Leto xx.T St. 10 Poltnlna platana v gotovini V Ljubljani, 25. maja 1933 V organizaciji Je mol, kolikor moli — (oliko pravico. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Dopisi moralo biti frankiranl in podpisani ter opremljeni s itampiijko dot. organizacije. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračajo. Obrtniška kampanja proti vajencem Voditelji obrtnikov si laste vse pravice. — Hočejo postati edini varuhi vajencev. — Okradejo pravico Strokovnim komisijam. Takozvani voditelji slovenskega obrtništva si laste izključno pravico vzgoje in nadzorstva nad vajenci in vajenkami. Sami se na zborovanjih in sestankih bijejo na široka prsa, da so le edino oni poklicani skrbeti za duševno in gmotno kulturo našega vajenca in da so le oni poklicani pravilno tolmačiti jasna določila obrtnega zakona, v kolikor urejajo razmerje med vajencem in mojstrom. Seveda, vsa njih tolmačenja zakona niso zrasla v njihovih možganih, marveč jim daje primerne injekcije gotova javna korporacija, ki pa je šele zadnji čas posegla v borbo proti vajencem. Kakšne srednjeveške nazore zagovarjajo ti voditelji slovenskega obrtništva, se je pokazalo že pred leti, ko se je vršila borba, če naj bo ob nedeljah pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah. Takrat so ti gospodje branili svoje stališče, da se mora vajenec tudi ob nedeljah učiti in da za njega niso koristni izleti v prirodo, kjer naj bi se vajenec telesno odpočil, si zbral nove sile za delo v tednu in se sploh v naravi razvedril. Tudi sedaj so se mojstri postavili proti vsakemu1, v socialnem smislu tolmačenemu obrtnemu zakonu. Vprlzorili so pravcati topovski ogenj na Strokovno komisijo, ki se je drznila, in to brez dovoljenja mojstrov, prirediti predavanje o pravicah in dolžnostih vajencev. Predavanje dr. Jelenca jih je razkačilo, da so pričeli javno napadati Strokovno komisijo in ji odrekati vsako legitimacijo, da bi se vtikala v zadeve obrtniških vajencev. Po vseh krajih so organizirali kampanjo, da bi s pritiskom' vplivali na vajence, ki so odvisni od! mojstrov. Zadnje dni so v Ljubljani krožili letaki, ki so bili pisani v prav slabi slovenščini, bilo je do 10 slovničnih in stilističnih napak. S temi letaki so obrtniški voditelji ali »kaprijoni«, kakor jim pravijo v javnosti, pozivali mojstre in vajence, da se naj udeleže dne 18. t. m. zvečer »predavanja« v dvorani OUZD. To veliko predavanje je bilo namenjeno le mojstrom in vajencem'. Res je prišlo k »predavanju« prav mnogo ljubljanskih mojstrov in peščica z dežele. Navzočih pa je bilo ie nekaj vajencev. Več je bilo vajenk, ki so jih nagnale mojstrice, v prvi vrsti ljubljanske šivilje. Parola je bila: »Vsi na Rebekovo predavanje!« Vajenci so kmalu zapustili Rebeka, pa tudi vajenke so bile povsem apatične na-pram izvajanjem Rebekovimi. Famozno Obrtniško društvo je javilo policiji in javnosti, da se bo vršilo samo »predavanje za mojstre in vajence«. To predavanje pa se je izcimilo v pravo zborovanje. In bil je navzoč tudi zastopnik policije, kajti obrtniki so govorili, da nameravajo vajenci in drugi delati predavanju g. J. Rebeka sitnosti. Po šlo je v splošnem mirno, samo nekaj pikrih opazk so morali slišati voditelji slovenskega obrtništva. Govorniki so napadali Strokovno komisijo in ji odrekali vsako pravico, da bi skrbela za stanovsko naobrazbo delavskega nara. ščaja. Znani obč. svet. J. Rebek, ki v občinskih sejah nikdar ne odpre ust za zaščito vajencev, si je samolastno lastil pravico najvišjega tolmača obrtnega zakona, nastopal je kot vr- Urednlštvo hi uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Čekovni račun štev. 13.562. Telefon interurban štev. 3478. ranju trgovin in obratovallžž? Kaj bo z nedeljskim požitkom in z odpravo nožnega dela za pekovsko obrt v Dravski banovini? Kaj bo z nedeljskim požitkom za brivsko obrt? S o drugi! J Ali plačujete tedensko po 50 par za letošnje knjige Cankarjeve družbe, ki izidejo v oktobru? Knjige bodo zanimive in zelo lepe, bodite člani, naj Cankarjeva družba samozavestno in odločno gleda v kapitalistični svet kulturne in gospodarske krize. Vi, delavci, ste njena hrbtenica, zato stojte trdno in prispevajte članarino. hovni prokurator nad našimi izkoriščanimi vajenci. Bolje bi bilo, da bi mož dat pobudo za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi objektivno preiskala socialni, zdravstveni in gmotni položaj vajencev. Ta komisija bi pač tudi v beli Ljubljani naletela na krivične in kričeče stvari, kako vajence izrabljajo, ko morajo garati ne samo 8, marveč celo 10 in še več ur. J. Rebek je najprej tolmačil1 posamezne paragrafe obrtnega zakona, v kolikor se nanašajo na obrtne vajence. Dejal je prav hinavsko: »Odkrito hočem povedati o pravicah in dolžnostih mojstrov in vajencev, ki jih vsebuje obrtni zakon. Izpovedati hočemo protest proti zavajanju vajencev.« Nato je Rebek razlagal obrtni zakon kot sv. Pavel Atencem evangelij. Toda dobro obloženi Rebek ni znal tako temeljito pojasniti zakona, kakor sv. Pave) evangelij Atencem1. Med njegovim govorom in med izvajanji ostalih, govornikov, ki so sc zavedali, da je predavanje le krinka za protestno zborovanje proti Strokovni komisiji, je padlo iz vrst vajencev več prav umestnih medklicev. Tako je nekdo zaklical: »Daj nam raje kruha in prosto nedeljo!« Nastalo je tudi ogorčenje, ko je začel neki mesar brati svoje skrpucalo o mesarskih vajencih. »Mesar bere!« je nekdo pripomnil. Vajenci so kaj kmialu zapustili Rebekovo predavanje, ker so videli, da mlati prazno slamo. Značilna in zanimiva pa so bila priznanja zastopnika zbornice TOI dr. Pretnarja. Ta je indirektno priznal, da se je zbornica šele zadnji čas začela zanimati za vajeniško vprašanje in da je odposlala v Beograd predloge, kako naj se sestavi vajeniški pravilnik. Zastopnik Strokovne komisije s. Jakomin je v stvarnem ini mirnem govoru zavračal trditve' obrtnikov in pobijal njih stališče, da ni Strokovna komisija poklicana za zaščito vajencev. Strokovna komisija ni uved- la akcije zato, da bi podžgala mrž-njo vajencev proti mojstrom. Predavanje Strokovne komisije je bilo čisto stvarno. Obžaluje, da je sedaj debata o vajencih krenila v povsem drugo smer. Strokovna komisija ima pravico sklicevati zborovanja in poučevati vajence po zakonu o zaščiti delavcev. Obrtniki so Jakominova izvaja? nja poslušali z nevoljo, toda nikdo se ni upal stvarno ugovarjati in pobijati stališče Strokovne komisije. Vajenci so živahno pritrjevali Jakominu. Obrtniki so vpeljali povsem nove metode. Še nikdar se doslej v naši blaženi domovini ni primerjalo, da bi se pri kakih predavanjih sprejemale dolgovezne resolucije. To so prvikrat storili ljubljanski mojstri z Rebekom na čelu. Slava jimi! Vilko Krapež je čital dolgo resolucijo, ki poziva oblast proti Strokovni komisiji, odreka ji pravico zastopati interese vajencev in poziva oblasti, da zabranijo vsako vmešavanje Strokovne komisije v vajeniškem vprašanju. Naravno, da so obrtniki resolucijo sprejeli soglasno in s ploskanjem. Vajenci za njo niso glasovali, ker so bili pač le krinka za obrtniško kampanjo proti ureditvi vajeniškega vprašanja. Vajenci so se dobro zavedali, kje imajo pravo zaščito svojih pravic, zato so jih tudi puhlice o rodolju-barstvu ostavile povsem hladne! —g— Opomba uredništva: Kakor se iz vsega vidi, je vajeniško vprašanje res skrajno pereče. Shod v Mariboru je to pokazal1, shod na Jesnicali je vse to razgalil (čitajte poročilo v strokovnem vestniku »Ženski javni shod«!). Mojstri se čutijo prizadeti in se oblastno pridušijo, da so samo oni poklicani vzgajati vajence. Dobro, ali izkoriščati ga niso poklicani! Vse strokovne organizacije, vse zaupnike poživljamo, da budno pazijo povsod, v vseh obratih, delavnicah iit tovarnah, kako se postopa z vajenci. — Naj nam točno sporočal,o vsako protizakonito delo. In bomo govorili jasno in odločno, kakšno pravico kdo ima. < STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. VABILO na REDNI LETNI OB C v §•3» jx m c •s«S e 5 m 2 3« Sc w S N o. > O > > ■ n a rn KA ~ W) g- S s a c a a Q Q O a. X) ~ K a. ea c •S'S P3 o, p jas m Livarji 53 686 — 47 786 3.948 236 2 14 2 6 — a 8 Din 4, a 5 Dia 2 42 4.010 23 Zavijalnica — 296 683 — 979 4.212 347 4 28 2 6 — — 4.246 22 Žičarna — 3.394 — 161 3.555 17.292 1.163 19 133 10 30 — a 5 Din 9 45 17.500 90 Mrzla valj — 2.552 — 25 2.577 12.810 752 6 42 4 12 — a 5 ©in 54 270 13.134: 69 Žična valj. — 2.890 33 — 2.923 14.582 452 9 63 4 12 3 9 a 5 Din 27 i /C 135 14.801 72 Žrefbljama — 1.136 29 112 1.277 6.020 543 15 105 10 30 — 6.155 38 Martinama — 5.321 — 17 5.338 26.639 1.510 33 231 18 54 1 3 a 5 Din 29 140 '271067 154 Prostor — 598 613 217 1.428 5.876 420 7 49 ’ 2 6 5Š931 36 Ekonomija — 492 254 24 770 3.524 133 4 28 2 6 3.558 19 Kurilnica 86 1.246 — 45 1.377 7.008 110 — — — — 1 3 a 8 Din 8, a 5 Din 7 99 7.110 28 Elektrikarji — 1.222 — 43 1.265 6.196 125 7 49 3 9 — a 5 Din 1' 5 6.259 28 Dotbrava — 1.906 611 144 2.661 12.262 398 100 700 94 282 3 9 — — 13.253 129 Zidarji — 1.206 26 13 1.245 6.160 217 4 28 3 9 a 5 Din- 24 120 6.317- 27 Profesionisti 10 1.627 23 129 1.789 8.565 569 8 56 5 13 1 3 a 5- Dim 4 r t 20 8.659’ 54 Javornik 3 8.665 482 113 9.263 45.503 1.344 27 189 22 66 5 15 a 5> Din 12, a 4 Din 3 72 45,845. 245 Cev aru a — 593 8 10 611 3.017 146 19 133 15 45 — — — 3.195 21 Skupaj 152 33.830 2.762 1.100 37.844 183.614 8.465 26*1 1.848 196 588 14 42 183 948 187.040 1055 DOHODKI Računski zaključek Centrale S. M. R. J. za 1.1932 IZDATKI 37.844 152 znamk a Din 8-— 33.830 5 — 2.762 . 4-— 1.100 2- 1.216 — 169.150*— 11.048 — 2.200'— 183.614- 264 upisnih . , 196 pravilnikov .... 14 duplikatov ..... . 7-► 3‘- „ 3— 1.848*— 588-— 42 — 2.478'- 183 12 van. znamk.... 168 3 • . . ■ » . 8--. 5--. 4’— 96'-840-— 12-— 948-- 12 obrok za pts. stroj, ,200'— 2.400-— 2.400 — Stornaclia z Centralo 1.008-40 1.0T8-40 DIN 190.448-40 694 500 brezposelnih, podpor . . . 162 bolniških podpor.................. 2 selltbeni podpori ...... . 7 posmrtnih podpor................... 23 izvanreduih podpor . , Intervencije, delegacije za kolektivno pogodbo . . 10% podružnici od znamk . . Uprava, agitacija..................... Stornaclja z Centralo Izdttki skupaj Poslani centrali v gotovini . 47.899-— l&isr-— 300* 1.120/-1.360- 5.069-80 13.400 — 1-.008-40 DIN 68.86»— 5.06980 *8 361-40' 18.36.11-40 m 10ff-70*60 83.74*80 190.443M0 A iS Letni račun, zaključek Sekcija težke železne industrije S. M. R. J., podr. Jesenice Tangenta 10%, podružnici 18 361-40 Razni dohodki . . 601-— Centrala za podpore lOiCttO’— DIN Pisarniške, poštnina 3.368-75 Stanarina Sava, Javornik 2.490'— AiTltacIia t n fr DIN Obresti 24T-— Stornaclja z Centralo l.t.08 40 30.217-80 f6?' brezposelnih podpor 10.290'— Blagajniki odsekov 3.6->2-— Dolg- na plsa-lnl stroj 4.300-— Lansko čisto premoženje 23.460 25 27 760-25 Kazni Izdatki . 1.027-— Odplačilo pisalnega stroja 2.400 — Odbitek inventarja V.386'50 Stornaclja z Centralo 1.008.40 30.797-65 *• Dolg na pisalnem stroju T.900'-— Sedanje čisto premoženje 25280.40 27.180 4& „ ■ -|| (-||||r 57 978-OS Im .‘7.978-05 Premoženjski izkaz Sekc. tež. želv intL S. M. R. J., podr. Jesenke z dne Sl*] AKTIVA Ul. 1932 PASIVA Gotovina v blagajni 31. XII, 1932 639-90 Deleži S. G. K. zadruga 4*530- DWnica Ljudske tiskarne: 50 - Hranilna vloga 3.124 — Inventar po odbitku* 18.836 50 DIN 27.180-40 Dolg na pisalnem stroju 1.900-— Sedanje čisto premoženje 25.780-40 DIN 27-180-40 27.180-40 27.180-40 Računski zaključek lokalnega fonda S. M. R. J. Jesenice od 1.1, do 1. XII. 1932 DOHODKI IZDATKI Prejemki za podpore Obresti od tekoče vsote Prispevek za prosveto Razni dohodki.............. Posojilo................... Parski sklad ... Lansko čisto premoženje DIN 22.688-50 55-30 297-— 16-500— 2.697-— 4.729-50 30.983-30 382 brezposelnih podpor Razni izdatki............... Delegacije.................. Posojilo.................... Podružnici.................. Parski sklad................ Upravni stroški . . . . Odbiti inventar . . Letošnje čisto premoženje DIN I9.125-— 1.346 60 238-50 500-500'-734-1.773 — 303-70 6 462-50 30.98.4-30 aktiva Premoženjski izkaz lokalnega fonda S.M.R.J. Jesenice 31. XII. 1932 PASIVA Saldo blagajne 31. XII. 1932 Inventar po odbitku Novi Inventar DIN 3.728-70 2.32i-80 410"— LetoSnje čisto premoženje DIN 6.462-50 ,mmi i n i. ii 6.462"50 6.462 56 Inšpektor dela v tovarnah KID. Kakor smo že poročali v eni izmed zadnjih številk, da je po sklepu plenuma obratnih zaupnikov napravil glavni zaupnik pritožbo na Inšpekcijo dela radi raznih kričečih slučajev pri KID, kakor tudi glede obratnih zaupnikov sploh. Z ozirom na to se je g. inšpektor dela osebno zglasil na Jesenicah dne 25. in 26. aprila 1933 ter ipregledal v spremstvu glavnega zaupnika s. Mohoriča in zastopnika Delavske zbornice s. Kopača vse tri 'tovarne KID. Po posameznih obratih' so ga sprem- ljali še obratovodje in obratni zaupnik do-tičnega obrata. Rezultata ali poročila o tej inšpekciji do danes nimamo nikakega in se moramo omejiti samo na gornje. Delavstvo čaka. Ženski Javni shod. Priključujoč se ositialim delavskim ženam, ki so že javno martifestirale in bodo še za ureditev porodov, je sklicala tudi tukajšnja Zveza delavskih žen in deklet javno zborovanje dne 16. maja 1933 ob 19. uri. na katerem je glasno in jasno povedala, ne samo roditi, tudi preživljati iih je treba in oni, ki govorijo o tem »blagoslovu božjem«, naj pogledajo :tudi njega strašne posledice. Osem in veččlanska družina v eni sami luknji, ki jim služi za vse, kajti soba to več ni, kjer živi in spi ta družina. Kje more biti tu govora o higijeni? Ali ni tu leglo tuberkuloze? Ali je kaj govora o morali? Očetje, zgarani od težkega dela v tovarni, mati, omagana od večnih skrbi, kako bo Otroke oblekla in nasitila, morata rediti še odrasle, ki bi jima lahko že olajšali nji- hovo trpljenje; če bi imeli dela. Najstarejši sin se je vrnil od vojakov; prej je bil zaposlen, sedaj pa ne dobi dela. Nima ne obleke, niti denarja. Dva druga, ki bi si že tudi sama služila kruli* šta še vedno brezposelna. In glej te močne in zdrave fante, katere morajo rediti starši, oni pa postopajo za delom, ki ga ni. Tam, kjer je delal prej, preden je šel k vojakom morda z dvajsetimi tovariši, danes dela samo še eden, služeč stroju; ki opravi delo za vse, njega pa ne potrebujejo več. To so vprašanja, ki jih je treba rešiti, potem bomo lahko govorili o novih delavcih. Zborovanje je vodila s. Zugwitzeva, za centralo Zveze delavskih žen in deklet je poročala s. Brezarjeva, kot gost pa je shodu prisostvovala s. Podiahova iz Ptuja. Zal, da shod ni bil tako sijajno obiskan, kakor bi z ozirom na važnost dnevnega reda bilo želeti, ker Jeseničanke še vedno več dajo na »šmarnice«, kot pa na shode s tako aktualnimi vprašanji. Nato je referiral po nalogu Siirokovne komisije s. Toman o vajeniškem vprašanju. Naglasil je, da se mu zdi najbolj primerno, da na današnjem shodu, ko je zbranih največ mater in ko smo že obravnavali eno kričečo stran, pogledamo še drugo, ki sta tesno spojeni druga z drugo. Tolmačil je novi obrtni zakon, ki si je sicer še vedno skromen v pogledu delavske zaščite, vendar se moramo pobrigati, da se bo izvajal vsaj ta v celoti in naslavljajmo na pristojna ministrstva svoj glas, da naj čimprej izdajo naredbo k § 267, kateri govori o primerni nagradi za delo po prvem učnem letu. Prav tako pa naj se takoj ustanovijo posvetovalnice za izbiro poklica in vajence naj se stavi pod stalno zdravniško nadzorstvo. Ugotovil je, da imamo na Jesenicah in okolici okrog 140 vajencev in vajenk. Pako 5 kovačev, 14 mizarjev, 6 pekov, 6 sobosli-karjev, 16 ključavničarjev, 2 pečarja, I kolarja, 14 krojačev in 65 šivilj. Ostali pripadajo še trgovinam in ostalim obrtom: — Povprečna učna doba znaša tri leta, iz-vzemši 2 slučaja ključavničarjev, s hrano pa 4 leta. V vseh slučajih nimajo vajenci nobenega plačila. Hrano in stanovanje imajo V sledečih strokah: v mizarski, sobo-slikarski in pekovski. Kovači in kolarji imajo samo kosilo, pečarji pa celo hrano brez stanovanja. V ključavničarski stroki nei dajo vajencem, ako se učijo tri leta, ne hrane in ne stanovanja, poleg tega morajo v več slučajih plačati še učnino; ako pa vajenec hrano dobiva, se mora učiti štiri leta. Krojači imajo triletno učno dobo in hrano, po večini pa brez hrane in stanovanja in brez vsakega plačila. Navedel je dalje par konkretnih slučajev, ki jasno osvetljujejo bedno sliko, katera se nam kaže vsak dan, a hitimo mimo nje in je nočemo videti. Veliko odgovornost si s tem nalagamo in težak bo zagovor v bodočnosti. Tako n. pr. krolačice niso do lanskega leta pošiljale svojih vajenk v obrtno šolo in šele v tekočem šolskem letu, ko so po zakonu primorane, jih pošiljajo k pouku. Dogodili so se pa slučaji, da so dekleta >po končani obrtni šoli ob 20. ali 21. uri morala iti namesto domov nazaj v delavnico in šivati do 23. ali 24. ure. Dalje se je v neki tukajšnji industriji zgodi slučaj, da je bil vajenec brez vsakega vzroka odpuščen, kljub temu, da mu poteče triletna učna doba šele meseca avgusta t. I. Ko je vajenec prosil, da naj se ga vsaj proglasi za izučenega, mu je rekel gospod, da lahko dela vsak dan osem ur samo za hrano, dočim je preje imel Din 2.— na uro. Nekaj posebnega so tudi razne učne pogodbe, katere sklepajo starši z raznimi mojstri. Da mojstri zahtevajo štiriletno učno dobo, da plačujejo starši hrano in stanovanje, bolniško zavarovanje, ako kaj pokvari, mora plačati materijal in orodje in še do 400 Din učnine, niso nobena novost. In baš zato, ker so strokovne organizacije zato tukaj, da se borijo za pravice najboj zatiranih in nikjer zaščitenih, je Strokovna komisija organizirala po vsej Dravski banovini shode, da zakliče vsem, naj dajo pravice tudi tem najbolj izkoriščanim in od nikogar zaščitenim, naj jih priznajo kot sočloveka, ker kakršno vzgojo jim bomo dali, taki bodo nekoč stopili med nas kot zreli možje, koti veljavni mojstri. Zato poskrbimo povsod, da bodo vajenci res to, kar bi morali biti, ne pa predmet za vse najtežje; ne vpregajmo jih v vozove, kjer bi konj ali vol imel dosti vleči; pazimo, da se bo izvajal obrtni zakon tudi nad temi najmlaj-šiinj in hvaležni nam bodo enkrat priznali, da, ko se nihče ni brigal zanje, je bil organiziran kovinar tisti, ki je dvignil svoj glas zanje in njihove pravice. Navzoče matere so glasno pritrjevale izvajanjem referenta in z nekaj slučaji še podkrepile vso to bedo, ki jo morajo prestati vajenci ter z vso hvaležnostjo priznale, da se je vendar znašel nekdo, in to je strokovna organizacija, ki tudi na to vprašanje ne pozabi in pozivlje vse odgovorne faktorje, da ga pravično čimprej rešijo. V čast dobrim mojstrom pa moramo priznati, da vsi niso taki in da marsikateri vajenec dobi ipri dobrem mojstru drugi dom, če ne celo še boljšega; ali resnica pa le, da so taki mojstri redki. H koncu sta še poročala ss. Mohorič in Čelešnik o lokalnih razmerah Pri KID, nakar je bil lepo uspeli, žal bolj pičlo obiskani shod zaključen. RUDARJI. L« ialmo, I« dajmo 1 Pri Trboveljski premogokopni družbi so redukcije izvršene. Vrste brezposelnih so se zopet pomnožile. Družba tarna, da je naročil komaj za 14 šihtov. V jami se pa za premog tako mudi, kakor še morda nikoli. V Zagorju iso na pripravah po premogu začeli kar z dvema šihtoma enkrat v tednu in z istimi ljudmi. Res 25 maja 1933 »DELAVEC« Stran * •fe, da družba nikogar »izrecno« ne *ili, ali samo želja družbe je danes najstrašnejši ukaz za delavca, zakaj on dobro ve kaj bi neizpolnitev »želje« pomenila. V Trbovljah so na zapadnem okrožju, na Savskem polju, na treh mestih pričeli s takozvanim pročelnim odkopom, katerega širina znaša nad 40 m. Tu se dela z vsemi najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. EJva gg. inženerja sta ves šiht stalno danes pri eni skupini, jutri pri drugi, da zasledujeta napredek dela. Vsak gib in vsaka kretnja delavca ter čas v katerem je gotovo delo izvršil, se točno zabeleži. Delavcu je strogo odrejeno delo; celo dviganje stropnika ne sme eden drugemu pomagati. Vsak mora svoje odrejeno delo sam izvršiti. Ropot strojev in tempo dela je tak, da delavec delavca ne sliši, niti ne more slišati, če se v stropu lomi. Praviloma bi se smelo pri napredku 6 m v oprsje imeti samo 2 m odprta in ostale 4 zalite, ali dela se tako, da je napredek v oprsje do 10 m odprt. Ta široko odprta ploskev povzroča silen pritisk. Pred rredavnim časom se je vsled tega napravil zrušek z ma-terijalom nad 600 ms. Predno se je nastalo oviro odpravilo, je bilo potrebnih do 150 šihtov. Kmalu za tem so delavci drug zrušek ob največji življenski nevarnosti komaj preprečili’, a tretjega pa niti dvignili niso. Strop poka, bok se lomi; stropni* ki'se lomijo, stojke se zvračajo, na-kop se množi, ljudje delajo kakor brez uma, pazniki kriče, če ne boste TO vozičkov na moža napolnili, dobite v soboto obračun. Vse je kot zdivjalo: paznik, delavec in podzemski element, vse, vse in samo zato da se dvignejo dividende delničarjev, pa če se še toliko in toliko ljudi potem mora reducirati in čutudi bodo morda prav kmalu uboge rudarske žene s svojimi otroci pri jašku morale objo-kavati svoje na premogovnem »Doberdobu« padle može. To dela družba menda zato, ker misli, da ji je to dovoljeno, odkar je napravila narodnim socijalistom ob priliki njih 25. letnice lep poklon s tem, da je dala predizplačilo tistim rudarjem, kateri so se »manifestacije« udeležili. ■udarjl 1 Sklepi kongresa in načelstva Z. R. J. Na IV. rednem kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije, katar,L se je vršil v Trbovljah, dne 23. aprila 1933, se je sklenilo uvesti nov prostovoljni iplačilni razred z tedenskim prispevkom Din 5.—. Dajatve v podporah so: a) Brezposelna podipora: Po vplačanih 52 ted. prisp. dnevno Din 5.50, tedenska Din 33.—, mesečno (30 dni) Din 165.—. Po vpla- Egon Ervin Kisch: Mol poslednji dan v Nemčiji. Svetovni nemški ipisaitelj, takozvani »drveči reporter«, katerega knjige so nemški »kuliturtregerji«, nacionalni socialisti tudi zažgali v zanimivi hero-stratski berlinski grmadi, je napisal markantno sliko nemške civilizacije in kulture. Prevedel sem jo za »Delavca«, da čitatelji vidijo in spoznajo junaštvo, trpljenje in odločno vzitrajnost in zavednost svojih sodrugov v fašističnem •ognju. In — da ni vaeih c*tii konec. Iv. Vuk. Teror priviligirane stranke je v noči pred volitvami in po volitvah še besnel z vso bestijalnostjo. Vedno bolj se nam je bližal oglušajoči zrak bobnov, gtas trobent in streljanje razposajenih mlečnozobih »nacionalnih« »preporoditeljev«. Na drroritčn je divje zalajal policijski pes, na hodnikih zaporov je neprestano zvonilo in se slišalo vpitje čuvarjev. Na spanfe ni bito misliti. Saj sploh ves čas, dokler smo bali v zaporu, nismo mogli zapreti oči. 10. marca, ob času sprehoda, je bil Leman Rusbilt Oto poklican v pisarno. Ko sem se vrnil v celico, mi je sosed s trkanjem dat znak, naj se pokažem pri oknu. »Lema« Rusbilt je izpuičen. Poslal mi je svoje stvari.« Ta je bil od nas prvi, ki je bil izpuičen. Samo nekaj jih je odšlo v bolnico. Med njimi Kurt Kleber, proletarski pesnik. Pol ure nato smo zvedeli, da je bil tudi izpuičen Apfel. Nadaljnje pol ure me je poklical čuvar: »Pojdite v pisarno.« Šel sem mimo prostorov, kjer so se zbirali paketi za jetnike. Mnoge ženske, ki so bile tam, so me obkolile: »Ali je mo{ mož živ?« »Kaj dela J.?« •tunih 156 ted. prisp. dnevno Din 9.—, tedensko Din 54.—, mesečno (30 dni) Din 270.—. Po vplačanih 260 ted. prisp. dnevno Din 12.—, tedensko Din 72.—, mesečno (30 dni) Din 360.—. ib) Stavkovna podpora znaša dnevno Din 9.—. c) Potovalna podpora znaša dnevno Din 7—. dr) Pogrebna podpora: Po vplačanih 52 ted. prisp. Diin 80.—; po vplačanih 156 ted. prisp. Din 120.—; po vplačanih 2 0 ted. •prisp. Din 160.—; po vplačanih 520 ted. prisp. Din 200.—; po vplačanih 780 ted. prisp. Din 275.—. Vse ostalo po pravilniku. Poziv Članstvu Z. R. J. Pomagajmo brezposelnim članom. Vedno se ponavljajoče redukcije rudarjev so naravno prizadele tudi mnogo članov Zveze rudarjev Jugoslavije. Skromna podpora, ki so jo, ali še bodo od organizacije prejeli, niti od daleč ne zadostuje pri tej trfijni nezaposlenosti. Radi tega je načelstvo Z. R. J. na svoji seji z dne 14. maja 1933 sklenilo, da se ima v pomoč (brezposelnim članom uvesti prostovoljni mesečni prispevek po Din 2—5 in 10. Ta prispevek, ki se mora popolnoma ločeno voditi od Zvezinega prispevka, se bo porabil izključno le kot izredna podpora brezposelnim. Ta prispevek, ki se sme pobirati le od članov Z. R. J. se bo potom posebnih znamkic potrdil v članski kjtgi^ dokler pa še teh znamk ni, pa naj blagajniki ali podblagajniki v njegovo knjižico vpišejo višino prispevka, ki ga je plačal. Znamke se bodo< potem naknadno prilepile. Ta sklep velja do preklica. Sodrugi rudarji! Vodstvo vaše organizacije sicer dobro ve, da dobrodelnost ni v njenem programu. Zaveda se, da je dolžnost tistih, ki so to stanje povzročili, da sedaj za te žrtve skrbe. Ali žal, to se ne stori in mi ki imamo še količkaj vzajemnostnega čuta z onimi nesrečneži, kateri so Še do pred kratkim se z nami borili v naših vrstah, smo tudi dolžni, da jim v času največje bede pomagamo. Sodrugi rudarji! Vodstvo vaie organizacije tudi ve, & sami vsled slabih zaslužkov trnite pomanjkanje in da boste težko žrtvovali. Ali zavedajte se položaja onih, ki so že na cesti ud ko družina prosi kruha. Z malim prispevkom vseh nas, pa bomo marsikatero bedo vsaj začasno omilili. Upamo, da bo temu pozivu sledilo članstvo v polni meri. Vodstvo. Kr. vlada Beograd. Rudarski delegati zbrani na IV. rednem kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije v Trbovljah, dne 23. aprila 1933, ugotavljajo na podlagi poročil o položaju rudarskega delavstva pri posameznih rudbikih Dravske banovine sledeče: Obstoječa splošna gospodarska kriza ni same. težko zadela rudarsko industrijo, temveč predvsem rudarsko delavstvo. Stalež zaposlenega delavstva sc je od leta 1925 do konca leta 1932 znižal za 7019 ali 51% vsega delavstva. Vendar te redukcije se še nadaljujejo. Samo Trboveljska 'prem. družba je s 15. aprilom t. 1. odpovedala mad 400 sta-re;šim rudarjem službo. Poleg teh -redukcij so še zaposleni rudarji izgubili vsled praznovanja šihtov od' leta 1929 do konca 1932 na zaslužku okrog 123,513.852 dinarjev. Rudarski podjetniki pa v stremljenju, da obdržijo svoja podjetja aktivna, ipritiskajo na eni strani na znižanje delavskih plač, na drugi strani pa zahtevajo čdmvečjo storitev »Ali je zdrav A?« »Pozdravite Z-a!« Odgovarjal sem kakor najbolj naglo. Da bi obstal, mi niso pustili. Moj uniformirani spremljevalec je skrbno pazil na me, drugi tam pri vhodu me je gledal. »Vrnili se boste na policijsko ravnateljstvo,« mi je rekel uradnik. »Ker niste nai državljan, se vas bo odstranilo iz Nemčije. Vzamite svoje stvari in idete s tema dvema gospodoma.« — »Če boste poskušali zbežati,« mi je rekel eden od spremljevalcev, »vas takoj ubijemo.« Na dvoriiču me čaka policijski voz. Vozimo se preko Sipandaaa. Gledam nacijo-nalno-socijalistični Berlin. V stare kajzerske uniiorme oblečeni častniki korakajo na čelu nacionalističnih šturm-bataljonov. Skupine študentov maha s palicami. Otroci so oblečeni v uniiorme . . . Začuden gledam skozi okno policijskega voza. »Kat *>e poznate Berlina?«, me vpraša edep od gospodov spremljevalcev. _ »Bil sem delj časa odsoten,« sem odgovoril. »Na Kitajskem.« »No, kako pa je na Kitajskem?« »Tudi tam ai kdeve kako lepo in do-MO«« »Kaj pomeni to, da tudi ta« ni dobro? Tu, v Nemčiji je zde lepo. Vsakdo je srečen, da so naposled Židovi ia marksizem razsekani na cimpercamper . . ^ j* rekel naslado in izzivajoče drugi spremljevalec. VidSm, da sta ta dva hitro zapopadla svojo zadačo. Znata že vse štiri besede iz katerih je sestavljen program nacionalnih socialistov. Pridemo na dvoriiče policijske direkcije. Kakor roj čebel so nas obkolili novooble-čeni policaji«, nacionalisti. Gibljejo se, kakor da se. dom« v svojem stanovanju. Zopet me denejo v zapor, zooet prebrskajo žepe. Nato so me vtaknili v skupno celico, polno jetni-jwr. Kakor za šalo sem hotel vprašati, kdo »e starešina, da se mu javim, a so mi besede ’»stale v grlu ... Ti ljudje so bili delavci. Bili so ▼ strašnem položaju, ranjeni, pohab-l|eni, le za silo obvezani . , . od delavstva. Tako se lahko mimo trdi, da so se plače delavstva v zadnjih letih znižale za 20—30% in v približno istem razmerju pa se ije storitev dvignila. To stanje je ustvarilo med rudarskim delavstvom in njdh svojci tako obupen gospodarski položaj, da danes po večini vse delavstvo strada. In to tako, da obstoja resna nevarnost, da ne bodo samo ruidarji veleso predčasno iizično in zdravstveno izčrpani* temveč bo predvsem njihov naraščaj vslsd slaibe prehrane ostal nerazvit, slabokrven in razmjim boleznim podvržen, kar pomeni ogromno škodo n>a pridobitnosti narodnega gospodarstva, ker bodo ti ljudje nekoč padli v ibreme občin in države. Da se temu nevzdržnemu stanju vsaj kolikor toliko, odpomore, predlaga kongres kr. vladi, da blagovoli sledeče izvesti: 1. Z zakonom se naj uvede splošen eksistenčni minimum za celo -državo, kateri naj tvori podlago za ugotovitev minimalne mezde za rudarje, katera naj bo vsaj tolika, da bo rudarju omogočeno 'preživljanje njega in njegove družine in izpod katerega ga potem ,podjetnik ne sme plačati. Ta zakon naj tudi vsebuje še razne draginjske razrede, kakor je to v veljavi za državne nameščence. 2. Z zakonom se naj uvede nadzorstvr> nad podjetji pa bodisi privatnimi ali državnimi, potom katerega bo mogoče ugotoviti, v koliko je doticno podjetje upravičeno, da na račun krize zmanjšuje plače, reducira delavstvo i. t. d. Zakaj, absolutno je krivično, i:n ne v interesu socijalnega mir