preko 40.000 Rusov.
Veliki glavni stan, dne 13. maja.
Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen.
Jugovzhodno bojišče. Armadna skupina general-obersta pl. Mackensena je dospela včeraj na zasledovanju v pokrajino Dubilcko ob Sanu-Lancut (ob dolnjem Wisloku) — Kolbussowo (severovzhodno od Dembice). Pod učinkom tega napredovanja so se umaknili Rusi tudi iz svojih pozicij severno od Visle. Tam so dospele Žete generalobersta pl. Woyrscha, sledeč sovražniku tik za petami, do pokrajine južno in severozahodno od Kjelc. V Karpatih so izvojevale avstro-ogrske in »emške čete pod generalom pl. Linsingenom vrhove vzhodno zgornjega Stryja. Ujele so pri tem 3650 mož in uplenile 6 strojnih pušk. Sedaj, ko se bližajo armade generalobersta pl. Mackensena trdnjavi Przemysl in dolnjemu Sanu, je mogoče dati približno sliko plena iz bitk pri Gorlicah in Tarnovu in iz drugih zasledovalnih bojev. Te armade so do sedaj ujele 103.500 Ilusov ter uplenile 69 topov in 250 strojnih pušk.
V	tfeh Številkah ni plen v Karpatih in severno od Visle se borečih zavezniških čet, ki daleč presegajo 40.000 ujetnikov.	Vrhovno armadno vodstvo.
Borba pri 8zawllh. — Odbiti ruski napadi ob Nje* menu in pri Prsasznzszu.
Veliki glavni stan, dne 14. maja.
Vzhodno bojišče: Pri Szawlah tudi včeraj boji še *>iso bili zaključeni. Severno od Njemena na dolenji
Dubissi smo pri nekem nočnem napadu zajeli 80 ujetnikov. Zapadno od Przasznysza so prodrli deli prvega turkestanskega armadnega kora po štirikratnem brezuspešnem naskoku do naših sprednjih jarkov. Zvečer smo sovražnika povsodi prepodili. Imel je težke izgube. Ujeli smo 120 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti ruski napadi v zapadni Rusiji.
Veliki glavni stan, dne 15. maja.
Vzhodno bojišče. Po mimoidočem majhnem uspehu sovražnika, ki nas je stal 3 tope, smo ustavili prodiranje močnih ruskih čet pri Šavlih. Sovražni napadi na dolnjo Dubisso so se izjalovili. Sovražnik je poslal sedaj hitro tudi v pokrajino, južno od Njemna ojačenja.
V	bojnem stiku s temi še nismo. Pri Avgustovu in Kalvariji smo odbili neki sovražni napad.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 16. maja.
Vzhodno bojišče: V okolici Szawel smo brez truda odbili ruski naval. Število ujetnikov, ki smo jih tamkaj v zadnjih dneh zajeli, znaša več kakor 1500.
Ob Dubissi severnozapadno od Ugianov se je moral neki majhen oddelek izogniti močnim ruskim silam, izgubil je dva topa.
Dalje proti jugu pri Eiragoli smo odbili Ruse, pri čemer so izgubili 120 ujetnikov.
Severno in južno od Augustowa, kakor tudi na fronti Sambor (40 kilometrov jugovzhodno od Przemysla) Stryj - Stanislawow nadaljuje armada svoje prodiranje.
Na doleujem Sanu od Przemysla navzdol je sovražnik pričel z odporom.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti ruski navali v zapadni Rusiji.
Veliki glavni stan, dne 17. maja.
Vzhodno bojišče: Na reki Dubissi, v okolici Eyra-gole in Czejkiszkov, kakor tudi južno od Njemena pri Mariampolu in Lutwinowu, smo odbili sovražne napade.
Med ujetniki, zajetimi pri Szawlih, smo konštatirali novince letnika 1916, ki so se vežbali samo štiri tedne.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ponesrečeni ruski napadi ob Dubissi. 1700 Rusov ujetih.
Veliki glavni stan, dne 18. maja.
Vzhodno bojišče: Na Dubissi in v okolici Eyragole smo zopet odbili močne sovražne napade. Na južno od Njemena vrženim ruskim četam so naši voji izvršili napad v splošni smeri Gryszkabuda, Syltowty, Szaky. Boj še traja. Včeraj smo ujeli 1700 Rusov.
Severno od Wisloke je naša konjenica potisnila sovražno. Ruski napadi na Mariaippol so se izjalovili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dunkerque zopet obstreljevan. - Nemški uspehi.
Veliki glavni stan, dne 12. maja.
Zapadno bojišče: Sovražni letalci so včeraj metali na belgijsko mesto Briigge bombe, ne da bi v vojaškem
oziru napravili kake škode. Vzhodno od Yperna smo zavzeli važno višino, ki so jo branili šotski gorjanci. Dunkerijue znova obstreljujemo. Vzhodno od Dixmuidena smo sestrelili na tla neki angleški zrakoplov. Jarki, ki so jih Francozje v zadnjih dneh osvojili med Ca-rencyjem in Neuwillom, v okolici, severno od Arrasa, so še v njihovi posesti. Sicer so bili tudi včeraj brezuspešni vsi sovražnikovi poskusi, da bi prebil našo fronto. Njegovi napadi so bili zlasti naperjeni proti našim pozicijam vzhodno in jugovzhodno od Vernellesa, proti Loretski višini, proti krajema Ablain, Carency, kakor tudi proti našim pozicijam, severno in severovzhodno od Arrasa. Vsi navali so se razbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Sovražnikov poskus, da bi nam zopet odvzel Hartmannsweilerkopf, se je izjalovil. Po močni artilerijski pripravi so francoski alpinci tu sicer vdrli v našo stražnico, a smo jih takoj zopet prepodili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspehi v Franciji.
Veliki glavni stan, dne 14. maja.
Zapadno bojišče: Močni angleški napadi proti naši, pred Ypernom nanovo zavzeti fronti, so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Na cesti Menin—Ypern smo pridobili v smeri Hooge nadalje na ozemlju. V okolici jugozapadno od Lilla je sovražnik po močni artiljerijski pripravi napadel samo na po-samnih točkah. Vse napade smo odbili. Ob Loretski višini in severno od Arrasa je dan potekel razmeroma mirno. Večjih napadov sovražnik ni izvršil. Naše izgube pri odvzetju Carencyja znašajo GOO do 700 mož. Nadaljnji sovražnikov napadalni poskus, da bi nam zopet odvzel severo-zapadno od Berry au Baca pridobljeni del strelskega jarka, se je znova ponesrečil. Med rekama Maas in Mosel se je v Pretrskem gozdu sovražni naval pred našimi pozicijami razbil v našem ognju. Zrakoplovce francoskega biplana, ki smo ga prisilili, da se je pri Hagenan spustil na tla, smo ujeli.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 15. maja.
Zapadno bojišče. Pri Steenstraatu ob Yperskem kanalu smo zavrnili nočni sovražni napad Na cesti St. Julien-Ypres smo nadalje napadali ter smo napredovali ; ujeli smo 3 angleške častuike s 40 možmi in eno strojno puško. Število od 23. aprila pri Ypresu od nas neranjenih ujetih se je zvišalo na 110 častnikov in 5450 mož, k čemer prihaja še nad 500 ranjenih ujetnikov. Jugozapadno od Lilla so se razvili tudi včeraj hudi arterijski boji. Sovražnih pehotnih napadov tam ni Jmto. Na višini Loretto smo vzdržali večino .gott^bplPnapadalnih poskusov. Napad severno od višinsff^skupine, ki je dqppel v naše jarke, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Pri izpraznenju Carencyja in zapadnega dela Ablaina smo izgubili, kakor je bilo sedaj dognano, neki poljski top, ki je bil vzidan v prednji vrsti, in nekaj metalcev min. Kazen tega je padlo nazaj v sovražnikove roke 5 prej od nas vzetih francoskih* toporj in sicer 3 majhni re-volversjžjpGpovi in 2 imožnarja, katera smo uporabljali Icot metalca min. Severno od Arrasa je vladal ^flošno mir. Južno od Aillyja, vzhodno od Maase, smo zavzeli nekaj sovražnih jarkov, pri čemer smo ujeli 52 ranjenih in 160 neranjenih Francozov, med njimi poveljnika nekega bataljona. Odbili smo 3 sovražne napade na naše pozicije ob cesti Essey-Flirey. V gozdu
Le Pretre smo zavzeli, ko se je danilo, s sunkom neki sovražni jarek ter ujeli pri tem nekaj sovražnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Srditi boji na franooskem bojišču.
Veliki glavni stan, dne 16. maja.
Zapadno bojišče: Severno od Yperna napadajo od danes zjutraj zamorske čete brez ozira na lastne izgube naše pozicije zapadno od kanala pri Steen-straate in Het Sasa. Pri Het Sasu smo odbili vse napade, pri Steenstraate	boj še	traja.
Jugozapadno od Lilla so	pričeli	Angleži	po	močni
artilerijski pripravi s pehotnim napadom proti naši poziciji južno od Neuwe Chapelle. Ta napad smo večinoma že odbili. Na posamnih točkah se še vrše boji.
Dalje proti jugu ob obeh straneh Loretskega gorskega hrbta, pri Souchezu, kakor tudi severno od Arrasa pri Neuvillu so se ponovni francoski napadi razbili ob našem ognju.
Posebno močne izgube so imeli Francozi na Loretski višini, pri Souchezu in Neuvillu.
Zapadno od Argonov smo zvečer z napadom osvojili močno francosko oporišče v širini 600 metrov in globini 200 metrov — severno od Ville sur Tourbe in je držali proti trem nočnim napadom, pri katerih je	imel sovražnik zelo	velike	izgube.
V	naših rokah je	ostalo	mnogo	materijala	in	60
ujetnikov.
Med rekama Mozel in Mas se vrši na celi fronti živahen artilerijski boj.
Pehotni boji so se vneli samo na zapadnem robu Pretrskega gozda, kjer pa boj še ni zaključen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 17. maja.
Zapadno bojišče. Severno od Yperna, zapadno od kanala pri Steenstraade in Het Sasu, smo opustili svoje najsprednejše pozicije ter umaknili tamkaj se nahajajoče slabe čete na svojo glavno pozicijo na vzhodnem bregu kanala, da bi s tem preprečili izgube vsled močnega sovražnega artilerijskega ognja.
Južno od Neuve Chapelle še drže Angleži dele naših sprednjih jarkov, ki se nahajajo od predvčerajšnjih bojev v njihovih rokah. Borba še traja.
Severno od Arrasa, pri Ablainu in Neuvillu, smo zavrnili francoske napade z velikimi izgubami za nasprotnika.
Pri Aillyju in v Pretrskem gozdu so se razvili neznatni pehotni boji.
Naše zračne ladje so z uspehom napadle vojni pristanišči Dover in Calais.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boji ▼ Flandriji. — Zavrnjeni franooski napadi v Argonlh in v Pretrskem gozdu.
Veliki glavni stan, dne 18. maja.
Zapadno bojišče. Severno od Yperna, ob kanalu pri Steenstraate in Het Sasu, je včeraj vladal mir. Na vzhodnem bregu Kanala, jugovzhodno od Boesiage, so se na posamnih točkah razvili boji, ki še trajajo. Južno od Neuve Chapelle so Angleži včeraj in danes ponoči zaman poskušali, da bi še nadalje pridobili na tleh. Vse napade smo odbili z močnimi izgubami za sovražnika.
Ponovni francoski napadi na Loretski višini pri Ablainu in zapadno od Souheza so se ponesrečili. Ujeli smo 170 mož.
Pri Aillyju smo ustavili infanterijske napade. Francoski naval v Pretrskem lesu se je razbil ob našem ognju iz boka.
Vrhovno armadno vodstvo.
Tedenske novice.
(Okli c.) Pri zavezniških četah, stoječih na bojnem polju, obstoja zelo velika in nujna potreba po cigaretah, cigarah, cigaretnemu tobaku, tobaku za pipe, cigaretnem papirju, pipah i. t. d. Obračamo se torej ponovno na vedno izkazano požrtvovalnost patriotičnega kranjskega prebivalstva s prošnjo, da vpošlje v binkoštnem tednu, posebno še na oba binkoštna praznika po možnosti mnogo cigaret, tobaka i. t. d., in sicer ali potom občinskih uradov ali pa neposredno na na-biralnico daril v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 20, ki bo darila takoj odposlala, kamor so namenjena.
(O določitvi dnevov, ob katerih je dovoljena prodaja mesa in obrtniško oddajanj e mesnih jedi.) Na podlagi § 2. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 113, o zagotovitvi preskrbe z mesom, zaukazuje deželna vlada tako :
§ 1. Prodaja mesa, sirovega in pripravljalnega (kuhanega, pečenega, prekajenega i. dr.) ter obrtniško oddajanje jedi, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Z mesom se razumeva goveje, telečje, svinjsko in kurje meso, izvzemši klobase in notranje organe zaklanih živali, kakor pljuča, jetra, ledice, vranice, možgane in dr. § 2. Prestopki tega razglasa se kaznujejo po § 7. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 113. § 3. Ta odredba dobi moč z dnem razglasitve.
(Prepoved nakupovanja živine potovaje od hiše do hiše.) Na podlagi § 4. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115, zaukazuje deželna vlada tako: § 1. Nakupovanje živine potovaje od hiše do hiše je po vsej vojvodini Kranjski od 14. maja 1915 naprej prepovedano. § 2. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po § 10. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115.
(Popisovanje ovsa.) Vsled oblastvene odredbe se imajo popisati zaloge ovsa po stanju dne 21. maja. Ta posel bodo v Ljubljani izvršile tri komisije, in sicer za mesto v mestni posvetovalnici na magistratu dne 20. in 21. maja, za Spodnjo Šiško v bivši šišenski občinski hiši dne 21. maja, za Barje, vštevši Karolinško ozemlje dne 21. maja v šoli na Karolinški zemlji. Vse tri komisije uradujejo od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Popisovalo se bo s posebnimi na-znanilnicami, katere se lahko takoj pred komisijo izpolnijo, sicer pa jih je pravilno izpolnjene najkasneje do 24. maja vrniti mestnemu magistratu, oziroma pristojni komisiji. Vsakega, ki napačno pOTe, kaj zamolči in utaji, ali pa prepozno popiše, zadenejo ostre zaporne in denarne kazni.
(Prijavljenje Črnovojnikov, ki so služili, a so bili odposlani na dopuBt.) Po odloku ministrstva deželne brambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na vrsto orožja vsi tisti črnovojniki, ki so bili radi kake bolezni (kake hibe) do superarbi-tracije ali radi nadštevilnega stanja odposlani na do-
pust (v neaktivno razmerje) in ki radi tega ali radi kakega drugega razloga še niso odšli pod orožje, takoj in tudi takrat priglasiti, če so se že svojčas priglasili. Oproščeni od te prijave so le taki črnovojniški obve-zanci, ki so bili že superarbitrirani med svojo črno-vojniško dolžnostjo ali ki so bili oproščeni od črno-voj niške službe.
(Vojaški dopusti za dela v vinogradi h.) Deželna vlada je razposlala c. kr. okrajnim glavarstvom sledeči odlok: Z ozirom na tukajšnji razpis z dne 13. marca t. L, št. 5830, o dovoljevanju dopusta za obdelovanje polja se naznanja c. kr. okrajnim glavarstvom vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 5. maja t. 1., št. 19.348, da je c. kr. ministrstvo za deželno brambo sporočilo c. kr. poljedelskemu ministrstvu z dopisom z dne 27. aprila t. 1., Vil., št. 5919, da se smejo tudi vinogradnikom (vinogradskim delavcem) dovoliti dopusti najdalje za 14 dni. Začetek dopusta določijo deželnobrambni oddelki c. kr. vojaških poveljstev dogovorno s političnimi oblastvi I. stopnje na podstavi krajevnih razmer. Podobno odredbo je ukrenilo c. in kr. Tojno ministrstvo z dopisom z dne 29. aprila t. 1., odd. 10., štev. 24.778. Ž njo se je naročilo vojaškim poveljstvom, naj začetek dopusta določijo sporazumno s političnimi oblasti I. stopnje na podstavi krajevnih razmer. O tem se obveščajo c. kr. okrajna glavarstva s pripombo, da je deželna vlada sporočila c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu I. na tozadevno vprašanje dne 8. maja t. 1, št. 10.642, da bo z ozirom na različne razmere glede rasti dovoliti dopuste vinogradnikom v političnem okraju postojnskem za čas od 25. maja do 7. junija, v političnih okrajih litijskem, krškem, novomeškem, črnomaljskem in kočevskem pa za čas od 1. do 14. junija.
(Vojna pošta mora radi našega prodiranja počasneje poslovati.) C. kr. koresp. urad poroča iz vojnega časnikarskega stana : Vsled odločnega pritiska naših zmagovitih armad za poraženimi ruskimi armadnimi množicami bo vojna pošta počasneje poslovala. Vojni poštni uradi se s četami pomikajo hitro naprej. Oddaljujejo se vsak dan bolj od svojih izhodnih točk, prilik za oddajo pošt je manj, težave glede na pošiljatve so občutne. Z ozirom na velikansko množino vsakdanje pošte, okroglo dva milijona pisem vsak dan, se umevno nakupiči delo, kakor hitro se zapusti pot po tračnicah in je promet navezan na podrte ceste in na slaba poljska pota. Najidealnejša poštna služba bi se naprej hitečim četam zdela komaj blagodejna, ker so na poštne stvari najmanj pozorne. Z ozirom na sedanje razmere se morajo poštne pošiljatve omejiti začasno na pismena obvestila in se mora prekiniti pošiljatev zavojev, pošiljatev vzorcev in in denarnih pisem, katere pošiljatve se zdaj aftdrže tako na pošiljalnih progah kakor tudi pri domačih poštnih uradih, da se odpošljejo, ko dovolijo razmere uspešno dostavitev.
(Nove dvekronske bankovce) izda, kakor poročajo češki listi, avstrijsko-ogrska banka. Sedanji bankovci bodo »vpoklicani*.
(Prebiranje v letih 1878-— 1890 ter 1892 — 1894 rojenih črnovojnikov.) Zopetno zbiranje v letih 1878 do 1890 ter 1892 do 1894 rojenih črnovojnikov se vrši dne : 25. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje, 26. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 28. in 29. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 30. in 31. maja v Rudolfovem za sodiia okraja Rudolfovo in
Trebnje, 2. junija v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk ; 4., 5. in G. junija v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica, 7. junija na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika ; 9., 10. in 11. junija v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; 25., 26. in 27. maja v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora ; .28., 29. in 30. maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič, 31. maja in 1. junija v Škofjiloki za sodni okraj Škofjaloka; 3., 4., 5. in 6. junija v Litiji za sodni okraj Litija, 8. in 9. junija v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; 11. junija v Krškem za sodna okraja Krško in Rateče, 13. junija v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica, 15. junija v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; 1., 2. in 3. junija v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava; 4. in 5. junija v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica, 6. junija v Idriji za sodni okraj Idrija.
(Prepoved konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih krajev.) Z ukazom c. kr. ministrstva za deželno bran z dne 30. julija 1914, drž. zak. št. 179, se je izdala prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev Na to se opozarja občinstvo, osobito posestnike konj, s pristavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z denarjem do 600 K, s katero globo se lahko združi zapor do enega meseca.
(Sprejem v kadetnice.) Z začetkom šolskega leta 1915/16 (sredi septembra) se bodo sprejemali aspiranti z namembo za c. kr. deželno brambo v I., II. in III. letnik ene izmed pehotnih kadetnib šol za v državnom zboru zastopana kraljestva in dežele in v I. letnik konjeniške kadetnice. Sprejem v druge kot zgoraj označene letnike je nedopusten. Sprejemni pogoji se nahajajo v „Predpisih o vsprejemu aspirantov c. in kr. kadetne šole“ (izdaja iz leta 1900 z dodatki iz leta 1902 in 1905). Prošnje je vlagati najkasneje do 20. julija t. 1. Sprejem onih, ki so pri črnovojniškem izbiranju spoznani za sposobne za črnovojniško službo z orožjem, kakor tudi onih, ki so že potrjeni je izključen. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki se objavi te dni v uradnem listu „Laibacber Zeitung“ in ki je tudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade.
(Potovanje v Romunijo.) Potujoče občinstvo se opozarja, da je prebivalcem naše države od 14. maja t. 1. (1. maj starega štetja) začenši, le tedaj dovoljen vstop in potovanje v Romunijo, če imajo potni list, ki je vidiran od kakega romunskega diplomatičnega ali konzularičnega zastopstva.
Razne stvari po svetu.
(Nemci v Rusiji.) Glasom statističnih podatkov iz leta 1912. je bilo v tem letu na Ruskem 1 milijon 800 tisoč Nemcev. Izmed teh jih je prebivalo
1.720.000 v evropskih pokrajinah, 80.000 pa v azijskih.
25.000 Nemcev je živelo v mestih, ostali pa na deželi.
V	Petrogradu je število Nemcev znašalo 3 % celokupnega mestnega prebivalstva. Največ Nemcev je bilo naseljenih v samarski guberniji, namreč 84 %• 210.000 Nemcev je bilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu,
90.000 v raznih obrtih, 40.000 v rokodelstvu, 25.000
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Lj
pa v trgovini. Ruska statistika navaja med Nemci
12.000 učiteljev, 5500 lekarnarjev, 5000 uradnikov in in 3000 umetnikov.
(Smrtna obsodba vojaka v Gradcu.) Pred graškim domobranskim divizijskim sodiščem je bil 28. m. m. obsojen infanterist Ivan Popodi iz Trbiža zaradi ropa na smrt na vešalili. Popodi je bil rojen 1. 1889. ter je služil pri domobranskem polku štev. 4. Bil je že večkrat kaznovan, dvakrat tudi zaradi tatvine-
V	septembru lanskega leta je bil vsled psihične degeneracije superarbitriran. Kmalu nato pa je ukradel v neki gostilni v Trbižu posestniku Lorencu Schilcherju 200 K, za kar je bil obsojen v Celovcu na šest mesecev težke ječe. Pri naknadnem naboru v decembru so ga zopet potrdili in je 8. februarja t. 1. vstopil zopet k vojakom, in sicer pri istem polku v Vrbi na Koroškem. 20. februarja je dobil pardnevni dopust za potovanje v Gradec. Ker pa ni imel denarja, se je preoblekel v civilno obleko in oropal na poti iz gostilne posestnika Frana Grilla, ki si je hotel kupiti kravo in je imel v ta namen večjo vsoto denarja pri sebi-S silo ga je vrgel na tla, ga davil in mu vzel denarnico z 212 K. Hotel mu je ukrasti tudi uro, a to ni šlo. Napadalec je nato zbežal. Sum je kmalu padel nanj ter so našli pri preiskavi njegovega ležišča v vojašnici v zglavju denarnico s 192 kronami. — Pr' razpravi se je Popodi izgovarjal na vse načine, a zdravniška izvedenca sta izpovedala, da je pač degeneriran človek, ni pa na umu bolan. Sodišče ga je obsodilo po ,§ 483. v. k. z. zaradi ropa v vporabo § 487. na smrt na vešalih in izključenje iz armade. Ta smrtna obsodba je od začetka vojne prva v Gradcu in prva obsodba na smrt zaradi ropa v vsej Avstriji.
(Število borilcev v sedanji svetovni vojski.) „ Journal de Gene ve “ piše: Začetkom vojne je štela angleška vojska 4 divizije. Začetkom leta 191 o pa se je borilo že 10 divizij v fronti. Ta vojska se neprestano ojačuje. Koncem aprila/bo štela angleška vojska 700.000 mož, upati pa je, da se bo to število s sedaj še vežbajočimi novinci spolnilo na 800.000 mož-Moči zaveznikov so po novejšem računu sledeče: Anglija 1,700.000 (?), Rusija 7,000.000, Francija in kolonije 3,800.000, Belgija, Srbija in angleške kolonije
500.000 mož, skupaj torej okrog 13,000.000 mož. — Temu nasproti postavi v tem trenutku Avstro-Ogrska
4.500.000, Nemčija 5,700.000 mož, k čemer se morajo prišteti še turške moči. čeprav se ne ve nič natančnega o turških močeh, se jih lahko ceni na l,5OO.iQ00 mož. Razmerje med zavezniškimi močmi in močmi tripleentente je toraj sledeče: 11,700.000 mož proti
13.000.000 mož. Vendar ne odločuje kvantiteta, kakor piše list, marveč kvaliteta.
(Vojaške besede.) Beseda rekrut izvira jz francoske besede reerue, ki znači naraščaj. Granatnih je bil oni, kije metal ročne granate. Beseda granata prihaja iz latinske granum, zrno, ker je bila to kro-glja, napolnjena z zrni smodnika. Pionir prihaia od francoske besede pion, kar znači pešca. Huzar je madžarsko dvajseti, ker je ogrski kralj Marko Korvin ukazal, da mora biti vsak dvajseti vojak jezdec. Dr»' gonpi so srednjeveški dragonarii, papeški suličarji, k1 ki so imeli na kopju praporček z zmajem. Hulan po-menja tatarsko mladenič. Kirazirji so imenovani p° francoskem cuirasse. Cuir je koža in kiras je bil prvotno oklep iz kože.
—7	0	^
ljani.	Odgovorni urednik: Ernst Pold.