Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za ■/» leta 90 din, za l/i leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-
TRGOVSKI LIST
Številka 124.
ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino.	industrijo,	«.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. - Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani .953. - Tel. št. 25-52.
Ivhaia ™k ponedeljek,
• Zna/O sredo ln petek
Vprašanie tuiih veleblagovnic
Nekateri kar nočejo razumeti stališča trgovstva glede tujih veleblagovnic in skušajo boju trgovstva proti tujemu velekapitalu podtakniti neke čisto posebne in celo strankarske namene. Smatramo zato za potrebno, da vsaj na kratko ponovno pokažemo boj proti tujim veleblagovnicam v pravi luči.
Zaradi katastrofalnega stanja naše domače trgovine — samo v Sloveniji je od izbruha krize padlo število trgovinskih obratov za več ko 4000 —■ je vlada morala izdati uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Čeprav pa je bila ta uredba v veljavi, je vendar mogla veleblagovnica »Ta-Ta« v Beogradu obratovati, dočim v Zagrebu ni mogla. Iz formalnih razlogov, ne iz stvarnih, je namreč drž. svet razveljavil odlok uprave mesta Beograda, da veleblagovnica »Ta-Ta« ne sme poslovati. Že samo to da je isti obrat mogel v enem kraju Jugoslavije poslovati, v drugem pa ne, čeprav so v obeh krajih veljala ista zakonita določila dovolj jasno kaže, da ni bilo tu nekaj v redu
Zato so tudi vse zbornice v državi izdelale nov načrt uredbe, ki bi s svojo jasno stilizacijo prepre čila takšna kričeča nesoglasja Glas naših zbornic pa se ni upošteval.
Čim se je bližal 27. oktober, ko je stara uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic izgubila veljavo, je oživel v javnosti boj zaradi veleblagovnic. V tem boju se je poudarjalo s trgovske strani zlasti naslednje: Veleblagovnice se ustanavljajo pri nas po tujem velekapitalu. Dokaz: »Ta-Ta«, ki je tuje velekapitalistično podjetje. To podjetje hoče ustanoviti po vsej državi mrežo svojih podružnic, ker se šele potem njen sistem prav izplača Dejansko je tudi že ustanovila »Ta-Ta« svojo podružnico v Zagrebu in pripravljala že čisto konkretno svoji podružnici v Novem Sadu in Ljubljani. Jasno je bilo, da hoče postati s tujim kapitalom ustanovljena veleblagovnica gospodar na našem domačem trgu. In to bi tudi postala, ker je na eni strani plačevala mnogo manj davkov ko samostojni trgovci, imela za sebe privlačnost novosti, poleg tega pa tudi močne zaveznike. Denar je pač vladar sveta.
Ti plačani zagovorniki tuje ka pitalistične družbe so se tudi promptno oglasili ter govorili, da je treba dovoliti »Ta-To« zaradi potrošnikov in pa zaradi spoštova nja načela svobodne trgovine. Govorili so, da »Ta-Ta« pocenjuje življenje! Kakor da bi bila draginja odvisna od tega, koliko veljajo glavniki, kovčki in drugi takšni predmeti, ki jih prodaja »Ta-Ta«! Pa če bi bilo sploh res, da je »Ta Ta« cenejša! Toda to more trditi le tisti, ki ne pozna blaga in ki se pusti premotiti od videza. Sicer pa bi svetovali vsem tistim, ki tako govore o svoji ljubezni do potroš nikov, da znižajo takso na sladkor, da odpravijo trošarino na moko, riž, kavo in druga živila, pa bodo bolj pocenili življenje, kakor če dovolijo sto veleblagovnic. Le ni kar ne mešajte pojmov!
Tudi tisto govorjenje o potrebi spoštovanja načela svobodne trgo-vine je brez vsake cene. Naj se da Vendar ta svoboda našim izvoznikom, naj se da našim uvoznikom
Llubllana, sreda3. 1937
C ena
naj se odpravijo karteli, ki so svobodno trgovino pritisnili čisto ob zid. Zakaj pa tu nihče ne nastopi za svobodno trgovino!
Sicer pa še eno vprašanje: Ali je sploh prav, da damo tujemu velekapitalu popolno svobodo poslovanja? Ali morda naša trgovina ni mogla dosedaj napredovati in se razvijati brez tujega velekapitala? Kaj pa mi potrebujemo na
domačem trgu tuji velekapital? Ali morda ni zadosti, da je tujec gospodar slavonskih hrastov, da je gospodar največjih elektrarn v državi, da so skoraj vsa rudna bogastva v tujih rokah, da so domače zavarovalnice v manjšini itd. Ali naj še trgovino prepustimo tujemu velekapitalu?
Trgovstvo v Jugoslaviji je bilo trdno prepričano, da bo vsa jugo-
slovanska javnost na njegovi strani, ko je stopilo v boj s tujimi veleblagovnicami. A zgodilo se je nepričakovano, da so nekateri potegnili s tujimi veleblagovnicami in proti domačemu trgovstvu. Zakaj? Ali res ne vidijo, da brani trgovstvo istočasno s svojimi tudi interese vsega naroda? Ali res mislijo, da tuji velekapital ne pomeni za nas nobene nevarnosti?
Železniške bodo povišane
Vse	življenje se	bo
podražilo
Že dolgo se gospodarski krogi zaman prizadevajo, da bi se železniške tarife znižale, ker so zlasti za nekatere predmete mnogo previsoke. Tako so previsoke zlasti za vse blago, ki ima velik obseg, pa majhno vrednost. Zaradi teh previsokih tarif je n. pr. zelo prizadeta trgovina z lesom v državi, ker znaša železniška prevoznina dostikrat več kakor pa je vse blago vredno. Kakor se sedaj poroča iz Beograda, pa železniške tarife ne le da ne bodo znižane, temveč celo povišane. To pa se utemeljuje s tem, da so bile tudi v drugih državah železniške tarife povišane. Ta argument pa prav nič ne drži. V drugih državah so namreč bile železnice večinoma deficitne, dočim so v Jugoslaviji aktivne. Pri nas železnice že davno niso več samo prometno podjetje, temveč tudi močno pridobitno podjetje, ki donaša državni blagajni prav lepe dohodke. 0 nameravanem zvišanju tarif pa poroča »Jugoslovenski Lloyd« naslednje:
Jugoslovanske železnice pripravljajo znova reformo blagovnih tarif ter vse kaže, da se bodo pri tej priliki tarife povišale. Poleg formalnih izprememb bo prišlo tudi do materialnih, in sicer v obliki povišanja tarif za vagonskc pošiljke. Na reformi tarif se dela že intenzivno. Načrt reforme bo predložen sredi novembra tarifnemu odboru, ki bo izrekel svoje mnenje o načrtu do konca leta. V začetku leta 1938. pa bi nova tarifa že stopila v veljavo. V glavnem bi bil sistem naših tarif poenostav-ljen. Veliko število sedanjih tarif nih razredov bi se zmanjšalo, da bi skupno število razredov padlo od 100 na približno 60. V prometu s kosovnim blagom bi se dosedanji sistem klasifikacije blaga po vrednosti zamenjal s sistemom klasifikacije blaga po prostornini, ter bi se s tem prevoznina za kosovno blago znižala. Za vagonske pošilj kc pa bi sc prevoznina povišala.
Kar se tiče evropskih železnic, ki so v zadnjem času povišale prevoznine, je treba pripomniti, da se te nahajajo še danes'v krizi, in sicer predvsem zaradi brezobzir nega konkurenčnega boja na vseh mednarodnih progah, da so padle dostikrat prevoznine že pod lastne režijske stroške železnic. Za jugoslovanske železnice pa ta argument ne velja in tudi narodni gospodarski razlogi govore proti povišanju. Predvsem treba konstatirati, da so bile naše železniške tarife uvedene leta 1929., torej v dobi visoke konjunkture in imajo že zato kon junkturni značaj. Leta 1933. pa so bile znova povišane za 10%. Tudi podatki o železniških dohodkih pričajo, da so tarife dovolj visoke
saj so železnice aktivne. Iz tega sledi, da ni povišanje železniških tarif upravičeno, ker ima železnica že pri sedanjih tarifah čisti dobiček. Ni torej nikakih žclezniško-eksploatacijskih razlogov za povišanje tarif.
Iz fiskalnih vzrokov, da bi dale železnice še večji dobiček, pa se nameravajo železniške tarife vseeno povišati. To bi bilo opravičljivo in razumljivo le, če zaradi povišanja ne bi trpelo naše gospodarstvo. Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi bile železniške tarife tako visoke, da bi trpel razvoj domačega gospodarstva. To pa bi se zgodilo, če bi bile železniške tarife povišane, ker absolutno ni res, da bi se naše gospodarstvo že tako poboljšalo, da bi preneslo novo povišanje tarif. Morda! so se nekatere panoge našega narodnega gospodarstva res nekoliko popravile, toda v celoti se naše gospodarstvo od zadnje krize še ni zadosti popravilo. Je pa tudi vprašanje, če bodo železnice s povišanjem tarif res dosegle svoj namen, kajti rentabilnost železnic ne za-visi le od višine tarif, temveč tudi od intenzivnosti prometa. Čim večji je promet, tem večji so tudi
dohodki železnic. Če pa bodo tarife povišane, bo promet na železnicah neizogibno nazadoval. Saj vidimo že danes, kako kljub vsem ostrim ukrepom proti prevozu blaga z avtomobili vedno bolj narašča blagovnipromet z avtomobili.
Pozabiti pa se tudi ne sme, da se že pojavljajo znaki, da je sedanje konjunkture konec in mnogi celo napovedujejo, da bomo do živeli novo krizo. Čeprav so mor da te napovedi napačne, vendar pa je jasno, da bomo doživeli v gospodarskem življenju najmanj zastoj in da moramo že sedaj računati s pavzo v zboljšanju gospodarstva. Baš zato pa bi bilo povišanje železniških tarif tem bolj napačno in bi moglo naš,e domače gospodarstvo od tega povišanja prav zelo trpeti.
Ne glede na vse to pa je že danes zaradi previsokih tarif promet marsikaterega blaga nemogoč in bi se torej smelo govoriti in razpravljati le o znižanju, ne pa o povišanju železniških tarif.
Zato pričakuje gospodarstvo, da bo tarifni odbor predlagano povi šanje tarif odklonil ter upošteval interese našega narodnega gospodarstva.
Kako so poročali o protestu trgovcev
Vemo, da je položaj časopisov danes zelo težaven in da listi ne morejo o vsem poročati tako, kakor bi hoteli. Kljub temu pa se je tudi ob zadnjem protestu trgovcev in obrtnikov proti navalu tujega kapitala le pokazalo, kateri listi simpatizirajo s trgovci in njih borbo proti tujemu kapitalu in kateri ne. Tako n. pr. je »Politika« -poročala o protestni akciji trgovcev v Beogradu sicer malo, vendar pa simpatično in poudarila to, kar je bilo najvažnejše. Tako je povedala, da so se protestu beograjskih trgovcev pridružili tudi vsi obrtniki. Povedala je nadalje, da trgovci ne štrajkajo, temveč da so zaprli trgovine le v protest proti navalu tujega kapitala.
Tudi v Sloveniji se je pokazalo, da niso vsi listi zavzeli enakega stališča. Tako n. pr. sta oba mariborska dnevnika pisala simpatično za trgovce ter zlasti opozarjala na naval tujega kapitala. Posebej je v tem pogledu omeniti uvodnik »Mariborer Zeitunge«.
Ljubljanska dnevnika nista smatrala za potrebno, da s posebnimi pripombami podpreta boj trgovcev. Res je, da je »Jutro« svoje dni nastopilo proti »Ta-Ti«, toda enak nastop je bil potreben tudi sedaj, ko je bila borba na višku
in ko se je zlasti videlo, kdo je za trgovce in njih boj in kdo proti Nič se ni čuditi, če so zlasti ljub ljanski trgovci bili zelo neprijetno iznenadeni, da v teh težkih časih niso dobili nobene podpore od onih, ki jih sicer z inserati in na ročninami prav lepo podpirajo, Nekaj se je le dalo napisati o upravičenosti borbe trgovcev proti tujemu kapitalu.
Naravnost sovražno stališče do trgovstva pa sta zavzela »Sloven ski dom« v Ljubljani in »Samouprava« v Beogradu.
Kaj je pisal »Slovenski dom«?
V članku: »Zaprte trgovine in še kaj...« je napisal »Slovenski dom« te duhovitosti:
»Ljubljanski trgovci, ki tudi protestirajo proti uredbi o veleblagovnicah, so včeraj popoldne zaprli vse trgovine. Po njihovem sklepu so tudi danes ostale zaprte v Ljubljani vse trgovine, kar pa ljubljanskega prebivalstva, ki se je z vsemi potrebščinami pravočasno založilo, ni posebno motilo, Ljubljana pa je seveda imela radi tega nekoliko bolj praznično lice trgovski nameščenci pa menda za služen enodnevni odmor.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se trgovci v Zagrebu niso pridružili akciji beograjskih in ljubljanskih trgovcev. Večina trgovin je danes Zagrebu namreč odprtih.
Ko naše trgovstvo sedaj apelira na simpatije vsega prebivalstva, smo prepričani, da niso res vesti, da so kljub zaprtim trgovinam v mnogih podjetjih morali nameščenci priti v trgovske lokale, ker so, namesto da bi prodajali, morali urejevati lokale.
Sicer si ne znamo razlagati, kaj naj pomenijo s papirjem prelepljena okna trgovin, ki nimajo železnih žaluzij. Upamo, da se to ni zgodilo zgolj radi tega, da bi ljubljansko prebivalstvo ne videlo, da nameščenci delajo! Da temu ni tako, smo prepričani tudi zaradi tega, ker so prav trgovski nameščenci lahko najboljši propagatorji za interese svojih delodajalcev in to ne samo na protestnem zborovanju, ki je danes v Trgovskem domu, ampak tudi sicer, ko lahko pokažejo na vsesplošno socialnost svojih delodajalcev v lastnem obratu, kateri itak marsikdaj zahteva nadurno delo.«
Nikakor ne smatramo za potrebno, da bi polemizirali s »Slovenskim domom«. Ni vredno! Pripomnili bi le to, da je popolnoma neresnično, da se trgovci v Zagrebu niso pridružili akciji beograjskih in ljubljanskih trgovcev, temveč je nasprotno res, da je bila v Zagrebu ogromna večina trgovin zaprtih in da so se pridružili akciji trgovcev tudi obrtniki. »Slovenski dom« je torej poročal gladko neresnico. Prav tako tudi
ljubljanska radijska postaja,
ki je poročala, da veleblagovnica »Ta-Ta« v Beogradu ni bila zaprta in da so ljudje tako drli v to prodajalnico, da je policija komaj vzdrževala red. Tak naval da je bil v trgovino »Ta-Te«.
V resnici pa je bil ta naval samo v fantaziji poročevalca radijske postaje, ker je tudi »Ta-Ta« protestirala proti uredbi in imela svoje prostore zaprte. Če nam gospodje od radijske postaje tega ne verujejo, potem naj pogledajo v vladno »Vreme«, ki se zaradi tega protesta »Ta-Te« proti sebi celo iz nje norčuje, da ni več »Ta-Ta«, ampak »Ma-Ma«! Zakaj je smatrala radijska postaja za potrebno, da nastopi proti trgovstvu, ne vemo.
Posebno odločno pa je nastopila vladna »Samouprava« proti trgovstvu. O tem pa več v posebnem članku prihodnjič.
Prijatelji se izkažejo v sili, pravi pregovor. Trgovci so resničnost tega pregovora spoznali sedaj v svoji težki uri in samo naravno je, če bodo temu primerno tudi uravnali svoje ukrepe.
Sijajni uspehi izkoriščanja poljskih državnih gozdov
Po podatkih uprave poljskih državnih gozdov je dosegla državna uprava lani zelo dobr,e poslovne uspehe. Čisti dobiček uprave je znažal 41,5 milijona zlotov ali okoli 320 milijonov din. Poleg tega pa je plačala državna uprava poljskih gozdov 8 milijonov zlotov davkov. Vodstvo uprave državnih gozdov na Poljskem je v rokah inženirjev. Površina naših državnih gozdov je skoraj prav tako velika ko poljskih, samo da naši gozdovi skoraj nič ne donašajo, dostikrat pa so še pasivni. Pri tem pa še ne plaču-. jejo nobenih davkov.
..Slovenčeve**
izmišliotine
»Slovenec« je smatral za koristno, da napiš,e k protestu trgovcev proti tujim veleblagovnicam nekak komentar, ki ga pa je zavil seveda čisto po svoje. Stvarnih razlogov,zaradi katerih je trgovstvo v vseh treh državnih prestolnicah v protest proti tujim veleblagovnicam zaprlo trgovine, ne vidi, pač pa je •našel pri vsem protestu neke skrivne politične cilje, ki jih trgovstvo nikdar ni imelo in jih tudi noče imeti, ker’ je trgovstvo že sito tega, da bi bilo priprega raznim političnim skupinam. In zato tudi trgovstvo pazi, da je vedno objektivno in zato se bavi le z gospodarskimi in gospod.-političnimi vprašanji, z vprašanji dnevne in strankarske politike pa nikakor. In to so trgovci poudarili tudi ob zadnjem protestu, ko niso prav nič gledali na to, kateri skupini ali stranki pripada ta ali oni list, temveč le na to, kako so listi pisali o njih protestu. Nikakor pa ni krivda trgovstva, če so smatrali listi, ki so »Slovencu« blizu, za potrebno, da posebno naglase svoje neprijazno stališče do trgovstva. Nikakor ni trgovstvo tako slabotno, da si tega ne bi moglo prav dobro zapomniti.
Kar se tiče stališča trgovstva do vlade in opozicije, pa moramo povedati, da presoja trgovstvo vlado in opozicijo le po njih delu v gospodarskih vprašanjih. Trgovstvo je vedno iskalo sodelovanje z vlado in k vsakemu zakonskemu predlogu je povedalo svoje mnenje objektivno in stvarno. Prav tako pa je tudi samo od sebe neutrudno opozarjalo na vse napake v naši javni upravi. Dobre volje za sodelovanje je pokazalo trgovstvo več ko dovolj. Žalibog pa se ta dobra volja navadno ni upoštevala in zahteve trgovstva so ostale večinoma neizpolnjene, in sicer tako pod prejšnjimi režimi ko tudi pod sedanjim. Le na podlagi dejstev, kako se upoštevajo trgovske zahteve, more zato tudi določati trgovstvo svoj odnošaj do vlade. Pri tem pa se ne boji ne odkritih in ne prikritih groženj.
Kar se pa veleblagovnic tiče, o tem pa odgovor na drugem mestu.
Zanimiva statistika o korupciji
Po sodnih podatkih o obsodbah zaradi korupciej se kaže naslednja slika o razširjenosti korupcije v državi. Zaradi sprejemanja podkupnine je bilo v letih od 1931—35. obsojenih v Jugoslaviji 152 oseb. Od teh je bilo na ozemlju Srbije obsojenih 57 oseb, v Južna Srbiji 39, Hrvatski in Slavoniji 32, Bosni in Hercegovini 8, v Vojvodini 7, v v Sloveniji in Dalmaciji po 5 in v Črni gori 1 oseba. Največ je bilo ljudi obsojenih zaradi sprejemanja podkupnine v letu 1982, in sicer v Srbiji. Zaradi podkupovanja pa je bilo obsojenih v teh letih 339 oseb, in sicer v Hrvatski in Slavoniji 96, v Bosni 54, Srbiji 51, Južni Srbiji 48, Sloveniji 23 in Dalmaciji 17 oseb. V Crni gori pa ni bil v vseh teh petih letih obsojen nihče. Seveda pa so tu všteti samo primeri, ko so se procesi končali z obsodbo. Koliko primerov korupcije pa je bilo, ko ni bilo nobenih procesov. Pa ravno teh primerov je bilo največ.
Organizator,
stanovsko glasilo zasebnih nameščencev, objavlja v svoji zadnji številki zelo zanimive članke. Uvodni članek je objavil dr. Branko Alujevič o poravnanju in raz-sodništvu v francoskem delovnem pravu. — Posebno pozornost pa bo vzbudil v slovenski javnosti članek dr. Janka Kbstla, ki odgovarja na vprašanje, če so novinarji v Sloveniji in Dalmaciji zavezani nameščenskemu pokojninskemu zavarovanju. Avtor navaja histo-riat pokojninskega zavarovanja novinarjev, nato pa omenja odlok
banske uprave v Splitu ter odločbo ministrstva za socialno politiko, ki je odločilo proti banski upravi ter zavzelo stališče, da novinarji v Sloveniji in Dalmaciji niso zavezani pokojninskemu zavarovanju po predpisih zakona o pokojninskem zavarovanju. Dosledno izvajanje tega stališča bi pomenilo, da bi se novinarji preselili od Pokojninskega zavoda k Suzoru, kar bi pomenilo zanje veliko poslabšanje. — Zanimiva je tudi vsa druga vsebina »Organizatorja«.
Z novo uredbo o trgovinskih obratih velikega obsega, ki je izšla namesto uredbe o prepovedi veleblagovnic, nikakor še ni rešeno vprašanje veleblagovnic, ker ima nova uredba polno nejasnosti in ker si nekatera njena določila naravnost nasprotujejo. V prizadevanju, da bi ustreglo veleblagovnicam — ali kakor se je reklo oficialno potrošnikom — in da se vsaj navidez ne bi zadela domača trgovina, so morala nastati nasprotja in hrvatski listi to tudi že ugotavljajo. Tako piše »Jutarnji list«, da je nujno potrebno, da se pravkar izdana uredba izpremeni s posebnim amandmanom v finančnem zakonu. Podobno mnenje zastopa tudi »Jugoslovenski Lloyd«. Namen, da bi se z izdajo nove uredbe odstavilo vprašanje veleblagovnic z dnevnega reda, se torej ni dosegel. 0 neskladnostih v novi uredbi piše »Jugoslovenski Lloyd« naslednje:
Prvo neskladnost najdemo v tem: G. minister za trgovino in industrijo pravi v svoji izjavi: »Široke potrošniške množice zahtevajo vedno bolj odločno odpravo te prepovedi (namreč prepovedi velebla-
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je imela za denarne zavode, ki so imeli kmetske dolžnike, zelo težke posledice. Po tej uredbi je prevzela od denarnih zavodov PAB vse kmetske dolžnike, denarni zavodi pa so dobili za te terjatve proti kmetskim dolžnikom 50% v 3% dolgoročnih terjatvah PAB, 25% v državnih obveznicah, 25% pa so morali odpisati na račun svojih rezerv in glavnic. Denarni zavodi so s tem prišli v silno težavo, saj jim je 651.155 kmetskih dolžnikov dolgovalo nad 2.800 milijonov din. Vsa ta vsota je bila imobilizirana in mnogi denarni zavodi zaradi tega niso mogli redno opravljati svojih funkcij. Zato so denarni zavodi ponovno zahtevali, da jim priskočijo na pomoč državni privilegirani zavodi ter prevzamejo vse njih kmetske dolgove ter jim te njih terjatve izplačajo.
0 tej zahtevi je razpravljal širši odbor Narodne banke in po seji je podal guverner dr. Radosavljevič daljšo izjavo, v kateri je med drugim napovedal naslednje:
Narodna banka in državni denarni zavodi so se sporazumeli za skupno akcijo za mobiliziranje dela terjatev denarnih zavodov proti Priv. agrarni banki. Tako je Narodna banka sklenila, da bo dovolila denarnim zavodom posebne kredite za eskontiranje menic proti 8% obrestim in supergarancijo PAB, da bi se s tem
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 30. oktobra objavlja: Ukaza kr. namestnikov o otvoritvi nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru ter o postopni otvoritvi popolne realne gimnazije v Kočevju — Pravilnik o dopolnitvi spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in obrazcih za nabave bolničnega inventarja — Spremembe in dopolnitve v pravilniku za dajanje draginjskih do-
govnic), polno svobodo dela za velike trgovine, poudarjajoč znatno nižje cene, po katerih da morejo kupiti najraznovrstnejše predmete za dnevno porabo.« Na drugem mestu pa pravi minister: »Velike množice potrošnikov, zlasti v velikih mestih morajo imeti možnost čim bolj cenene nabave blaga.« Ti izjavi pa si nasprotujeta, ker so zaenkrat dovoljene veleblagovnice samo v Beogradu, ne pa tudi v drugih mestih, če bi torej vladi v resnici šlo za potrošnike, potem je z novo uredbo pozabila na vse potrošnike izven Beograda. Mislila je pač samo na »Ta-To«.
Zagreb pa zlasti zanima vprašanje podružnice »Ta-Te« v Zagrebu. Tudi v tem pogledu je nova uredba popolnoma nejasna in nepopolna. Čl. 6., odst. 2., nove uredbe pravi: Z uveljavljenjem te uredbe prenehajo veljati vse dovolitve, izdane za trgovine velikega obsega, ki do uveljavljenja te uredbe niso začele poslovati ali so iz katerega koli razloga pretrgale s poslovanjem ... Minister za trgovino pa je dodal v svoji izjavi, da bodo do 31. decembra 1938 poslovale samo
omogočili denarni zavodi, da bi izplačali vse hranilne vloge do višine 10.000 din. Ti krediti bi se dovoljevali ne le zavodom pod zaščito, temveč tudi zavodom, ki sicer formalno niso zaprosili za zaščito, ki pa vlog ne izplačujejo v celoti. Narodna banka bo tudi nadzirala denarne zavode, da bodo v resnici izplačevali te vloge. Poleg tega pa bo šla Narodna banka tudi sicer denarnim zavodom na roko, zlasti onim, ki kreditirajo gospodarska podjetja.
Poštna hranilnica pa je sklenila, da bo dala kreditnim zadrugam in njih zvezam 3% kredite po tekočem računu na podlagi njih meničnih akceptov in njihovih terjatev pri PAB, in sicer do višine njih 25% nominalnega zneska teli terjatev. Ker tvorijo terjatve denarnih zavodov le 50% neznižane vsote kmetskih dolgov, bo dovoljevala Poštna hranilnica kredite samo do višine 12'5% neznižanih kmetskih dolgov. Tudi krediti Poštne hranilnice se bodo smeli, kakor se že splošno sodi, uporabljati le za izplačevanje hranilnih vlog do vsote 10.000 din.
Podrobnosti, kako se bodo ti krediti izplačevali, še niso znane, vendar pa listi že sedaj opozarjajo, da bodo krediti Narodne banke kratkoročni, ker zahtevajo to pravila Narodne banke. S kratkoročnimi krediti pa mnogim denarnim zavodom ne bo dosti pomagano.
Ukrepi, ki so jih sklenili držav-
klad rentnikom Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani — Odločbo o najnižjih odkupnih cenah oljnatega semenja — Odločbo o izvozu oljnatih plodov in oljnatega semenja (samo za devize) — Odredbo o uradni prodajni ceni dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom — Odločbo o predavanju verouka v gospodinjskih šolali — Podaljšavo trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo.
one veleblagovnice, ki so do danes dejansko že poslovale ...
Beograjska centrala »Ta-Te« v resnici že nepretrgoma posluje in bo mogla zato poslovati še nadalje. Kaj pa bo z njeno podružnico v Zagrebu? To vprašanje pač zagrebške gospodarske kroge najbolj zanima. Po črki uredbe podružnica »Ta-Te« v Zagrebu nikakor ne bo mogla poslovati, ker pač uredba jasno pravi, da ne morejo poslovati one veleblagovnice, ki niso začele poslovati do uve-ljavljertja uredbe ali pa so iz katerega koli razloga svoje poslovanje prekinile. Podružnica »Ta-Te« v Zagrebu pa je dejansko 3 ali 4 dni poslovala, nato pa jo je obrtna oblast po svojih organih in kljub protestom zastopnikov »Ta-Te« zaprla, da podružnica ni mogla poslovati.
Kako se bo torej sedaj nova uredba tolmačila? Vlada se bo torej morala ponovno baviti z vprašanjem »Ta-Te« in sedaj to vprašanje reševati predvsem z ozirom na Zagreb. Mislimo, da bo tu imela vlada mnogo težje stališče, ker pač dobiva v Zagrebu vsako vprašanje še politično ozadje.
ni denarni zavodi in Narodna banka za mobilizacijo kmetskih dolgov, torej ne dajejo tega, kar so zahtevali denarni zavodi. Vendar pa je treba priznati, da bo sedaj situacija mnogih denarnih zavodov znatno olajšana, ker se bo njih likvidnost povečala. Nedvomno se bo tudi okrepilo zaupanje v denarne zavode, če bodo mogli ti izplačati vse vloge do 10.000 din.
Toda vseh težav še dolgo ne bo konec in zato bo treba, da bodo državni donarni zavodi in Narodna banka še pomagali denarnim zavodom. Zaenkrat moramo pač biti zadovoljni, da se je vsaj neka, storilo za naše denarne zavode. Napačno pa bi bilo, če bi se mislilo, da sedanja pomoč že popolnoma zadostuje in da je sedaj postala nepotrebna tudi uredba o zaščiti denarnih zavodov. Veljavnost te uredbe je treba na vsak način podaljšati.
barva, plestra in
/p v 71 urahbemRn® »n«**
U‘ai' obleke, klobuke itd Skrobt In avetlolika srajce, o vrat nike in manšete. Pere. suši, monga in Hka domače perilo
tovarna J OS. REICH
1'nijansk) oasip 4-6 Selenburgova ul. 8 Telefon it 22 72.
Konknrzi - poravnave
Poravnalno postopanje trgovca s kovinskimi izdelki Slavka Markoviča v Mariboru je končano.
Politične vesti
Ali bo nastopil Roosevelt tudi v resnici? »NewYork Herald Tribune« je objavila serijo člankov pod naslovom Vojna ali mir? V zaključnem članku razpravlja pisatelj Walter Lipmann, če bo Roosevelt tudi v resnici nastopil proti onim, ki ogrožajo svetovni mir. Med drugim pravi: Velesilam je po vojni manjkalo velikodušja, da bi dali tudi drugim to, kar so potrebovali. Po vojni pa jim manjka odločnosti. Demokratične velesile bi najraje v miru uživale sadove zmage, toda premagane države hočejo dobiti nazaj, kar so izgubile in še več. če demokratične velesile samo groze, da bodo nastopile, potem to ne bo napravilo nobenega učinka, ker se retoričnih groženj nihče ne boji. Demokratične velesile morajo dokazati, da bodo v resnici nastopile proti vsakomur,, kdor ruši mir in samo na ta način se more vojna preprečiti.
V angleškem parlamentu je silno ostro nastopil proti angleškemu popuščanju Italiji Lloyd George. Dejal je, da odstopa angleška vlada korak za korakom pred Italijani. Kmalu bomo na tem, da se Itali-. anom ne bomo mogli več umikati.
Romunski uradni list je objavil ukaz o upokojitvi šefa romunskega gen. štaba Sichitua, ki se nahaja na sestanku šefov generalnih štabov držav Balkanske zveze v Ankari. Obenem z njim so bili upokojeni tudi vsi člani vrhovnega vojnega sveta, 47 generalov, 132 poveljujočih poveljnikov polkov ter okoli 1600 drugih višjih romunskih oficirjev. Za šefa gen. štaba je bil imenovan general Joniescu. Kaj ,ie vzrok tem velikim in senzacionalnim izpremembam, se še ne ve.
V londonskem odboru je končno le prišlo do sporazuma, na katerega pa Rusija ni pristala, pač pa izjavila, da ga ne bo ovirala. Po tem sporazumu se imenujeta dve komisiji, od katerih bo ena ugotovila številčno stanje tujih prostovoljcev v Španiji, druga pa nadzirala evakuacijo teh prostovoljcev, sorazmerno njihovemu številu v obeh taborih. Ko se prične evakuacija izvajati, bosta priznani obe vladi kot vojskujoči se sili. Tako Francova vlada ko ona v Valenciji morata pomagati pri evakuaciji prostovoljcev.
V Bizerti so se sestali francoski in angleški mornariški strokovnjaki, da se dogovore glede izvajanja. nyonskega sporazuma.
Avstrijska vlada je priznala vlado gen. Franca. Isto je storila tudi madžarska vlada.
Na španskih bojiščih je nastal zastoj zaradi velikih povodnji. Posebno velike so bile povodnji v Aragoniji.
Napetost med Francijo in Italijo se je zelo povečala, kar dokazuje, da je dobil italijanski veleposlanik v Parizu Cerutti dopust za neomejeno dobo.
Obsedno stanje je proglasila v Maroku francoska vlada, ker so se nemiri zaradi panarabskega gibanja vedno bolj ponavljali. Nemiri so nastali tudi na pobudo neke tuje velesile.
Francoski finančni minister Bon-net je imel na kongresu rad. socialistične stranke velik govor o svoji bodoči finančni politiki. Med drugim je dejal: Z novimi davki v višini 8 milijard frankov je sedaj proračun uravnovešen in glavna naloga vlade je, da se to ravnovesje tudi ohrani. S tem bo tudi najlaže rešeno valutno vprašanje. Devizno kontrolo finančni minister odločno odklanja. Finančno ozdravljenje Francije je mogoče, vendar pa mora vsak Francoz pri tem sodelovati. Vsak francoski državljan se mora zavedati, da je le on tisti, ki plačuje državne izdatke. Izvajanja finančnega ministra je sprejel kongres z velikim odobravanjem.
Japonci so po angleških vesteh določili naslednje pogoje za mir.
Kitajska mora priznati neodvisnost Notranje Mongolske, priznati petim severnim provincam, da si izvolijo svoje lastne vlade (ki morajo biti seveda pod popolnim japonskim vplivom), prepustiti šan-gaj Japoncem, prav tako pa tudi vse ozemlje, ki bi ga japonske čete pri šangaju zavzele in priznati Japonski pravico ribarjenja ob vsej kitajski obali. Kitajska mora nadalje izstopiti iz Zveze narodov, ki da je samo evropska institucija in končno bi se morala Kitajska zavezati, da ne bo imela nobenega vojnega letalstva. Da bi Kitajci priznali takšne pogoje, je pač več ko izključeno!
Visoki komisar v Palestini Wau-hope je zaradi nemirov v Palestini odstopil. V zvezi s tem pišejo nekateri listi, da se bo izpremeni! kurz angleške politike v Palestini-Glavni tajnik fašistične strank* Starace se bo odslej imenoval poveljujoči general italijanske liktor-ske mladine.
Športnik piie R°^ašk° s,atin°-kcr mu °2uva svežost
in prožnost telesa.
iMiu. inituruHtUL vala
„7a-7a“ še vedno	na	d
Neiasnosti v novi uredbi o veleblagovnicah
Delna mobilizacija
dolgov
Iziava guverneria Narodne banke
Denarstvo
Slovenija najbolje plačuje kmetske dolgove
Priv. agrarna banka je objavila nov izkaz o plačanih prvih anuitetah za kmetske dolgove. V času od 14. septembra do 28. oktobra je bilo vplačano na območju ljubljanske podružnice 1*5, zagrebške 0'9, beograjske 0'5 in sarajevske 0'4 milijona din. Skupno je bilo vplačanih dosedaj 94 milijonov din od 230 milijonov, kolikor skupno znaša prva anuiteta.
Skupno so dosedaj plačali kmetski dolžniki anuitet na območju podružnic v
milijonov % din vsega dolga Ljubljani	21'5	48%
Beogradu	43'1	38%
'Zagrebu	18'0	40%
Sarajevu	3'9	15%.
Vloge v denarnih zavodih
Po podatkih Narodne banke so znašale vse vloge pri zasebnih denarnih zavodih okoli 6300 milijonov din, in sicer Okoli 3.150 pri Bankah, ki niso zaprosile za zaščito, drugih 3.150 milijonov din pa pri denarnih zavodih pod zaščito. Od teh je vlog izpod 10.000 din okoli ena desetina, da bi bilo vseh teh vlog za približno 630 milijonov din..
Teden na beograjski borzi
Tendenca je bila pretekli teden na beograjski borzi zelo čvrsta, zlasti za vojno škodo in delnice PAB. Kupčevalo se je zlasti z vojno škodo, in sicer tako za termin sko blago ko za promptno. Terminska kupčija je bila celo večja od promptne. Zanimivo je, da je tečaj vojne škode za terminske kupčije manjši od tečaja za promptno blago, dasiravno bi moralo biti ravno narobe. Tudi drugi papirji so napredovali. Tako zlasti 7% investicijsko, ki je doseglo ž,e tečaj 95'50 din. Ta tečaj označujejo nekateri že kot fantastičen. (»Jugosl. Kurir«), Begluške obveznice' so se malo kupčevale ter je ostal njih tečaj neizpremenjen. Dvignili pa so se 4 % agrari. Skupno je znašal promet 3"5 milijona din.
Na deviznem trgu je bil najbolj značilen pojav: skok nemške marke. Dvignila se je od 13*56 na 13'95. Pomanjkanje se je pokazalo v funtih. Vendar pa je ostal njegov tečaj zaradi intervencije Narodne banke neizpremenjen. Šiling je zaključil teden po tečaju 877 din. Italijanske lire so bile po 184 in so proti koncu tedna dvig nile na 185. Promet je bil znatno manjši ko prejšnji teden ter je padel od 36 na 21 milijonov din.
Narodna banka bo začela po kronološkem redu likvidirati kli rinške nakaznice našim izvoznikom v Italijo, in sicer po dnevnem tečaju. Takoj, ko pride nakaznica na vrsto za izplačilo po kronološkem redu, bo Narodna banka obvestila lastnika nakaznice, ki jo mora ta podpisati, nakar bo dobil denar.
Romunija bo sklenila novo poso jilo za oboroževanje. Del posojila, bo dobila v Londonu ln Parizu, nekaj posojila pa tudi na domačem trgu.
Romunsko finančno ministrstvo
je dobilo s posebno uredbo poobla stilo, da more začeti z nacionalizacijo romunskih državnih papirjev ter obveznic monopolske uprave. Vsi ti papirji se bodo v ta namen Ha novo žigosali. Nacionalizirati pa more ministrstvo tudi vse obveznice, ki se z dovoljenjem vnesejo v državo.
Vezane marke so deloma iz se zonskih razlogov, deloma pa zaradi odstopa dr. Schachta -močno nazadovale. Tako je v Amsterdamu padla kreditna in efektna vesama marka od 20—22 na 17-5—18 Odstotkov, registrska marka pa od 60 na 50 odstotkov.
Francosko notranje posojilo ene *hilijarde frankov za zaposlitev je bilo v celoti podpisano v treh dneh.
Egiptska vlada uradno deman-•‘.ra vest, da bi nameravala deval-Vlrati egiptski funt.
Od začetka marca je odšlo iz Japonske v Ameriko za 191 milijonov dolarjev. Odliv zlata je posledica japonskega pomanjkanja na surovinah.
Narodni dohodek v Združenih državah Sev. Amerike je znašal v
1. 1936. 63,8 milijarde dolarjev. Leta 1935. je znašal samo 52, leta 1932. pa celo samo 39,5 milijarde dolarjev.
Dotok zlata v Združene države Sev. Amerike stalno narašča,. V septembru je prišlo v U. S. A. zla-
ta zopet za 175 milijonov dolarjev. V prvih treh četrtletjih 1937 je prišlo v Ameriko zlata za 1459 (pred enim letom za 792) milijonov dolarjev. Od konca januarja 1934 je priliv zlata v U. S. A. dosegel vsoto 5'53 milijarde dolarjev.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRSOVSKE0A LISTA*
Zelezn. pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	36--	41-
bukovi, za 1 komad	23 —	26-—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	15--	16-—
hrastova, za 100 kg .	14 —	15'-
Oglje:		
bukovo, za 100 kg .	40 —	47 —
»ca-nedla«, za 100 kg .	44-—	50 —
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 10,961.099*84
V primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 7,76 milj. dinarjev, znaša porast zaključkov v minulem borznem tednu skoro 3,2 milj. dinarjev.
Celokupni devizni promet v mesecu oktobru je dosegel 39 milj. 141.000 dinarjev in torej celo presegel devizni promet meseca septembra 1937 za nad štiri milijone dinarjev, dočim se je povečal devizni promet napram mesecu oktobru 1936 za blizu 15 milijonov dinarjev. Totalni promet v letošnjih devetih mesecih znaša skoro 301 milj. dinarjev in je večji za več ko 93 milj. dinarjev od lanskega v tem razdobju, pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	210	21
Berlin	3202	4671	priv.	klir.
Curih	211	125
Din. deviza	495	688	avstr. pr. ki.
Dunaj	024	1770	avstr. pr. ki.
London	1964	1995	priv.	kldr.
New York	604	1973
Pariz	1	—
Praga	4	4
Solun	74	13	boni
Trst	373	—
Največji dvig prometa pokazuje deviza Berlin, katere je bilo tokrat nabavljeno za skoro poldrugi milj. dinarjev več nego v predzadnjem tednu, dalje devizni promet v avstrijskem privatnem kli-ringu, ki je porastel za okoli 1,34 milj. dinarjev ta promet v New Yorku, katerega zaključki so bili to pot večji za skoro 1,4 milj. dinarjev. Nasprotno pa je nekoliko nazadoval promet v angl. privatnem kliringu ter v Amsterdamu.
Narodna banka je posredovala v Curichu, Londonu in Berlinu, katerega je dajala po dosedanjem srednjem tečaju din 13'90.
V privatnem kliringu je notiral angl. funt le v povpraševanju in sicer din 238-—, medtem ko so bili za Dunaj oziroma Berlin doseženi ti-le tečaji:
Avstrijski šiling:
25. oktobra din 8-79 —8-89
26. oktobra din 8 77 —8'87
27. oktobra dnu 8 78 —8-88
28. oktobra din 8-765—8865
29. oktobra din 8’73 —883
Nemška marka:
25. oktobra din 13-80—14-—
26. oktobra din 13 80—14-—
27. oktobra din 13-80—14 —
28. oktobra din 13-85—14-05
29. oktobra din 13-85—14 05 Devizna tečajnica očituje vidnejše slabljenje tečajev nekaterih deviz razen Curicha, ki je bil trgo-van na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna na dosedanji nespremenjeni bazi.
Tečajna razlika, izražena v poe-nih, je dosegla pri devizi: Amsterdam — 2*77, Berlin — 1*75, Bruselj + 0*36, London + 0*02, New York - 3*75, Pariz - 0*85, Trst — 0'06. Praga je 29. oktobra beležila na bazi notic od 25. oktobra 1937.
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču je v zadnjem tednu ponovno zavladalo popolno mrtvilo tako, da ni bilo perfektuirano nobenih zaključkov niti v državnih, niti v privatnih vrednostnih papirjih.
Tečaji državnih efektov so v glavnem ostali nespremenjeni, prav tako pa je notirala brez iz-prememb Trboveljska premogo-kopna družba, in sicer na bazi din 220- —za denar, a din 230*— za blago.
Notice državnih vrednot so bile te:
		1937		din	din
7 %	inv. poe.	25.	X.	94—	96—
		29.	X.	94—	95—
8 %	Blair	25.	X.	94—	95—
		29.	X.	94—	95—
7%	Blair	25-	X.	85—	85-50
		29.	X.	85—	86—
7 % Seligiman		25.	X.	100—	100-75
		29-	X.	100—	101-50
4%	agr. obv.	25.	X.	53-50	54-50
		29.	X.	5350	54-50
4 % drž. gar.		25.	X.	51—	53—
agr. obv.		29.	X.	51—	53—
6%	Begi. obv.	25.	X.	77-50	78-50
		29.	X.	77-50	78-50
2 5 % voj. škoda		25. X.		417"—	418—
		29.	X.	420'—	422—
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno trdna.
Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat ni bilo omembe vrednega prometa, prav tako pa ni bilo nobenih izprememb v cenah ždta ali mlev-skih izdelkov.
Na zadnjem borzjnem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:
Koruza:	din	din
suha, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja .	.	108'—	110*—
Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg,
2%> primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . .	j.	180"—	182 50
nova, gor. bačka, 78 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko n akt. postaja	180-—	182‘50
Ječmen:
63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja . 135-— 140*—
64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko
nakladalna postaja . 140'— 142*50 Oves:
zdrav, suh, rešetan,
Ico. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 130-— 132-50
Mlevski izdelki:
din
Devize s	primo		Povpr.	Pon.
Narodne	banke 1937		din	din
Amsterdam 25.		X.	2392-67	2407-26
	29.	X.	2389-90	2404-50
Berlin	25.	X.	1736 03	1749-91
	29.	X.	1734-28	1748-16
Bruselj	25.	X.	729-19	734-26
	29.	X.	729-55	734-62
Ourtih	25.	X.	996-45	1003-52
	29.	X.	996-45	1008-52
London	25.	X.	213-81	215-86
	29.	X.	213-83	215-89
Newyork	25.	X.	4292-25	4328-57
	29.	X.	4288-50	4324-82
Pariz	25.	X.	146-11	147-55
	29.	X.	145-26	146-70
Praga	25.	X.	151-33	152-43
	29.	X.	151-33	152-43
Trst	25.	X.	226-75	229-83
	29.	X.	226-69	229-78
Moka:	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285'— 295*— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	285'—	295*—
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	265*—	275*—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	245-—	255*—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja .	.	.
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100*— 105*—
Nova pšenica (cene po jiogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa 1 (od sev. meje do vključno
110*- 115-—
Čuruga) kval. 79/2°/o din 170*—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168--.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 166*—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 168-—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166*—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164*—.
Od določene cene za blago fko. vlačilec, se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167*—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'—.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lemo tržišče
Tendenca še vedno čvrsta.
Lesna kupčija se v primeri s prejšnjimi slabimi sezonami razvija normalno in še kolikor toliko ugodno. Izvoz se pa ni mnogo povečal, če upoštevamo dejstvo, da so bile prejšnje kupčije slabe z ozirom na sankcije in ije povsem jasno, da zdaj ni mogoče govoriti o kaki sijajni konjunkturi, ker se je le-ta samo normalizirala.
Naši klirinški saldi naraščajo stalno tako proti Italiji, kakor tudi proti Nemčiji, seveda pa se vzporedno s tem tudi čim bolj daljša čas, v katerem se efektuira-jo klirinška vplačila.
Stare zaloge mehkega rezanega kakor tesanega lesa v Sloveniji so že precej izčrpane in silno težko ije pri nas dobiti kaj več suhega blaga. Nasprotno pa je nova produkcija odvisna predvsem od zime, oziroma od možnosti dovoza na žage v zimskem času. Zato je le želeti, da zavlada ostra in trda zima, ker mila zima zelo otežko-čuje spravljanje za produkcijo potrebnega lesa iz gozdov na žage.
Cene so drvom ponovno poskočile, pa tudi za paralelno blago in oglje se plačujejo nekoliko boljše cene.
Les:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte . 130-— 160 — Brzojavni drogovi .	.	150'— 170'—
Bordonali nierkautilni 155-— 175'— Filerji do 5'/6' . . . 155-— 175— Trami ostalih dimenzij 145— 165-— Škorete, konične, od 16 cm	naprej	.	.	.	345—	375—
Škorete, paralelne, od 16 cm	naprej	.	.	.	370—	410—
škorete, podmerne, do
15 cm.................... 280—	320—
Deske-plohi, kon., od
16 cm	naprej	.	.	.	280—	300-—
Deske-plohi, par., od
16 etn	naprej	.	.	.	315—	345—
Kratice, za 100 kg . .	40*—	60*—
Brusni les za celulozo 125— 135— Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 245— 265— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . 370— 400— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260— 290*— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . 520— 570—
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej . 220*— 300*—
Bordonali................ 820‘—	920'—
Deske-plohi, boules . 905— 995— Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . 750*— 850'— leske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 840— 950— Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................... 750*-	800-
Frizi I., širine od 8 cm
naprej................. 845'*-	995—
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II. 800— 900— Plohi, parjeni, I., II. 880— 970— Parketi:
hrastovi, za m* . . .	53—	61—
bukovi, za m* . . .	89—	45—
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te. prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8” in 7/8” debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4” naprej medija, 6" Sar.
Večje količine niadrijerov v predpisanih dimenzijah.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in 11. kakovosti.
Zasedanie delegacije jugo-
tlovantkih
V četrtek in petek je zasedala v Ljubljani delegacija jugoslovanskih borz pod predsedstvom predsednika ljubljanske borze dr. Slokarja. Njegov namestik je bil Ferdo Niklsbacher. Zastopniki posameznih borz so bili gospodje: Mi-lorad Zebič, gen. tajnik beograjske borze, dr. Miroslav Matica, upravnik zagrebške borze, doktor Branko Petrovič, glavni tajnik novosadske borze, Ivan Jankovič, član uprave somborske borze, dr. Paja Protič, gen. tajnik somborske borze, Jože Kovač, tajnik ljubljanske borze, in Jakob Antlo-ga, pravni tajnik ljubljanske borze.
Delegacija je najprej razpravljala o določitvi generalnih tipov moke iz letošnje žetve pšenice ter je določila za moko Ogg tip somborske borze, za Og tip novosadske borze, za 0 tip ljubljanske borze, za moko št. 2 tip beograjske borze, za moko št. 4 tip zagrebške borze, za št. 5 tip novosadske borze, za št. 6 tip somborske borze, za št. 7 tip novosadske borze in za št. 8 tip somborske borze.
Glede kotiranja na domačih borzah 3% obyeznic za likvidacijo kmetskih dolgov je bila delegacija mnenja, da bi se moralo to kotiranje takoj izvesti, vendar pa pripominja, da bi bilo v splošnem interesu in v interesu širokih slojev, zlasti pa vlagateljev v denarne zavode, če bi se tem papirjem priznala sposobnost, da se z njimi plačujejo davčni zaostanki do vključno leta 1934, ter sposobnost, da se porabljajo za kavcije.
Glede letošnje žetve koruze so delegati v svojih referatih poudarjali, da je donos koruze znaten in po kakovosti dober ter da se more pričakovati, da bo ostalo za izvoz več ko 100.000 vagonov. Želeti je, da se izvoz ne monopolizira za klirinške države izključno za Pri-zad, temveč proti plačilu dotičnega dela preferenciala tudi prepusti zasebnim izvoznikom, kar je tako v interesu narodnega gospodarstva ko v interesu naše domače trgovine, ker bi se mogla le na ta način koruza pravočasno izvoziti, še preden bi se pokvarile cene zaradi dotoka blaga od nove žetve čezmorskih dežel.
Delegacija borz apelira na odločujoče, da store, kar je le mogoče, za čimprejšnje razširjenje deviznega trga, in sicer s tem, da bi se sistem uradnega kliringa postopoma likvidiral oziroma odpravil, s čimer bi se dal našemu narodnemu gospodarstvu nov polet.
Sprejete so bile uzance o miksed koruzi ter neke dopolnitve pravilnika o poslovanju borznih posrednikov.
Glede vprašanj določitve uzanc za trgovino z repico so bili stavljeni trije predlogi: novosadske, zagrebške in beograjske borze. Sklenjeno je bilo, da se to vprašanje reši na posebni konferenci, ki se bo samo v ta namen sestala v Beogradu in katere se bodo po-leg zastopnikov domačih borz udeležili tudi zastopniki Prizada ter dotičnih industrijskih podjetij.
7 A HA II C največ! novih modelov za jesen In zimo, najsolldnejšo Izdelavo In naj-	D A III I M I UIDI IAIIA l/nnnpnpni trn C
L H U n Pl C boljši kroj nudi v plaščih, kostumih In paletojlh damska konfekcija	PI&ULIII9 LJUDLJHIlH, IUJlIjjrGolll 110 3
Doma in posvetu
Z velikimi slovestnostmi je bila v Skoplju proslavljena 251etnica osvoboditve Južne Srbije. Proslave se je udeležilo ljudstvo iz vseh krajev Južne Srbije v svojih živih narodnih nošah. Na Zebrenjaku je bil zgrajen spomenik kumanov-skim junakom. Pod spomenikom pa je grobnica padlih junakov. Na grobnico je položil knez-namestnik Pavle dva venca, in sicer za kralja Petra in kneginjo Olgo. Slavnosti je zaključila velika parada vojske, ljudstva v narodnih nošah ter pa-triotičnih organizacij.
Na banketu, ki ga je priredila skopljanska občina na čast gostom, je pozdravil goste župan občine, nakar je govoril vojni minister gen. Marič, za njim pa knez-namestnik. V svojem govoru je najprej poudaril, da praznujemo danes 6001etnico Dušanovega kronanja in 251etnico osvoboditve Južne Srbije. Bolj je treba spominjati se naših slavnih dni, ne da bi zaradi tega gojili sovraštva do nekdanjih nasprotnikov, temveč iz hvaležnosti do onih, ki so nam priborili svobodo. Nato je nadaljeval: »Danes smo močnejši od Dušanovega carstva in naše države ne more od zunaj nihče razkosati Edina nevarnost lahko pride le od nas samih, toda prepričan sem o patriotizmu in zdravem razumu našega naroda, ki nikdar ne bo pustil porušiti onega, kar si je s tolikim naporom skozi stoletja priboril. Nato se je spominjal kralja Petra in kralja Aleksandra.
Cela vrsta prireditev je bila zvezana s proslavo 251etnice osvoboditve Južne Srbije. Posebno veličastno le bilo odkritje spomenikov kralju Petru I. in kralju Aleksandru I. Nadalje je bila otvorjena velika razstava o gospodarstvu, kulturi in življenju Južne Srbije. Slavnostno je bil tudi izročen v uporabo novi vodovod. Zvečer pa je bilo vse Skoplje mogočno razsvetljeno. Svečanosti so pokazale, da je bilo veliko delo osvobojen j a pravi blagoslov za Južno Srbijo.
Češkoslovaški narodni praznik 28. oktobra je bil prisrčno in slovesno proslavljen tudi v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Gradim, štedim, kupim Lutz-peči, Ljubljana VIL
Med orožniki in kmeti, pristaši HSS, je prišlo v Novi GradišM do krvavega spopada. Kmet Vrečič je namreč prijavil shod, ki ga pa je sreski načelnik prepovedal. Vodja orožniške patrulje je zato zborovalce ponovno pozval, da se razidejo. Temu povelju pa se zborovalci niso hoteli pokoriti, zlasti se je temu upiral poslanec HSS Me-sarov. Skupina opozicionalcev je navalila na orožnike in začela streljati, nakar so streljali tudi orožniki ter so bili trije kmetje ubiti, več pa jih Je bilo ranjenih, med njimi tudi poslanec Mesarov.
V Kragujevcu je prišlo pred konferenco združene opozicije do spopada pristašev opozicije in JRZ. Padlo je tudi več strelov ter je bil neki občinski pisar ranjen.
Predsednik francoske republike Lebrun je obiskal jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi. Zanimal se je zelo podrobno za razstavljene predmete, ker dobro pozna Jugoslavijo. Bil je namreč leta 1895. v Jugoslaviji kot rudarski inženir. V Ljubljani je bil, kakor je sam izjavil, baš takrat, ko je bil potres.
V Beograd je prispel novi francoski poslanik Raimonde Brugere.
V Kragujevcu je umrl podpolkovnik Stanko Turudija, ki si je
pridobil na italijanski fronti naziv »divjega majorja-«, tako junaško se je vedno boril na fronti. Za moštvo pa je vzgledno skrbel. Bil je eden največjih junakov na italijanski fronti. Slava njegovemu spominu!
Za direktorja ljubljanskega učiteljišča je bil imenovan inšpektor Ivan Dolenc.
Beograjski mestni svet je Sklenil, da bo zvišal mestnim nameščencem plače na njih staro višino.
Jugoslovanski dijaki v Nemčiji morejo po zadnjem v Dubrovniku doseženem sporazumu dobivati odslej na mesec 200 in ne samo 150 reg. mark.
Dela za gradnjo nove sole v Kranju so bila skoraj vsa oddana ljubljanskim obrtnikom, ker so bile njih ponudbe najbolj nizke.
Da dobi novo poštno poslopje, je kranjska občina sklenila, da daruje poštni upravi stavbišče. Upravičeno je sicer proti tej darežlji-
vosti nastopil obč. svetnik Gorjanc, toda občinski svet je kljub temu sklenil podariti stavbišče pošti.
V tvomici radiatorjev v Petrov-gradu se je zastrupilo 6 oseb od uhajajočega ogljikovega monoksida. Zastrupil se je tudi inž. Horvat.
Premoga smo v letošnjem 3. četrtletju uvozili še enkrat toliko ko lani. Dočim smo lani uvozili 6300 vagonov, smo jih letos uvozili 13.774 vagonov. Skupno smo v vseh devetih mesecih t. 1. uvozili 29.757 vagonov v vrednosti 101,6 milijona din, lani pa 22.854 vagonov v vrednosti 63,9 milijona din.
ženski azil je bil v Ljubljani slovesno otvorjen v nedeljo na Blei-weisovi cesti.
Kralj Boris je iz Rima odpotoval v Pariz, kjer bo imel več sestankov s francoskimi državniki.1 Jjzi Pariza odpotuje v London.
Grški kralj Jurij je odpotoval v Rim, kjer ostane več dni. Iz Rima odpotuje v druge evropske prestolnice.
Na Slovaškem so priredili spo-
Eno glavnih načel vladajoče Nacionalne stranke je nadvlada države nad vsem ekonomskim in socialnim življenjem Turčije. Država gradi železnice, ladjedelnice, tvornice itd. in oskrbuje poljedelstvo z modernim orodjem. Vse se vrši po vsedržavnih načrtih, ki so nareijeni za leta vnaprej. Doslej se izvajajo trije taki načrti: 1. prva petletka (1934/38), ki se bliža koncu, in ima skrbeti za blago za potrošnjo; 2. druga petletka (1937/41), ki ima skrbeti za industrializacijo poljedelskega izvoza, razvoj rudarstva, kemične in kovinske industrije, preskrbe 2 elektriko in za ladjedelstvo in 3. štiriletka za poljedelstvo (1937— 1940), ki ima skrbeti za tehnično racionalizacijo poljedelske proizvodnje, povodnjavanje in pogoz-davanje. Istočasno se bavi država z dalekosežnimi načrti za gradnjo železnic. Proge naj dosežejo 1. 1940. dolžino 7.503 km, namesto 4.236 km kot pred nastopom sedanjega režima.
Po anketi trgovinskega ministrstva 1927. 1. je bilo takrat v Turčiji samo 1.220 majhnih privatnih podjetij z letno proizvodnjo v vrednosti 40 milijonov turških funtov (6,4 milijona angl. f.) ali približno eno desetino vrednosti poljedelske produkcije. Treba je bilo deželo industrijsko osamosvojiti. Prvi korak je bil ustanovitev sladkorne industrije, katere kapaciteta je sedaj 75.000 ton in zadostuje za domačo porabo. Ena glavnih pridobitev prve petletke je tekstilna industrija, ki s svojimi modernimi tvornicami (tvornica v Kayseri ima 33.000, Ergeli pa 15 tisoč vreten, dočim bo proizvajala tvornica v Nazilli 20,000.000 m letno) zadostuje za kritje 80% domače potrebe bombažnega blaga. Ko bo končana tvornica v Mala-tiji, ne bo treba več uvažati bombažnega blaga. V središču meri-no-industrije se bo ustanovila tvornica za volnene izdelke s kapaciteto 1,000.000 kg letno. Tudi izdelovanje umetne svile je lepo napredovalo. Prva petletka je tudi ustanovila temelj železne, jeklene, kemične, rudarske in papirne industrije. Vrednost industrijske proizvodnje je narasla od 40 milj. TF na 216,000.000 TF 1. 1936, in sicer izključno po zaslugi novih tvomic, ki so opremljene in delujejo popolnoma po evropskem vzorcu.
Rudarstvo zavzema posebno važno mesto v drugi petletki. Ko se poljedelski izdelki vedno teže prodajajo, gledajo Turki na svoje mineralno bogastvo vedno bolj kot
minsko svečanost na krvave do-godbe v čemovi, ko so madžarski orožniki streljali pred 30 leti v Slovake in jih 15 ustrelili. Takrat se je za Slovake posebno zavzel angleški publicist Scotus Viator (Seton Watson), Bjornson, Tolstoj, Masaryk in drugi. Protest teh ljudi je povzročil, da je evropsko javno mnenje nastopilo za Slovake ter se je s tem začelo tudi njih osvobodilno gibanje.
Dr. Schacht je odstopil, ker je po njegovem mnenju nemogoče, da bi Nemčija izvedla Goringov načrt oboroževanja, ne da bi nastala v Nemčiji inflacija.
Japonska vlada je v svojem odgovoru na Zvezo narodov naglasila, da je sedanja japonska akcija na Kitajskem samo ukrep samoobrambe Japonske proti divji proti japonski gonji Kitajcev. Zaradi kitajskih provokacij da je Japonska morala zagrabiti za orožje. Okupacija celih kitajskih provinc, kar je storila Japonska, pa seveda ni bila prav nobena provokacija. V
Turška petletka
na nadomestilo teh pri izvozu. Modernizira in racionalizira se premogovna industrija. Posebne olajšave so dane uvoznikom, ki se obvežejo, da izvozijo določene množine premoga. Načrti so izdelani za povečanje proizvodnje kositra, kroma, boracita, srebrnega svinca, emerija, antimona, žvepla in bakra. Žveplena najdišča vsebujejo 40% žvepla (v Italiji 24%) in kromovi rudniki imajo 48—75% kroma. Z ustanovitvijo žveplene rafinerije v Keci-Korlu je postal uvoz žvepla nepotreben. Bakreni rudniki v Erganiju se na novo opremljajo in racionalizirajo. Druga petletka skrbi tudi za ustanovitev ladjedelnic, vzdrževanje luk in za ustanovitev vrste novih električnih central.
Skoraj 80% prebivalstva pa se še vedno bavi s poljedelstvom, ki daje 40% narodnega dohodka. Moderna industrija ne more sloneti na staromodnem poljedelstvu. Štiriletka ima na razpolago 100 milijonov TF (15,300.000 £) in vsebuje
Pretekli petek je bila plenarna seja 'mariborskega okrajnega cestnega odbora, na kateri je podal načelnik Franjo Žcbot zanimivo sliko o stanju cest v področju mariborskega okoliša. V preteklem letu se je delalo na naslednjih novih cestnih zvezah: Dokončala se je cestna zveza med Križnim vrhom pri Laporju preko Sv. Jerneja z banovinsko cesto pri Ločah, dalje se dokončuje sedaj cesta Sv. Peter—Ložane, s čimer se bo skrajšala zveza med Mariborom in Slov. goricami za dobrih 5 km. Končan je bil -nov del ceste Sv. Anton—Kraljevci ter se bo ta cesta nadaljevala, da dobi Maribor direktno zvezo s Sv. Jurjem ob Ščavnici. Velika pohorska cesta Reka—Sv. Areh se bliža do-vršitvi, zgrajen je tudi že lep kos nove pohorske ceste iz Frama proti vrhu Pohorja. Važna prometna zveza bo cesta, ki se gradi iz Sl. Bistrice pod Pohorjem v Oplotnico, prav tako tudi cesta iz Bresternice preko Sv. Križa v Pesniško dolino. Nadaljevala se je gradnja ceste Hrastovec—Sv. Rupert in zgradil se je odcep od banovinske ceste pri Cmureku k Mariji Snežni.
Določil se je za bodoča leta naslednji gradbeni program za glavna cestna dela:	Zvezna cesta
Sv. Lenart—Sv. Benedikt, s kate-
svojem cinizmu je japonska vlada v resnici neprekosljiva.
V Franciji je bilo brezposelnih dne 16. oktobra 314.436, za 97.174 manj ko pred enim letom.
40umi tednik v tvornicah je odredila italijanska vlada.
Kovinski in gradbeni delavci v Franciji groze zopet s stavko, če se jim ne povišajo mezde.
Na Japonskem se je začela velika kampanja, da je treba vse odnošaje z Vel. Britanijo pretrgati.
Prvič po izbruhu kitajsko-japon-ske vojne so po japonskih ulicah po šangajski zmagi praznovali zmago japonskega orožja. Uspehu pri Šangaju pripisujejo na Japonskem naravnost odločilen pomen.
V Jokohami je vlak z odhajajočimi rezervisti iztiril in zavozil v množico, ki je pozdravljala ljudi. 22 oseb je bilo ubitih.
Velikanske povodnji so bile v Siriji. Po časopisnih vesteh je utonilo nad tisoč ljudi, okoli 12.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Na površini 1500 km so uničeni vsi poljski pridelki.
velike načrte za namakanje, pogozdovanje in nadomestitev lesenih plugov z modernim poljedelskim orodjem. Turčija ima srečen položaj med agrarnimi državami — ne manjka ji zemlje v primeri s prebivalstvom. Okoli 20 milijonov hektarov zemlje čaka še obdelave. Treba pa je radikalne reforme, ki bi prenesla lastništvo zemlje od države, veleposestnikov in verskih ustanov na kmeta in novih sredstev za namakanje. Oboje je glavna naloga štiriletke. Kopanje artezijskih vodnjakov v glavnih bombažnih pokrajinah, regulacija reke Niluger, namakanje in razvodnjavanje tod in v drugih krajih in ustanovitev traktorskih postaj — tkzv. kombinatov za skupno uporabo priskrbljenih modernih poljedelskih strojev po kmetih. To so nekatere podrobnosti iz velikega načrta. Pričakuje se po končanem delu precejšnje zboljšanje kmetijskih pridelkov in kupne moči poljedelskega prebivalstva.
ro se bo dosegla udobnejša in di-rektneijša zveza Maribora z Radgono in Prekmurjem; Pohorska cesta do Sv. Areha s priključkom k Sv. Martinu na Pohorju; preložitev in rekonstrukcija ceste Maribor—Mariborski otok—Brester-nica; Bresternica—Sv. Križ—Pesniška dolina; nov betonski most čez Ložnico pri Mostečnem.
Manjša cestna dela: Fram—Koprivnik; Ruše—Fala—Sv. Lovrenc na Pohorju; Marija Snežna— Sv. Ana; Ščavnica— Sv. Lenart; Hrastovec—Sv. Rupert; Sv. Jakob —Polička vas; Št. Ilj—Gor. Kungota; Ranca—Dobrenje; Črešnjevec—Pragersko; Hum—Sv. Barbara; Križni vrh—Laporje; Sv. Peter—Duplek; Dogoše—Hoče; Pre-pole—Skoke—Hoče; dalje Maribor —Kamnica—Sv. Urban; Sv. Ožbalt —Kapla—Sv. Duh. Razširiti bo treba tudi cesto Maribor—Sv. Peter ter jo zavarovati pod Meljskim hribom pred plazovi. Obenem je skupščina sklenila, da naj se v bodočih letih predvsem končajo započeta cestna dela in spravijo sedanje ceste v boljše stanje, potem naj se šele misli na zgradbo novih cest, ki zaenkrat niso tako nujno potrebne. Tudi naj se posveča večja pozornost zgradbi cest iz Dravske doline na Kozjak, ki je bil dosedaj povsem zanemarjen, je pa iz turističnih in gospodarskih ozirov zelo važen.
Tržna poročila
Letni »šimunski sejem« v Zagrebu
Zaradi ugodnega vremena je bil dogon na sejem zelo velik in tudi kupčija je bila živahna, ker je prišlo na trg mnogo kupcev iz tujine, ki so kupovali izvozno živino za Italijo. Manj živahna je bila kupčija s konji, ker ni bilo tujih kupcev. Teletina se ije podražila za pol dinarja, cene prašičem pa so ostale neizpremenjene.
Dogon: 364 bikov, 1582 krav, 876 junic, 694 volov, 386 juncev, 254 telet, 3043 konj in žrebet, 864 prašičev in 217 pujskov.
Cene (za kg žive teže): biki po 4‘50 do 6-25, krave za klanje po 3'50 do 5'50, krave za klobase po 2'50 do 3, junice za klanje po 4'25 do 6, za rejo po 1500 do 2000 din (za žival), voli I. vrste po 6 do 7‘25, II. po 4’75 do 5-25, bosenski po 3'50 do 4, junci po 5 do 6, živa teleta po 7'50 do 9, debeli prašiči po 7‘75 do 8'50, mršavi od 6‘50 do 7-50, pujski po 60 do 110, lahki konji po 5 do 6 tisoč din par, srednji po 7500 do 8500, težki po 10 do 12 tisoč din par, žrebeta po 1500 do 3000 din žival, konji za klanje po 1'50 do 2 din.
Detelja po 60 do 75, otava po 60 do 70, seno po 55 do 60, slama za steljo po 40 do 50 din za 100 kg. Krompir po 60 do 70 par, zelje po 0'90 do 1'25, repa po 0'40 do 0'50 din za kg.
živinski sejem na Reki
Pretekli teden je bilo postavljenih na reški trg 58 vagonov živine iz Madžarske, 3 vagoni iz Jugoslavije in 2 iz Romunije, skupno 1088 grl. Prodana je bila skoraj vsa živina. Dosežene so bile naslednje cene: Voli, posebni od 5 do 5'50 lire, voli I. vrste po 4'60 do 4'90, II. po 4‘30 do 4'50, krave I. vrste po 3'90 do 4'15, II. vrste po 3‘20 do 3‘85 in junice po 4'35 do 4 75 lii c za kg žive teže.
Občni zbori
V. redna seja skupščine Delavske zbornice v Ljubljani bo v nedeljo dne 14. novembra od 9. dop. v veliki dvorani Delavske zbornice.
Radio Ljubljana
četrtek, dne 4. novembra. 12.00: V modernem ritmu (plošče) •— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Vladimir Golob igra na harmoniko — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Ob 701etnici Petra Jereba: 1. Uvodno predavanje Zorka Prelovca. 2. Koncert pevskega seksteta »Mladost« — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Esperantska oddaja: Gregorčičeva ura.
Petek, dne 5. novembra. 11.00: šolska ura: Denar sveta vladar — bistvo in vloga denarja (Boris Rih-taršič) — 12.00: Iz domačih gredic (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zenska ura: Mati v družini (gdč. Iva Slaparjeva.) — 18.20: Balalajke igrajo (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Narodne pesmi v Prelovčevi priredbi (instrum. F. Bernard) poje Roman Petrovčič ob spremijevanju radijskega orkestra — 21.00: Wur-liške orgle (plošče) — 21.10: Rondo — na klavirju izvaja ga. Marta Osterc-Valjalo, pojasnjuje gosp-Srečko Koporc — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik d r. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani
Popolna gospodarska osamosvojitev
Cestna v mariborskem