Prvi slovenski dnevnik v
Zjtdinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeij in praznikov.
Naroda
The brst Slovenic Daily~ in
the United States. Issued every" day' except Sundays and Holidays.

List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Glass Matter. Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RE3TOR.
NO. 205. — ŠTEV. 205.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 31, 1906. — V PETEK, 31. VELIKEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Policijsko poročilo. Urednik pri levih.
Delovanje v New Yorku.
ZANIMIVA LETNA STATISTIKA POSLOVANJA NEWYOR-ŠKE POLICIJE.
Stroški policije znašali so v minolem letu $11,-406,450.
JETNIKI.
Nt bari: ročil mem Po dala aret<
toon
14,2: I tali
is 1
nw, 4 Al V<
• wvorski policiji i komisar Bing-objavi: je včeraj svoje letno po-o za leto 1005, iz kterega posna-
0	sledeče:
lieij'ka uprava je leta 100o iz-$11.406,4.30. A" mestu so policaji ,valL imenovau ega leta 198,356 in sicer 158,470 možkih in 39 883 žensk. Med temi je bilo 4 domačinov, , iziinsi 971S za-ev nadalje je bilo aretovanih - Ircev, 12,146 Nemcev, 19,815 janov, 21,065 čifutov, 10,799 -it rije v", 4834 A sircev, Grkov in Ji turških podanikov. 3S29 An-v, 4001 Norvežanov in Švedov, Francozov, 3072 Madjarov, 1S19 ,ov, i:UM> Kitajcev, 41 Avstral-92 Mehikancev, 189 Japoneev, Vfru-anov, 2 Cliilenca. 13 Egii»ča-6 /«ii»adaje-Indijcev, 3 Arabce, uertori. anov, 'J B-dgara, 1 Lapo-
1	Srediijt*američan, 3 Novoškotei, fierce in 5 Srbov.
vi:,a aretovanih je bilo starih od V li) let. 22.^79 20. leti in 13 '.«>1 nad 541 let. Med aretovanci ■ 5905 analfabetov. mestu !-e je pripetilo v minolem 'ii <morov in 637 poskusov
\-..t,tv«ml. ie bilo 16
69!
USTAJA NA FILIPINIH.
Vodja Pulajanezov vjet.
prt Hay Ai
i. a vir- Semkaj se poroča, tvoljei v jh»krajini Levte ya vjeli glavarja Pulaja-i_tinez Kancheza. IstaSi .rejo več vrniti v Levte, ker so iki zastavili jMit. Pulajanezi kratkem pomoč iz otoka Sa-i vojaštvo bode >kušalo to pre-Položaj >*' je za ameriške za-zdatno izboljšal.
Deklico odvedli.
D. a v- \ rolinu se .
Grosslichten-je dogodil slu-»lušiio pozornost. Tam aa. sirotišnica po ime-\ odkoder so peljali ee v bližnjo cerkev k i je priropotal mimo lahoma ustavil in iz neznan mož. pograbil Si-her. skočil ž njo v ! je zopet po bliskovo reči je padel eden od ibila. pred no je ta od-> dotičnika takoj ob-i ga je nato odvedla jjec je bila mati 15-ler. Hotela je hčerko ^ti na vsak način in ičaj pri sebi dol- nož. -at izpustili, a vso za-navala sodnija.
ZADNJA POMOČ.
Hi
iti
za naše eitatelje pismo, iz kterega se raividi, kako lahko človek ozdravi, te si izl>ere prava zdravila. Mr. Ant. Skala, 517 11th Ave. v So. Lorain, O., piše: 'Jaz sem vam zelo hvaležen za vašo zadnjo pomoč, ktera mi je ohranila življenje. Jaz sem bil zelo bolan in kupim nflr zadnje Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero mi je priporočil Mr. Vi-rant. Danes sem popolnoma zdrav. Ako vam druga zdravila ne pomagajo, rabite Trinerjev Elixir in ozdraveli bodete popolnoma. Jaz ga priporočam vsem bolnikom. Pri želodčnih boleznih in pravilnostih vedno pomaga. Izvrsten je sploh pri vseh nerednostih prebavilnih organov. Ta napravlja novo kri in ohranja telo zdravo in močno. Uživa ga lahko vsa družina, ker je popolnoma čist. V lekarnah. Job. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111,
Dobil ni nagrade.
LIST "SCHENEVES MONITOR*' PRIREJA V SVOJO REKLAMO VSAKO LETO SVOJ "FAIE".
Vse take reklame so uspele, le ona z levom in urednikom se je izjalovila.
PRITOŽBA LISTA
Ut ica, N. Y., 31. avg. Urednik Tip-pee od lista "Sclieneves Monitor" (Otsego county) objavil je te dni naslednje obžalovanje v svojem listu:
"Vsakdo se še spominja, da je vodstvo razstave leta 1902 v zavesti 'pomanjkljivih atrakcij svojega podjetja naprosilo lastnika in urednika Monitorja'*, naj se za reklamo "faira" dvigne z ba.onom v zrak in se potem spusti na zemljo, držeč se za padalni dežnik. Uspeh je bil velikanski in >tevilo obiskovalcev je bilo največje. Naslednjega leta, 1903, smo isto stvar obnovili radi špecijelne priprošnje razstave in opazili smo isti uspeh. Tudi tedaj je bilo Število obiskovalcev ogromno. Leta 1904 je pa bil vzlet z balonom že prestara stvar in premalo zanimiv za razvajene gospode in tako so nas potein naprosili, da pridem dva dni z a {»redo m a v levovo irajbo. Nekaj se je moralo storiti, da je postala razstava zanimiva; to smo tudi storili in privolili v to, da gremo • Iva dni zaporedoma med ,eve. Velikanska množica je dva dni občudovala urednika in lastnika našega lista v družbi levov.
Večina ljudi bi tako vljudnost in ji moč pri poznalo in ob prvej priliki bnovilo. T ula člani "sistema" i>o--1 -»i iu.; ■ • dn*'ače. Oni >•> pozabili, da je nas urednik štirikrat tvegal življenje in deal reklamo za razstavo — sedaj so pa dali svoje tiskovine tipkati drugam in ignorirajo svoj domači
list
* * *
Kako bi bil >. ako hi na> "katoliški dnevnik" v Clevelaudu svoje urednice poslal z balonom v zrak ali jih pa zaprl med leve — potem bi morda ■ ni dnevnik bolje izhaja, iu bi se ne bilo treba streljati...
BEG IZ VALPARAISA.
Na stotine rodbin je ostavilo nesrečno mesto. — Obsedno stanje.
Valparaiso. Chile, 30. avg. Tuks(-]'š-nje mesto je ostavilo že na stotine rodbin, zlasti pa žensk, kajti nihče ne biva rad v razdejanem mestu.
Večina tukajšnjih trgovskih podjetij je odslovilo nad polovico svojih u-službencev. Tukaj vlada še vedno obsedno at an je in po 7. uri zvečer ne -me nihče priti na ulice, ako nima posebnega dovoljenja.
NESREČA NA JEZERU WINNIPEG.
Parnik Princess se je potopil, sedem osob je utonilo.
West Selkirk, Manitoba, 30. avg. Semkaj se poroča, da se je v nedeljo zvečer pri otoku Georges potopil največji parnik na jezeru Winnipeg, imenom Princess. Sedem osob je pri tem utonilo.
Šala iii vojno stanje.
IlavnateTj poštnega urada v Omsku na Ruskem je sovražnik šale. Nedavno je izdal sledeči službeni spis: Gospodu nadporočniku 10. sibirske polkovaije A. J. Leontjevu. Vsled Vaše razglednice mi je čast Vam naznaniti, da je prepovedana šaljiva pisava v (krajih, nad kterimi je proglašeno vojno stanje ter >e vračajo odpošilatelju.'*__
Zopet potres v Chile. Sedemnajst sunkov.
V DVEH C HELENS KIH KRAJIH, V TACUI IN AEJKI SO IMELI ZOPET POTRES.
Bolnice v Valparaiso so prenapolnjene, kajti ranjenih je bilo 3600 osob.
NOVI CHILENSKI PREDSEDNIK.
Rio de Janeiro, Brazil, 31. avgusta. Včeraj zvečer pripetil se je jak potres in sicer v Taeui in Arica, Chile. Glavnemu sunku sledilo je še šestnajst šibkejših sunkov.
Satiago de Chile, 31. avg. V rešilnih postajah in bolnicah mesta Valparaiso je sedaj 3600 ranjencev, kteri so zadobili rane med potresom in požarom.
Radi pomanjkanja živil je uprava mesta Valparaiso sklenila poslati vse za delo nesposobne ljudi iz mesta.
Banke so obresti za posojila povišale.
Santiago de Chile, 31. avg. Podpredsednik Mont, kterega so dne 27. julija elektorji izvolili predsednikom za dobo petih let, proklamiran je bil včeraj chilenskim predsednikom.
Ustaja v San Dominp. Obleganje Monte Cristi.
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se v»ak Slovenec na njega obrne.
USTAŠI SO SE POJAVILI KROG IMENOVANEGA SANDO-MINŠKEGA PRISTA-N I Š Č A.
Vladine čete so ustaše pregnale iz Dajabana.
IZGUBE.
Cape Ilatien. Havti, 31. avg. Iz republike San Domingo se poroča, da so vladine čete potem, ko so ustaši zasedli Dajaban v severnem delij. republike. imenovano utrjeno mesto napadle iu prepodile ustašev ktere vodi general Alejandro Marcado. Ustaši so potem odšli v Jicaquita, kjer so bili zopet poraženi.
V Monte Cristi ob severnem obrežju oblegajo ustaši generala Camancho, kteri pričakuje pomoči, ktero mu pošlje vlada po morju.
PARNIK V NEVARNOSTI.
Na parnik Eagle Point je nekdo poslal bombo.
Philadelphia, Pa., 30. avg. Ko je parnik Eagle Point včeraj ostavil pristan žitnega skladišča Philadelphia & Reading železnice, našli so na njem bombo. Mornarji so bombo vrgli v vodo, toda še predno je padla v vodo, se je razletela.
Eagle Point je last Philadelphia Transatlantic Line in pluje med Phi-ladelphijo in Londonom. Bombo, ktera bi lahko usmrtila kapitana in moštvo, je našel stewart Silvestra Trevano in jo je odnesel kapitanu, kteri jo je vrgel v vodo. Jedva da se je dotaknila vode, se je razletela in je vrgla vodo 50 čevljev visoko v zrak. Bombo je prinesel na parnik najbrže'kak mornar, ki je bil preje uslužben na imenovanem parniku.
Zastrnpljenje s slaščicami
Fort Worth, Tex., 30. avg. A. S. Fitzgerald, ki je bil zaprt v ječi tukajšnjega countyja, dobil je po pošti od nekega nepoznanca škatljo slaščic. Slednje je povžil zajedno s sojetniki Henry Peake, Louis Weawer, W. H. Norris in J. T. Crossom. Slaščice so bile zastrupljene in Fitzgerald je kma-lo potem umrl. dočim so ostali smrtno bolni. Frank Frank Grundiki je slaščice samo pokusil in je tudi zbolel.
Fitzgerald, ki je bil star Šele 19 let, je bil zaprt radi roparstva. Slaščice so bile poškropljene s strihninom.
Cubanska revolta.
Pred odločitvijo.
VLADINE ČETE, KAKOR TUDI USTAŠI SE PRIPRAVLJAJO NA GLAVNO BITKO.
Vladine čete pod generalom Avalos in ustaši pod generalom Pino Guerra stoje si nasproti pri Guanes.
MANJŠI BOJI.
Havana, Cuba, 31. avg. Včeraj bilo je v prvič slišati gromenje topov ob obrežju pokrajine Havane. To pa ni bil boj, temveč vaje topničarjev majorja Clewsa. Oddelek topničarjev odide danes na boj.
Generala Avalos in Pino Guerra si stojita blizo Guanes nasproti. Avalos je odšel tjekaj s 1000 možmi. Mnogo novincev se je na potu iz San Juan de Martinez v Guanes radi vročine in prahu onesvestilo, dočim jih je vse polno radi slabe pitne vode zbolelo za mrzlieo.
Obe sovražni vojski, sta bili včeraj tako blizo jedna drugej, da je vsaki trenotek pričakovati bitke. Pri Cam-po Florida vršil se je manji boj med vladinim vojaštvom in ustaši, kteri je trajal tri ure. Po dvournem raztresenem streljanju so se bojevalci približali jeden drugemu in končno so se ustaši umaknili in neznano kam zgi-noli. Ustaši so imeli baje 15 mrtvih. Kolike so zgube vojaštva, vlada neče naznaniti.
Pri Tac Taco so ustaši streljali na vojaštvo in tudi drugod je prišlo do streljanja. Pri Artemisi se je vršil v minolej noči tudi boj, o čegar izidu se pa ne poroča. Del ustašev generala Pino Guerra tabori sedaj pri Puerto Cortez blizo San Juan de Martinez.
Havana, Cuba, 30. avg. Governer pokrajine Santa Clara, general Ale-man, prosil je za vojaško pomoč, ker inače je imenovana pokrajina za vlado izgubljena.
Ustaški vodja Campos Moraquetti je z velikim .številom ustašev zasedel mesto Cabanas. Četa ustašev je v torek blizo Cabanas napadla sladkorje-ve nasade, kter-i so last državljanov Zjed. držav. Ustaši so odvedli več konj in razne potrebščine.
Havana. 30. avg. V Calabazarju, pokrajina Havana, vršil se je v minolej noči boj meti ustaši in orožniki. Slednji so morali bežati.
Tudi pri Artemisiji prišlo je v minolej noči do boja med vladinim vojaštvom in ustaši. Izid boja še ni znan.
Oddelek ustašev generala Pino Guerra tabori sedaj pri Puerto Cortez blizo San Juan de Martinez.
V Varšavi imajo zopet vojaško dobo.
POGREB GENERALA VONLJAR-LJARSKEGA. — KIJEVSKI SODNIK KOT REVO-LUCIJONAR.
Boji med tolpami požigalceV iu policijo na deželi.
PRF.KT SOD.
Katedra za časnikarstvo.
Berolin, 30. avg. Tukajšnji listi javljajo, da se je 11a berolinski veliki trgovski šoli osnovala katedra za časnikarstvo. Predavala se bo zgodovina, značaj javnega mišljenja, značaj publicistike, ekonomske stvari, strokovni listi, karakteristični pojavi v so dobnem časnikarstvu, urejevanje, izdajanje, ekspedicija in tisk velikega lista, oglasi, žal jen je in odgovornost lista, vlada, parlament, domaČi listi, tuji listi, narodna in socialna naloga časnikarstva itd. V seminaru se bo delalo tako, kakor po uredništvih velikih listov. Ob koncu študij bodo potovali gojenci po vseh večjih redakcijah in tam praktično svoje znanje še v tej ali oni zadevi izpopolnili.
Denarje v staro domovino
poifljame:
» $ 20.50 ............ 100 kron,
n i 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
ca 11020.00 ............ 5000 kron.
Po starina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsoto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne poiiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. d• 12. ineh.
Denarje nam poslati j« najprillč-aeje do $25.00 ▼ gotovini v priporoče-lem ali registrovanem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Varšava, 31. avg. Včeraj dopolu1-dne vršil se je -pogreb dne 27. t. m. tukaj ustreljenega vojaškega guberna-torja, generalnega poročnika Vonljar-ljarskega. Na povelje oblasti so bile vse prodajalnice in tudi vrata teroikna vseh hiš zaprta. Ulični promet je popolnoma počival.
Pred sprevodom so jezdili oddelki policije in kozaki s pripravljenimi puškami za streljanje, kot svarilo prebivalcem, naj ne gledajo skozi okna.
Sedaj je tukaj bolj mirno, ikajti vojaštvo je zasedlo vse kolodvore in mostove preko Visle. Na vsakem vogalu stoje policaji ter vojaki in koza-šk patrulje jezdijo dan in noč po ulicah v presledkih jetlne minute, dočim hodijo po ulicah patrulje pešcev v presledkih po četrt ure v dveh oddelkih na vsakej strani ulice. Konjiča spremlja poštne vozove in denarne transporte. Vojaki streljajo pri najmanjšem povodu, ker imajo za to dovoljenje. Več meščanov je bilo že na ta način ustreljenih.
Samara. 31. avg. V vasi Dergaei napadli so kmetje policaje, kteri so skušali po kmetih zanetene požare pogasiti. Policaji so ustre.ili med (kmete in jih več lasmrtili.
Harkov, 31. avg. Nekdo je vrgel včeraj bombo pod voz ravnatelja neke tovarne Polierja 111 ga težko ranil.
Mobile v, 31. avg. Kmetje so opu-stošili Golinskovo posestvo pri Misti-slavu. Tem povodom so ubili dva policaja.
Petrograd, 31. avg. Car je izdal u-kaz, s kterirn se preki sod poda.jša za leto dni za vse one uraja, kjer že obstoji.
Petrograd, 30. avg. Tukaj se zatrjuje, da rabijo Stolypin in njegovi kolegi po njih kontrolirano časopisje za to, da se bojujejo proti dvornej kamarili. "Novoje Vremja" svetuje danes, da je treba kabinet čuvati pred vplivom dvorne stranke, kteri nasvet prihaja gotovo iz lnitiisterskik tkro-gov.
Ministerski predsednik Stolypin je svojim prijateljem zatrdil, da je rešitev njegove naloge nemogoča, ako mu car ne da popolno prostost, oziroma da podeli kabinetu diktatorske pravice. Stolypin je tudi dejal, da misli, da se bode svetovna zgodovina obnovila. Sedanji položaj je sličen o-uemu, katkoršen je bil tekom zadnjih dni vlade carja Aleksandra II., kajti reakeijonarni duli se hitro razširja. Vendar je pa velike važnosti dejstvo, da vlada ne nastopi reakeijonarna pota. Ako se vlada obvaruje reakcije, potem bode v dumo izvoljena zmerna večina, tasko da bode skrajna levica, ktera hoče ustanoviti republiko, nemogoča.
Kijev, 30. avg. Policija je preiskala stanovanje preiskovalnega sodnika Mininka in pronašla, da je Mi-ninko, kteri je preiskoval same revolu-eijonarne zločince, član neke revolucionarne organizacije in da je on razširjal revolucijonarno propagando v svojem okraju.
Petrograd, 30. avg. Pod imenom "nacijonalna ljudska stranka" ustanovili so tu novo stranko, ktera ima protičifutski program in je po politiki med središčem in skrajno desnico. Od slednje stranka se nova stranka razlikuje le po tem, da zahteva, da se podeli dumi postavodajalska moč, da zahteva rusificiranje neruskih narodnosti Rusije in da se čifutom ne podeli jednakopravnost z drugimi ljudmi. Oifute naj se več ne jemlje ik vojaštvu in naj mesto vojaške službe plačujejo poseben davek. Glasilo nove stranke bode <fGolos Naroda".
Odesa. 30. avg. Tukajšnja policija preiskuje dan in noč stanovanja in išče bombe ter orožje, ne da bi dosedaj dosegla kake uspehe. Vse polno politično sumljivih ljudi so zaprli. Ječe so prenapolnjene in mnogo jetnikov so morali ]>oslati v druga mesta. Policija je zaplenila vse polno revolnei-jonarnih spisov iu pričakovati je zopet pretresljivih dogodlkov. Tukaj-
šnjo policijo so pomnožili za 1000 mož,
Jekaterinoslav, 30. avg. Oborožena tolpa roparjev vdrla je v tukajšnjo bolnico in oprostila neko ranjeno žensko, ktera je bila v bolnici kot politična jetnica. Napadalci so vsi srečno ušli.
Šuša, 30. avg. Tukaj so našli tunel, ki vodi ik hiši gubernatorja, generala Gološapova. Brezdvomno so Tartari hoteli po tunelu priti v Gološapovo hišo in gubernatorja umoriti.
Saratov, 30. avg. Tukaj so zaprli bivšega člana dume Kutumanova, ker je prirejal javne shode v tukajšnjem in sosednjih okrajih.
Za Veliko Hrvatsko.
Želje Hrvatov.
ZAGREBŠKI MESTNI SVETOVALCI ŽELE, DA SE ZOPET USTANOVI STARA KRALJEVINA.
Zjedinjenje Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine.
MADJARI V SKRBEH.
Dunaj, 31. avg. Radi potovanja cesarja Fran Josipa k mornaričnim vajam v Pulj in Vis, ter radi njegovega kasnejšega obiska Dalmacije in Hercegovine, pričelo se je med Jugoslav-jani živahno politično delovanje.
Velikansko senzacijo obudil je včeraj sklep zagrebškega občinskega zastopstva. Občinski svetniki so namreč jednoglasno sklenili, da se Hrvatska in Slavonija združita z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in da se tako zopet ustanovi stara kraljevina Hrvatska, kakoršna je bila v dobi Tomi-slava, Zvonimira, Krešimira in drugih hrvatskih kraljev. Nova hrvatska kraljevina naj ostane v okviru črno-žolte monarhije.
Tozadevna agitacija postaja vedno bolj živahna in to je, kar Madjare najbolj boli. Stvar je za sedaj še utopija. toda prej ali slej zaniore postati resnica in potem Ogrskej za vedno odzvoni.
DOBAVA KULIJEV.
Oskrba kitajskih delavcev pri gradnji panamskega prekopa.
Washington, 30. avg. Dosedaj še ni nihče pri prekopovej komisiji predlagal, da se mu označi stališče kitajskih kulijev, kteri bodo uslužbeni pri gradnji panamskega prekopa. S tem pa še nikakor ni rečeno, da komisija ne bode dobila ponudb za dobavo potrebnih kulijev. kajti tekom zadnjih dveh let je več nego 150 tvrdk vprašalo komisijo, bode li labila pri gradnji ku-lije. Komisija je sedaj izdelala imenik teh tvrdk, kterim bode poslala pogoje za nabavo in oskrbo kitajskih delavcev in je prepričana, da bode na to dobila najmanj 25 do 30 ponudb.
Prekopova komisija izdeluje sedaj proračun za leto 1907, kteri se pa od letošnjega ne bode mnogo razlikoval. Do konca 1. 1907 imeli bodo na istmu vse potrebne stroje in drugo dragoceno orodje, ktero bode zadostovalo za ves čas gradnje. Iz tega pa še nikakor ne sledi, da bodo dovolitve kasnejših let manjše nego so bile dosedanje. Vsako leto bodo potrebovali za gradnjo $25,000,000, kajti treba bode vedno več delavcev.
Drage gosli.
Bazne novosti
iz inozemstva.
NAPAD NA RUSKI KONZULAT V GALACU, RUMUNSKA. — ŠTRAJK V SANTAN-DERJU IN BILBAO, ŠPANSKA.
Soproga angleškega mintsterskega predsednika je v Marijinih Varih umrla.
RAZNOTEROSTI.
Bukarešt. Rumnnska, 31. avg. V Galacu so 7>riredili domačini veliko protigrško demonstracijo. Množica je hodila po ulicah, razdejala razne grške prodajalnice in končno pobila okna mskemu konzulatu.
Madrid. 31. avir. Štrajk delavstva v Santanderj 1 in Bilbao se vedno bolj razširja in iz Valladolida. Leona. Va-lencije in Oviedo prišlo je vojaštvo v imenovani mesti.
Marijini Vari. Češka. 31. avg. Soproga angleškega ministerskega predsednika, Ladv Campbell-Bannermann, je včeraj popoludne tukaj umrla. Po-kojnica je bila že več let bolna.
Marijini Vari, Češko. 30. avg. Angleški kralj Edward peljal se je včeraj z avtomobilom od tukaj v Karlove Vari, kjer je zajutrkoval z gospo Townse. vdovo iz Chicaga.
Pariz. 30. avg. Tukajšnja "Patrie" poroča, da bode major Alfred Dreyfus v oktobru stopil v pokoj in toraj izstopil iz francoske vojske. Vojno ministerstvo te novice Šl ne potrjuje.
Pariz, 30. avg. Kuski diploma* Aleksander Greger, ki je obdolžen, da je grofici Porzičevej ukradel dragocen diamanten prstan, se je vrnil ir. Bresta in trdi. da je nedolžen. Ruska vlada ga bode podpirala.
Pariz. 30. avgusta. Svubodomi.v no francosko časopisje proirlaša sa< vanje cerkvenih občin, kaker jih ho.'-e imeti papež, za nesprejemljivo. Posebno papeževa zahteva o nedotakljivosti cer-ikvenega premoženja bode provzn-r-ila hude prepire.
Berolin, 30. avg. Še preden je bil poljedelski minister Podbielski :'..i < i-šan zaradi znanih Škandalov, je I'-'bii cesar prepričanje, da zadene mi. i-trsi velika sokrivda ter ga je pozval, naj odstopi. Demisija ministra Pod-bielskega je potemtakem sklericna stvar. Naslednik mu bode skoraj i\t>-tovo državni tajnik v poljedelskem ministerstvu pl. Ivonrad.
Carigrad. 30. avgusta. Sedaj še '.e se je izvedelo, da so se Albanci v satanovi gardi puntali, ko so dobili da jim ni treba iti k selamliku. Eni so mislili, da je to kazen, drugi pa so slutili, da se je sultanu nekaj pripetilo, kar se jim prikriva, zato so hoteli s silo vrireti v sultanove dvorane. Sultan je poslal več generalov, ki so gardo pomirili. — V zahvalo za svoje ozdravljenje je izdal sultan delno po-miloščenje za dolžnike ter se dolgovi p'ac-ajo iz sultanove civilne liste.
Grof Trauttm&nsdorf, komornik cesarja Karla VI., je kupil ud nekega Jakoba Steinerja gosli pod sledečimi pogoji. Takoj mu je izplačal v gotovini 66 cekinov. Nadalje mu je moral dajati do smrti dobro kosilo, vsako leto po eno novo obleko z zlatimi obšivi, dva sodčka vina, stanovanje s (kurjavo in razsvetljavo ter 100 goldinarjev mesečno v gotovini. Ako bi se Steiner oženil, mora mu dajati zaj-ev, kolikor jih potrebuje, potem 12 košar sadja na leto za sebe in ravno toliko za njegovo staro služkinjo. Po tej pogodbi je živel Steiner še 16 let, tako da so Truttmansdorfa veljale gosli 200,000 goldinarjev. Leta 1873 je gosli kupil na dražbi neki bogati Rus za SOOO kron.
KRETANJE PARNIXOV Dospeli »e:
Main 30. avg. iz Bremena sl331 potniki.
Despeti imaje:
Patricia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Barcelona iz Hamburga. La Provence iz Hu* Te. Celtic iz Liverp-.d:;. Umbria iz Liver^o^ia. Blueeher iz Hamburga. Zeeland iz Antw^ivcna. Armenian iz Liverpoola. Ivaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Fried rich der Gross*; iz Bremena. Moltke iz Genove. Aibano iz Haiporira. Caronia iz Liverot.::ja. Noordam iz Rotteidama.
OdpJoli bo«®;
St. Louis 1. sept, v Southampton. Lucania 1. sept, v Liverpool. Finland 1. sept, v AntTverpen. Astoria 1. sept, v Glasgow. Batavia 1. sept, v Hamburg. Giulia 1. sept, v Neapel. Princess Irene 1. sept, v Genovo.
"GLAS NARODA"
tJSt slovenskih delavcev y Ameriki.
v«<edniic:	Editor
ZMAGOST^AV VALJAVEC.
Publish«;
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
Ji leto velja list za Ameriko . . . $3.00
* pol 1-ta............. i. 50
»a Evropo, za vse irto.......4.50
" '* pel leta.......Z50
*• " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki.
•GLAS NAHODA .ihaja vsaki dan iz-vzetnii nedelj in praznikov.
«QLAS NAROOA1'
C*'Voice of the People")
m^ueci everj dav, except Sundays and Holidays.
Subscription year.y $3.0C-Auvert:scinent on agreement-
nic, kolibo morajo prestati, da svoje može nauče tudi najnavadnejših domači bdet. Aiko se ji urna primer ukaže oei>titi kljuke na vratih, namažejo s pomado običajno po vratih kraj kljuke, tako da končno barva vrat izgine. To velja tudi o čistenju električnih zvoncev, aparatov za odpiranje vrat in vratie za pisma. Aiko se jim ukaže «-čistit i peč, sežgo ali krtačo ali pa -voje prste. Ako lupijo krompir, pu-• sle vsa očesa. v krompirju in ako me-j iejo kavo, jim gotovo dva ali tri zrna I padejo pod mizo.
O čiščenju oken nimajo niti pojma.
Za oglase ao de»et vrstic se plača 3C entov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ic. natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljat: po %fonr.y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nar.i tudi prejšnje bi valile n^nani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiedke iicicv
"GIa-> 1V«i-ocla**
-09 Greenwich Street, New York Cits.
Javna morala.
Tt
L>va aa t nje newyorski sodniki so pred par dnevi obdolžili mestno policijo najnesramnejšega izsiljevanja, varovanja igralnic, bordelov itd. To so storili sodniki javno, oziroma službeno v svojih sodnih dvoranah.
V West Virginiji je nek sodnik minili petek brez .-trahu, tudi službenim jujtoin izjavil: " \ >a naia vlada je g ila in okučena od jednega konca do druzega. Že vee desetletij so celo oo-u.-ea v tako popolnej oblasti orga-uxzovanega ven^ega kapitala, da tvori jo njihove razsodbe vedno nič dru-£a\ijanje pravice.*' ■ sodnikov so brzojavke in časopisi so jih razširili po vsej republiki, toda prebivalstvo se za to niti malo ne zmeni. Bai nasprotno! Ljudska masa, ktera živi povsodi v jedna-iiih političnih razmerah posameznih občin,, smatra korupcijo kot nekaj samoumevnega, kar mora biti, ker to marši k ►mu koristi. Prebivalstvo bi ;-e čudom čudilo, ako bi te razmere postale nakrat drugačne, auo bi policija in mali politiki prenehali spre-icupnino iu a.-^o bi se sod-; zmenili za višja povelja. . ktero je Jefferson nekoč najvarnejšo pouiago vsake la<!e, se je tatio skrčila iu i na sistem "grafta", da sistem kot neobhodno po-
j A ki • gremo na primer po ulicah in o-! gleda jemo otkna, lahko takoj z vso
I gotovostjo {»»vemo, kje stanuje kak zakoniki mož, kteri je pri čiščenju oken se greenhorn. Mnogo mož je tudi takih, ikteri niti ne vedo, kedaj voda vre, keilaj je krompir kuhan in koliko časa je treba kuhati jajca.
Radi tega smo mnenja, da bi Šolske ob.asti storile mnogo pametneje, aiko bi skrbele za to, da dobe dečki vzgojo, kakoršna je za zakonski stan neobhod no potrebna. Kadi deklet si ubijati ulave iu jim ustanovljati eelo gospodinjske šole — je pa največja nesmisel.
jem
smatra Vse
ugace je pa v Evropi. Ko ;►•> btirskej vojni prišle v Angliji i «la . razne >1 jutij^ in j>odkupnine "-.;! •!<•. ai'--v v..jske, prebivalstvo ni :ii:i •►» al", dokler .-.aj glavni krivci »i-o ; .bili zaslužene kazni. VFran-< i j*" javno mnenje pred dvema leti pi.Mlilo vlado, da je odslovila dva ;ie m* i a I a in jeduega ministra, 'kterih .-,-t ni (»ila baA na dobrem gla-
Na tiranski način zatirani in po A-inerira iib vedno zasmehovani narodi ■ -t t a . oceana prenašajo pohlevno Wm■: neizmerne davke, pravdanje, barja r-ki militarizem, počasnost napredka \ trgovini, prumetu in oliki, le je.ino ne morejo prenyl i in to je: ne-j> >-t t :io.-t vlade. Kadarkoli je v An-iji. Franciji. Italiji iu druigod kak uradnk na sumu, da je nepošten, mo-r.i oditi. j>a naj že bode minister ali i »a birič. Mestna uprava, kakoršna je I !r (kratičua v New Yorku in kte-i ii bila tako obdolžena kakor je na-.-»a. l)i se nikjer drugod ne zamogla * lržati par mesecev. Toda pri nas je vse mogoče.
roda do v dekle Tu -M
za p>\ To
Vzgoja dečkov.
\ čerajšnjem izdan ju li Glasa Na->ui'> na kratko poročali, da bo-Cle\tlsi:idut Ohio, ustanovi za a I a koz Van o ir"^»«Hlni>k:o šolo.
kx1o dekleta učila pred vsem v lin jst tu: k aiko morajo skrbeti >jt- može in kako za otroke, je v re-ui< i le]n» in tudi korist-i.-i — — t<*la čemu se tudi dečke ne 1»-•dučuje. kako morajo |h»tem. ko se oženijo, skrbeli za mj« žene, oprav-. ; a t i domača dela in živeti kot zakonci m ž je. Saj vendar nismo v nazad-njfi-l.ej Evropi, kjer morajo ženske opravljati v*e domače dela, temveč v deželi ženske emancipacije, kjer bi m.-rale biti .rospodinj^ke šole že iz prineipa nedopustne.
Docela smo prepričani, da ameriški možje, ko >e oženijo, nimajo niti naj-7 a »j-e skiišnje iz rodbiuakega živili i, ;;' k o da go«podinjstvo v nji-b"vej rodbini aitro nazaduje. Moža, k!eri zna pravilu « prišiti gumb na svoje hlače, iščemo lahko s svetilko joi !»elem dnevu in dvomimo, ako bi ga našli. Dan za dnevom prihajajo v avn«>-t pritožbe uovoporoeenih ie-
Iz Hrvatske-
Zagreb, 13. avgusta.
Že davno ni ikak slučaj izzval toliko zadovoljstva v deželi, kakor ga je izzvalo imenovanje nove vlade. Tako občinstvo kakor občinstvo dajata vidnega izraza temu zadovoljstvu svojemu, ker so po tolikih zaprekah vendar izbrani narodni možje. Chavraik in Marjanovie, bivša predstojnika, sta penzijonirana, pa je prvi dobil kom-turni križ z zvezdo, drugi pa red železne krone. Po takem je Chavrak dobil manji red nego Marjanovič, kar rudi ni brez vsakega pomena in je vredno, da se naglasi.
Novi predstojniki so že nastopili svoja mesta in položili uradno prisego. Uradništvo njihovih resortov se ji mje predstavilo in je ob tej priliki prišlo do prvih izjav novih predstojnikov. Te izjave so zelo važne, ker v njih leži jedro programa nove vlade. Temeijna točka izjave pod-bana Nikoliča je: '"Xe smemo pustiti iz uma, da živimo v ustavnej deželi, kjer je eksekutiva (izvršujoča oblast)
-	če tudi je avtonomna v svojem delovanju — vendar odgovorna legislate vi, s iktero sploh mora računati vsaka parlamentarna vlada.'".
To so vele važne besede, kakoršnjih ni bilo slišati doslej s podbauske sto-.iee. Podbanom je bil doslej Chavrak. a ta je bil navaden policaj, ki je
spodaril nad legislativo, a ne ta poslednja (sabor) nad njim. Novi ]>. -lban zameče vsako nasilje, kakor--n^-ira ni bilo nikjer več. nego pri n.s, pa k izjavlja, da bode za vsa -voja dela odgovarjal saboru, od kte-rega bode sprejemal inieijativo za svoje delo. On se torej podvrgava saboru, za kterim stoji ves narod naš. S tem priznava pod ban obenem, da prenehuje s sistemom svojih prednikov: sistemom bajonetov in korupcije. Izjava podbanova je bila sprejeta z navdušenjem; "Hrvatsko Pravo" jej nekoliko prigovarja, češ, da sta v njej premalo po vda r jena hrvatsko ime in hrvatski karakter domovine naše. lvdor pozua Nikoliča, ne bode dvomil niti za trenotek na njegovem rodoljubju. In zato se mu ne more očitati nikako izogibanje hrvatskemu imenu, ker mu je to ime gotovo sveto, kakor vsakemu Hrvatu."
V izjavah dr. Rojca in dr. Badaja nahajam tudi po eno velevažno točko. l>r. Roje je naglasil, da se vlada ne bode vmešavala v avtonomijo vseučilišča. S tem je torej obsodil vmešavanje vlade v stvari vseučilišča, ki si bode mogio izbirati svoje sile iz svoje M-ede, in ne bode — kakor je bilo doklej — prisiljeno vsprejemati (po na-l"gu vlade) za vseučfliŠčne profesorje sinove in nečaike raznih mogočnikov.
Dr. Badaj je naglašal. da ostane na >vojem mestu tako dolgo, dokler se ne izvede popolna neodvisnost sodnikov. S tem je povedal, da nova vla-• ia stremi po popolni neodvisnosti soden v, kar je zelio važno, ker bi bila
-	tem izpolnjena davna želja našega
-	nlstva in nov ins t va, ker le ptpolno-ma neodvisno sodstvo more po vesti •• isi'.i svojo službo, dočim je dosedaj ;noralo vršiti svojo dolžnost po —
m and i od zgoraj. Tudi je važno, ia so vsi trije od.lelni predstojniki
a^rlašali, da se po uradih uvede hitro iradovanje in najnaklonjeneje občevanje z občinstvom, ker le na ta način se more občinstvu roditi ljubezen do oblasti, ki imajo posla ž njim.
Znano je, da so za časa prejšnjih vlad po Kliuenovih uvedbah dobivali stallume le oni odvetniki, ki so imeli veliko protekcijo, ali so celo katki vplivni osobi plačali, da jim na vladi preskrbe stallum.. Kdor je hotel dobiti stallum, se ni smel baviti s "politiko", to se pravi, ni emel biti opo-zicijonalec! Tako vidimo, da so ne-kteri opozicijonalci morali čakati po 10—12 let na stallume, dočim so sinovi nokterih vplivnih osob dobivali stallume t odi brez potrebne kvalifikacije.
To nemoralo mora nova vlada odločno odpraviti. A da je tudi odločila tako, vidi se po tem, da uradni list donosa podeljenje stalluma devetorici odvetnikov, ki so nadalje čakali na podeljenje.
Še to treba naglasiti, da je tudi dr. Franko Potočnjak, ikteremu je bil Khuen odvzel pravico odvetnikovanja, dobil zopet dovoljenje, da sme vršiti odvetniško prakso v Zagrebu. Tako je temu možu, ki se je nad deset let boril za to pravico, slednjič dano zasluženo zadoščenje.

Bogatin.
Spisal Ivan Baloh.
(Konec.)
Ko je torej izpil svojo čašico čaja, vzel je v roke časopise in čital do obeda. Obedovala sta skupaj s sestro. Gospod je zahteval, da se med obedom ni prav nič govorilo, da je lahko mirno povžil izbrano kosilo. Ni jedel veliko, ali kar je jedel, moralo je biti najizbornejše pripravljeno. Tudi pil ni veliko. Izpil je redom ajedno čašo starega vina. Jedel in pil bi rad več, ali zdravnik mu je prepovedal, da ne sme. Da pa ni bilo pri ikosilu tako tiho, zato so skrbeli trije gospodovi psi. Ti so vedno pazljivo gledali pri obedu v gospodovo obličje. Gospod je imel namreč največje veselje nad tem, da je svojim psom metal velike kose mesa, za ktere so se trgali. Njegova sestra mu je stregla z največjo ljubeznijo in izpolnila vsako njegovo željo. Sicer so ljuJje in tudi domači rekli, da je gospodična prava mučenica, pa bila je bogata, zeio bogata.
Po kosilu si je privoščil gospod navadno pol ure spanja. Sicer mu je tudi to zdravnik prepovedal, a v tem ga gospod nikakor ni hotel, pa včasih tudi ni mogel ubogati.
Ko je odbila urui tri, tedaj, če je bilo količkaj lepo vreme, se je peljal gospod na izprehod. Pred gradom je čakala krasna ekvipaža vselej brez konj toliko časa, dokler že gospod ni v vozu sedel. Bil je namreč silno nervozen in se vselej bal, da ne bi ikak konj prehitro potegnil in tako lahko rospoda v največjo nesrečo pripravil. Štiri osobe so morale biti vselej navzoče, da so spravili gospoda v voz in potem je še le kočjaž pripel dva iskra konjiča. Kmetje so jih kar občudovali; saj ni čuda — so rekli — da sta talka, ker jesta samo žito. Ko je bil voz naprežen, vsedla se je poleg njega njegova sestra, strežaj je prižgal gospodu fino trabuko — pa so se peljali v hitrem teku daleč od gradu. Kmetje na polju so se ponižno odkrivali grajskemu gospodu in ga blagro-vali, da se mu tako dobro godi, sebe pa pomilova.i, da morajo tako trdo lelati. pa kljub temu nič nimajo, on }>a je tako bogat, taiko silno bogat.
Izprehod je redoma trajal jedno uro. Vnobeni gostilni se niso ustavili. Sam itak ni smel piti, na svoje kočjaže je pa silno pazil, da so bili trezni; in če je o komu zvedel, da je bil le enkrat nezmeren, takoj je izgubil/ službo, bil plačan iu odslovljen. i os pod se je silno bal, da se ne bi mu na izprehodi* kaj pripetilo. Ko so se torej vrnili, so ®opet najprej konje izpregli in potem je moralo zopet priti četvero osob, da so gospodu pomagali iz voza doli in potem v sobo. Nato je sledila ikratka južina. Potem je gospod vzel kako knjigo v roke in bral ali pa šel ven v vrt na verando ter taiu s svojo sestro igral šah ali kaj druzega. To se je vršilo do osme ure, ko je bila večerja. Ko so nastopili dolgi zimski večeri in večkrat po dnevi zaradi slabega vremena ni bilo mogoče iti na izprehod, tedaj je gospod povabil ik sebi na večerj osvoje prijatelje in čestilce, gospode uradnike in drugo gospodo. Ni jih maral veliko, Iva, trije so mu zadostovali. Sam je vedno večerjal preje, ker ni maral, da bi ga gledali; potem se je pa že opravičil s kakim vzrokom, zakaj da ne je. Svojim gostom je dobro postregel. Največje njegovo veselje je bilo, ako so se gostje dobro zjfibavali, aiko so pili, peli, njemu napivali, posebno pa, ako so čutili moč njegovih finih vin. To je bilo zanj življenje, da se jim je e dmiri dan smejal. Sicer je ionel tudi drugo zabavo, veliko glasbenih priprav, ki so same igrale najlepše komade, več gramofonov itd., ali večkrat i je zaželel živahne družbe v ožjem krogu, ki ga je zabavala, ga častila in hvalila zaradi njegove gostoljubnosti in njegovega bogastva.
Tako so tekli dnevi gospodu redoma naprej. Ta dnevni red izpremenil se je popolnoma vsako leto le za en mesec, ko je šel gospod v toplice po zdravnikovem ukazu. Sicer ni gospod prav nič rad šel, ker so bile take sitnosti na železnici, ali zdravnik je dejal, da je to še edina rešitev. In gospod mu je bil poikoren. Vselej se je bal tega trenotka, kedar je bilo treba odpotovati, ne toliko radi daljave, ampak radi ljudij, ki so ga opazovali. Zato si je vselej nadel črna očala, da ga ljudje niso v oči gledali, ker tega ni maral. Vselej se je pa tudi domača družina oddahnila, ker ni bilo v gradu) nobenega dela. Vsi
ASTNO IN POŠTENO JAMČENJE ZA VASE
P
II 7RRAVJE IUJa tunogo skušnje in tehnične
--V fcUiiHTJut sposobnosti, je za vas in za vse bolnike veliko več vreden, kakor tisli nepraktični zdravniki kteri se hvalijo po časopisju in izstavljajo svoje slike, Ako obiščete moje zdravniške prostore, ali samo pišete, najdete me vedno kot zdravnika, kteri zdravi že 1C let uspešno. Kadar pride boln k k meni, se kar najbolj potrudim za njegovo zdravje. Moje 16 letno praktično in izvrstno zdravljenje, zdravniške šole, društva in pismena priznanja so dokaz največjega zaupanja bolnikov v vseh slučajih bolezni j. Naj se vsakdo obrne name in meni zaupa v raznih boleznih in govori potem, ko bode popolnoma ozdravljen. Poskušajte ; to vas nič ne velja. Le odločite se, da se obrnete v vseh slučajih bolezni name. Pišite mi in opišite točno Vašo bolezen. Pišite tudi po mojo zdravniško knjigo in drnge tiskovine iz kterih razvidite in spoznate sami bolezen. Opišite mi jo potem dobro in jaz Vam takoj povem, ali se da ozdraveti ali ne. Moje plačilo za zdravljenje je majhno in ga vsakdo lahko plača.
Zato naj vsakdo, pa naj bode bolan kakor hoče, takoj piše name in naj ne odlaša, da se mu bolezen zastara. Zato pa še danes pišite na
Dr. LEONARDA L ANDES A
140 East 22nd Str.	NEW YORK, N. Y.
Cast in hvala doktorju leona rdu lan-
DESU! V iskrenih in srčnih besedah se zahvaljujemo Slovenci in Hrvatje vsak dan doktorju Leouardu Landesu za našepovrneno zdravje innašo srečo. Najnovejše zahvale so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.j Anton Fili-povič, Box SI Mountain View, Cal.: Mat. Cambry, Box 170 East Helena, Mont.j Ivan Turk 5 Chestnut St., Calumet, Mich, in Andro Ivančič, 320 E. Front St., Youngstown, O.
dr. leonard landes.
ilovensiv^ katoiišk
Ct
pa so blagrovad gospoda, ki gredo lah-iko v toplice, ker imajo vsega dovolj, ker so tako silno bogati.
Bil je vroč dan meseca avgusta. Gospod so se srečno vrnili iz toplic in vsi prijatelji so gospodu čestitali, ker so kopeli tako izborao utrdile njegovo zdravje. Vesel tega poročila je povabil gospod na kosilo svoje običajne prijatelje. Ker je pa bilo v sobi tako soparno, sklenili so, da bodo obedovali zunaj v verandi. Iz sobe so peljali gospoda na umetnem stolu neikoliko po vrtu, potem pa je moral narediti tri stopnice gori v verando, pri čemur sta mu pomagala njegova sestra in strežaj. Kosilo je bilo do-ijočeno na prvo uro popoludne. Da bi gospoda ne motili njegovi gostje, zato je izvanredno tisti dan obedoval sam že ob poldvanajstib. Slučajno so tiste dni delavci popravljali streho pri grajskih hlevih in ko je ura dvanajst odbila, so posedli zunaj vrta blizu verande na nekih tramovih ter pričakovali obeda. Priskakljali so otroci njihovi in prinesa in prinesli vsak v svojem jerbaščku jedil za očeta. Gospod jih je gledal doli iz verande. Vzeli so iz jerbaščska črne posode, naredili križ in z leseno žlico iz posode zajemali. Hitro je šlo. V desetih minutah je bil ves obed končan. Potem so šli h grajskemu vodnjaku in se tam napili mrzle studenčniee, ki se je steka.a iz gore. Otroci so ve-seli letali okoli, trgali cvetlice iu se igrali, očetje njihovi pa so sedli skupaj, vsau s kosom črnega kruha v roki ter se med seboj pogovarjali.
Tedaj so prišli njegovi gostje, se mu loboko . priklonili in zasedli svoje prostore. To vam je bi.o veselje! Kubiuja in klet sta dala, kar sta mogla najboljšega. Veseli so bili, izvrstne volje in tudi gospod je bil izvanredno razpoložen. Psi so letali okoli verande ter med seboj tekmovali, tkdo bode dobil večje kose mesa, ki so letali doli iz verande. Gospoda se je izborno zabavala in daleč iz verande sem se je slišal glasen smeh in šum____
Tam od grajskih hlevov sem pa so se čuli udarci kladiva. Delavci so streho pokrivali in pogledad večkrat doli v verando, kjer je bilo danes iz-va.nre<?no živahno.
"Gospoda vezujejo", — tajko so rekli.
"O, kako se mu dobro godi!" je vzkliknil jeden.
"E, pa je le revež" — pristavil je drugi.
"Kaj to", so vmes posegli hitro drugi, — "ampak bogat je, silno bogat!" ----
In pili in peli so v verandi -naprej na zdravje in srečo bogatina, od grajskih hlevov doli pa so odmevali težki udarci zdravih, (krepkih delavskih rok.
"M u I o".
Slika iz Trsta. — Spisal Ferdo Plemič.
Kje da je prebil svoja detinska leta, to ni znano. Pa to tudi nikogar nič ne briga. "Mulo" začenja svojo "karijero" tam okoli šestega leta, ko zna dobro — tekati. Teči pa mora znati, to je prvi pogoj, iker skoro vsa njegova podjetja se zaključujejo navadno z brzim begom. Ko se je torej v tej spretnosti povoljno izuril, tedaj ga vsprejmejo drugi "muli" njegove "eontrade" v svojo družbo. —
Odkod ime? Ne vem, nisem jezikoslovec. "Mulo" pomenja v tržaškem italijanskem narečju toliko, kakor v nemškem "Rage" ali "Sohnster-
bube". Po naše pobalin. Pa pustimo to, povrnimo se k njemu.
Zunanjost tržaškega "mula" ni nič prikupijiva. Capa pri api, vse preširoko, mahadravo in zamazano. Pravijo, da se da iz jedne "mulove" srajce skuhati pet mastnih juh.
Iz tega klopiča cap molita dve očr-neli, bolj šibki roki in nogi ter glava. "MuDov" obraz je navadno talk, da bi ga najrajše poknil po njem. Ne da se pa tajiti, da ima inteligentne oči.
Spoznava se "mula" navadno ttvli po tem, da te, če si domačin, poprosi za tobak s stereotipno frazo: me dia de fumar. Če si pa ptujee — in to zavoha "mulo" takoj — so njegove zahteve že večje. Vpraša te: me dia un soldo. In to molitvico ponavlja vsaj dvajsetkrat, grede poleg tebe in moleči roko. Če mu slednjič kaj daš, nakopal si si križ, ker takoj jih prileti kalkih 5—10 drugih "mulov" in te nadleguje z isto prošnjo. Če mu nič ne daš, dvojen križ. Najprej zastaja par korakov za teboj, pote mzažvižga skozi prste in pričenja za teboj vpiti razne prispodobe, ker "mulo" ima o-stro oko ter vidi takoj labko pomanjkljivost na tebi.
"Ara clie colo! Ara che gainbe!" in s lično ti zasmehuje tvoj vrat ali tvoje noge ali kterisibodi dei tvoje obleke ali tvojega telesa, o kterem si mislil dosedaj, da je popolen.
Slednjič prileti še kamenček za teboj ; oziraš se — le majhen oblaf-ek prahu ti še izdava, kod se 44mulo" retirira.
Narodnosti je "mulo" laške, a za laško vseučilišče ti ne pojde prote-stovat. Njemu so sploh šole zidane v to, da — drugi hodijo vanje; sam ljubi preveč svobodo, da bi sedel v ozki klopi. Tako daleč se spozablja Ie o stanovitno slabe mvremenu.
Političnega prepričanja ni "mulo" nobenega. Ravnotako rad hodi pred vojaško godbo, <ko koraka ta skozi mesto, kakor pred vsako gručo ljudij, ki demonstrujejo, in naj bodo ti že so-eijalisti, irredentovci ali Slovenci, to mu je — "klobasa". On išče le senzacijo.
Sebičen pa "mulo" ni. Če najde kaj posebnega na cesti, že se razlega njegov klie: "Muli, muli!" in od vseh stranij ti vrejo na dan, obdajajo najdeni predmet in začenja se važno posvetovanje, ikaj bi se dalo storiti ž njim.
Iger pozna "muio" več, najljubše so mu: spuščati papirnate zmaje ali zrakoplove v zrak ter biti s kratkim količem drog, na obeh krajih našiljen kos lesa, ki ga imenuje " pandolo". Ta "pandolo" je pravo veselje vseh tukolubivajočih in mimoidočih. V sto slučajih prileta namreč ta "pandolo" 50krat v kakšno šipo in oOkrat v kakšen hrbet ali kakšno glavo. Pozna pa "mulo" še sto in sto drugih iger, n. pr. :pobijati s tkameni lepe bele skle-dice na brzojavnih drogovih, kame-novati mačke, postavljati se na glavo (far el pal*7), a vedno tako, da udarja, ko je izgubil ravnotežje, prvemu mimoidočemu v trebuh z obema nogama.
Poleg teh iger pozna pa "mulo" še posebne ekspedicije, ki so navadno na škodo bližnjemu. Na teh. razvija vso svojo podjetnost, smelo srčnost in hitrost telesa. Če ga pa je vendarle kdo zalotil in izročil redarstveni oblasti. tedaj se dogaja, da semtertja občuti očetovo palico, a zagotovljeno ni to.
"Mulo" pa ima tudi uttnetništo dušo. Ni je novoprebarvane stene, da ne bi "mulo", čim se je posušila, de-koriral jo z raznimi ogtjenimi narisi in napisi. Čista stena, t« je čudež v Trstu.
Vendar "mulo" ni tak anarhist;
podp. društvo
Cf
svete Barbare

za ZJedinjene države Severne Amerike*
Sedež: Forest City", Pa.
a»tel>pnrirano	3». januarju I902 -v državi pemwn-
ODBORNIKE:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELB AN, Bos 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJPIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa ANTON PIRXAT, Boz SI, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas. W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Citj-, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607 Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DR, J. E. THOMPSON
334 W. 291 h St.	NEW; YORK.
V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Dr. J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. T., po dr. Tbompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", ktero dobite zastonj! —
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterili niso moeli ozdraviti drugI zdravniki! Mi jim nameravamo poslali zdravila zastonj na poskusil jo. da se tako prepričajo, da imamo iui zdravila s kterimi seje mogoče popolnoma ozdraviti.
Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store Da malo.	v
Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proneaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-cavali te bolezni, da ko iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, vkterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.	^ J
Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zaboiček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za posknšnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo.
Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravijajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-leznij, kakor jih iiuaje vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zani ne zdravnika ne zdravil.
Naš zdravnik Vas ozdravi!
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Europe Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so uapravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da prideio vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERlCA=EUROPE CO.,
161 COLUMBUS AVE..	NF.1V YORK, X. V.
kakor bi se dalo soditi iz prejšnjih vrstic. On pripoznava monarhično vlado. Največji, najmočnejši in najsmelejši vse ileontrade" je tudi prvak in vladar. Vsi drugi so mu pokorni. Ta poglavar jih vodi tudi v krvave boje Tiad "mule" drugih sosednjih "contrad". Bojevit je pa vsak "mulo". Spoprijemije se z vsaikim. tudi dvakrat daljšim. Respekta nima pred nobenim, izven pred svojim glavarjem in pred redarji, a še to le tako bolj vsled tradieijonelne navade. — Tako je "mulo".
S štirinajstim letom navadno iziri-nja v delavnice, tovarne iu prodajal-nice. Nekaj jih je. ki se udajajo po-tepinskemu življenjih Iz teh pa se rekrutira potem oni stan, iki ga zovejo
Tržaeani "tepa", to je stan u^mikov-čev, tatov in drugih malopridne-žev.
<fiIuIo" postaja dela vee in potem
navadno socijalist; in ne smemo se
čuditi, da kažejo le-ti povsod inteli-
genco. odločnost in ljubezen do svo-
bode.
Jugoslovanska
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA-
>reds>ednik:
URADNIKI: MIHAEL SUNIČ, 421 7lh St., Cahimet, Mich., ik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. lavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn, "'ti'./ni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Ilibbing, Minn, la-ajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewing Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B« x 641, Eveleth, Minn. IVAN K K RŽI SNI K, III, nadzornik. Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. .TtiSIP PEZDIBC, III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. FVEC, 711 N. Chicago
Street. Joliet. 111. Krajevna društva naj blasrovolijo pošiljati vse dopise premembe udov -e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Za * pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	H
Prvi in edinifslovenski zdravniški zavod v 'Ameriki©)
Zdravimo vse fpluČne, želodčne, srčne, oceane, ušesne, nosne, vratne, krvne In kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in žen&lce bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«ropejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol
THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE,
38£EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y.
da hoče vlada tekom let potrošiti 36 roeene, namreč deklic v starosti
in dr
Minn
Društveno glasilo je: "GLAS NABODA".
DR0BN9STI
KRANJSKE NOVICE.
Josipa Ferluga in Karola Gorjan z V rdele, je Italijan potegnil iz žepa revolver in trikrat ustrelil mednje. K sreči je zadel le Štefana Pertot, in ga V Ameriko -ta jo hotela 11. av. po- sicer ranil jako malo v sredinee desne toči popihati delala Marko Smen- roke. Pertot je šel na zdravniško po-irorae in Mihael Markovič, oba doma stajo, kjer mu je zdravnik izpral rano iz karlnv-ki-ga okraja in se s tem ho- in obvezal prst. Ob 7. uri in pol zveč tela odtegniti vojaški dolžnosti, a ju čer je pa neki rudar v ulici Belvedere je ~e pravočasno prijel na kolodvoru naletel na Balbinota in ga je aretoval. tlu/bav i -tražnik in oba odvedel v Poizkus samomora 131etne deklice, taper.	; Dne 12. avg. zjutraj je na novem po-
Odkritje Vilharjevega spomenika v m°lu v Pnlju skočila v morje 131etna Postojni. SJ< stojna dne 1 c M
milijonov za zboljšanje gospodarskih razmer v Dalmaciji. In sicer hoče trositi vsako leto tri milijone vee nego bo določeno v proračunu.
BALKANSKE NOVICE.
Turški princ za svobodomiselne
ideje. Sultanov nečak, turški princ Salaheddin, je pisal siru Edwardu Greyu pismo, v kterem se toplo zavzema za razširjenje svobodomiselnih idej v Turčiji, češ, da islam pridobi po njih. Sodi, da bi bilo hvalevredno, da prične vzhodna Evropa nepristransko soditi o človeškem dostojanstvu.
Angleži in Srbija. Belgrad, 13. avgusta. Angleški poslanik Whitehead pride v kratkem v Belgrad. Kralj radi tega prekine bivanje v ribarskem kopališču in pride v Belgrad. Kralj
let ali še manj. Od 5. do 10. jih je dva milijona, od 10. do 18. leta pa sedem milijonov deklic, ktere so že sklenile zakon. Tam namreč stariši določajo navadno že v nežni mladosti hčerkam može. Radi tega pa se dogaja, da vdovi obilo deklet, še predno vedo, kaj je zakon. Ali imajo pa tudi čudne postave, kajti taka deklica, kteri je umrl "mož", se ne more več poročiti. Angleške postave seveda dopuščajo zakon, ali indijski običaji s-1 temu upirajo. In tako je v Indiji 420 na milijone vdovic pod 15. letom, in med temi jih 20 milijonov ni izpolnilo niti še 7. leta.
VABILO
— k — SLAVNOSTI,
sprejme angleškega poslanika v svečani avdijenei. Radi tega je odložil ^tero priredi društvo sv. Martina št. Pašič svoje potovanje v Dalmacijo. 44 J"- S. K. J. v Barbertonu, Ohio,
Whitehead prihaja z instrukcijami zafv ponedeljik dne 3. trgovinsko pogodbo med Srbijo in?
-en dan je doživela Po- deklica Cecilija Cemie. Rešil jo je iz avgusta. Odkrili so tam vode mornar Dominik Trevizan, ki se -!avu Vilharju. Udelež- je z neke ladje vrgel v morje. Deklico precejšnja; iz Ljubljane jih odvedli na dom njenih roditeljev, -.koli S00, iz Tr.-ta okoli 300 Deklica si je hotela vzeti življenje ba-.ma vlakoma. Slavnostni go- Je radi tega, ker so jo roditelji hoteli bil prof. dr. Tominšek, ki je <Iati v neko službo, epih W-edah pesnika in bu- j Državno skladišče v ognju. Goreti ■ raiij-ke, Miroslava Vilhar-,je pričelo 10. avg. v Trstu državno • se je rodil 1. 1S18 v Planini, skladišče v Via del Lazzareto veccbio kot -:n p.-tar-a in **grašeaka". Umrl št. 13, kjer hrani pomorska oblast raz-je leta 1871. Ko je bil leta 18G1 otvor-j ne potrebščine. Vrednost teh znaša do jen kranjski deželni zbor. je bil voljen , 100,000 kron. Telefonieno pozvano vanj. Leta 1603. je ustanovil politi- j gasilno društvo je ogenj kmalu poga-r-en L-t "Naprej", v kterem se je z silo. Škoda znaša 10,000 K. Ogenj je
nastal po neprevidnosti nekega kadilca.
sporne: ba je 1 je do5 s pose vornik
Vil
P
ni. po; vai
can tat' S
ril za enakopravnost slo-ka. Radi nekterih član-les izšli brez vsake ovire, v -i sttedensko ječo, kail na Zabjeku v Ljublja-irovoru Tominškovem je sprejel tiski župan Pikel spomenik v >; govoril je še Ditrieh in Civi-nvdsednik hrvatske Starčevi-n. lad i ne. Pevci so zapeli kan-loro je zložil pesnikov sin Fr. Vilhar. Slavnosti se je udeležilo 50 drc>tev. Ljudska veselica je krasno uspela.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V obupu. Posestnik Jos. Lesek v Oseniei pri Celju je živel s svojo ženo in hčerami v večnem prepiru, ker mu je bila žena nezvesta, hčere pa so tudi živele skrajno razuzdano. Nedavno pa se mu je najbrže omračil duh. Ženo in hčere je spodil iz hiše, kravo v hlevu je močno privezal, nato pa za-žgal hiso in gospodarsko poslopje. Z nabitim revolverjem v roki je nato gleda! iz bližnjega gozda, kako mu požar vse uniči. Drugi dan se je šel Velikega morskega volka so videli' sam javi policiji, ribiči v koprskem zaliva, vsled česar je razglasila, mestna občina, da je treba kopajočim posebne previdnosti.
Samomor v Trstu. V nekem hotelu v Trstu so na>li v postelji mrtvega nekega tujca, ki se je ustrelil v sence. Tujec je pred nekaj dnevi prišel iz Beneik ii
PRIMORSKE NOVICE.
HRVATSKE NOVICE.
Minister Geza Josipovich o položa ju na Hrvatskem. Budimpešta, 15. av-jgusta. V "Magyar Szo" se brani hr-f vatski minister Josipovich proti raz-v hrvatskih časnikih da njegove besede niso bile
...	. nun očitanjem
c m se je vpisal v prijavno knji- j ter -5e
1 imenom Otto Planer. Pri sebit	,T.
I prav razumevane.	Njegovo prizadeva
ni imel nobenih dokumentov in vse nji—ovo premoženje je znašalo 22 vinarjev.
Na vrh Učke je prijezdil posestnik K. Baxa_ Pravi turisti ne občudujejo toliko neustrašenosti, kakor — brez-srenosti do živali.
Samomor ali neprostovoljno zastrupljen,}^? V Trstu je umrla delavka Ivana Stok, ne ve se, ali vsled samomora ali po neprostovoljnem za-strupljenju. Prišla je k uslužbencu G. Gamh ziju pri tvrdki Paul D. Mo-diano. ki je imel za delavce razna zdravila za slučaj, če je bilo komu kaj.
jf.i je iz neke steklenice in pila je. Nato je bledela, in kmalu na to umrla. Ker >ta steklenici zdravilne pijače in -rrupa. kteri je imel Gaudenzi med drujiri.i, jednaki. je mogoče, da je pila - rup; pravijo pa, da se je najbrže poprej zastrupila, pa šele potem prišla k Oaudenziju; nekoč se je že hotela zastrupiti.
Italijanski zidar, ki strelja z revolverjem na zidarje domačine. 411etni zidar Alojzij Balbinot, doma iz To-dotro v Italiji, je delal na gradnji hiše Jakoba Rauterja za cerkvijo v Bojanu. Neki dan je bil pa odpuščen od dela, ker je bil nesposoben. On je pa mislil, da je bil odpuščen z dela na zahtevo drugih zidarjev, ki delajo pri isti jrradnji. Radi tega je šel tja in na-letevši na zidarje Štefana Pertot iz
nje je merilo vedno na to, da se ogr-sko-hrvatsko pobratimstvo uresniči ne samo po besedilu nagodbe, temuč tudi po čuvstvih. Vendar se je treba ozirati na dejanski položaj, in ta pa danes še ne nudi varnosti, da bi se te želje izpolnile. Ako narodna stranka kot taka tudi ne obstoji več, imajo vendar Člani razpuščene stranke radi svoje politične preteklosti veliko važ nost in resolucijonaši bodo v lastnem interesu primorani, da se sporazumejo s člani te stranke. To je edina pot, da se primore hrvatskemu saboru do veČine ter da se na Hrvatskem ustvarijo take razmere, ki morejo dati ogr-sko-hrvatskemu prijateljstvu varno podlago. Ako pa se ministrova politika izkaže siabo ali breztaktno, potem bo vedel, kaj mu je storiti.
Tragikomičen slučaj. V noči na 13. avgusta je bilo v vlaku iz Karlovca na Reko nekemu 17Ietnemu potniku Dra-gotinu Pučiču prevroče; zato je želel malo razhladifi vagon. Dotaknil se je signala za nujne potrebe in vlak se je ustavil. Vse je gledalo, kaj je, in prvi strah se je spremenil v roganje, ko se je izvedelo, da si je hotel oni mladič pohladiti vroče čelo s signalom. Ker ni imel revež denarja, da bi plačal globo, so ga pridržali še začasno na kolodvora.
38 milijonov za Dalmacijo. Mini-sterski predsednik Beck je baje izja-
Barkovelj, Jakoba Feriuga z Grete, ^ nekeirm daimatinskemn poslancu,
Angleško.
Plenjenje v Ruščuku. ProtigrŠkega shoda v Ručuku se je udeležilo 20,000 oseb, ki so po shodu oplenile več grških trgovin. Množica je naskočila tudi veliki mlin Papamandi in grški konzulat, a so jih odbili vojaki. Nato je razrušila množica grško cerkev in grška žitna skladišča.
Srbija. Srbska vlada je sklenila, da najame za povzdigo kmetijstva pet milijonov frankov. Posojilo je ponudilo že več bank, med njimi tudi "Budimpeštanska komercialna banka".
RAZNOTEROSTI.
Sprava med avstrijskim cesarjem in ogrsko koalicijo. O spravih pogajanjih med vladarjem in koalicijo poročajo, da je došlo v cesarjevo kabinetno pisarno veliko nasvetov za mir. Načelnik kabinetne pisarne Schiessl je pa zaslišal mnogo ogrskih politikov, ki so ustmeno stavili svoje nasvete. Stenografirane izjave je potem preči-tal vladarju Schiessl. Mirovne razprave torej ni vodil Fejervary, marveč dvorni krogi. Nadvojvoda Jožef je zapustil Budimpešto, ker je zagovarjal kompromis in se ni strinjal s Fe-jervarvjem. Tudi nadvojvodinja Iza- j bela je vplivala pri vladarju za mir, j ki ga Fejervary ni hotel. Sodelovali so za mir tudi razni avstrijski in ogrski politiki. Wekerlovega načrta o miru Fejervary ni hotel niti predložiti vladarju in mu je o njem poročal neki avstrijski politik.
80,000 kron poneveril je hranilniški kontrolor v Sclnvatzu, Steinlechner.
Važno iznajdbo za cestne železnice je iznašel ključavničar T. Huber y Karlsruhe. S pomočjo te bo mogoče voditeljem voza premikališče med vožnjo z nogo premikati.
Novo lokomotivo za brzovlake je zgradilo društvo Schwarzkopf v Be-rolinu. Nova lokomotiva potrebuje manj premoga in prevozi na uro v ravnini 100 km.
Dumas radi 44 dume" zaplenjen. Turška cenzura preganja besedo "duma". Ne sme se je spregovoriti, še manj napisati. Cenzorji imajo nalogo neusmiljeno preganjati liste, ki bi zapisalo besedo "duma". Tako se je zgodilo pred kratkim nekemu listu v Smirni. Dva dneva kasneje je bil zaplenjen neki grški list, ki je naznanil, da začne v kratkem priobčevati neki roman slovečega francoskega pisatelja Dumasa. Ker se piše Dumas po grški "douma" se je držal turški cenzor strogo danih mu navodil ter zaplenil list.
Štrajk hišnih strank. Dne 13. avg. se je v Budapešti pričel Čuden štrajk. Neki hišni posestnik je zvišal strankam v svoji hiši stanarino za 15 odstotkov. Vseh 42 strank je takoj odpovedalo stanovanje in odgovarjajo vsakega, naj ne gre v to hišo. Pridružili so se jim stanovalci v neki bližnji hiši.
Policaji vlomilci. Iz Ara da poročajo: V ulici Nador stanujočemu trgovcu Evgenu Barti so se vršile tatvine že več noči zaporedoma. Zato je Bar-ta prosil, da bi stražila trgovino policija. Vendar tatvine niso prenehale. Naposled so dognali, da krade železniški uslužbenec Demeter Argyelan. Dognalo se je tudi, da je bil v zvezi z njim njegov svak Mihael Sirty, ki je eden izmed prvih policajev in da je pri tatvinah pomagal policaj Karol Renes. Kadar je imel Sirty ali Renes pri trgovini stražo, tedaj je Argyelan brez skrbi kradel. Zdaj so zaprli vse tri tatove.
Mlade vdove. Po zadnjem štetju je v Indiji 250,000 deklic vpisanih za po-
septembra 1906
(na Labor Day).
Pomen slavnosti je blagoslovljenje društvene zastave! Pričetek ob 9. uri dopoludne.
Tem potom se vabijo vsi rojaki in rojakinje, kakor vsa sosedna društva iz Barbertona in okolice. Skrbljeno bode za dobro zabavo in fino postrežbo. Za obilno udeležbo se priporoča (30-31—S)	ODBOR.
DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI
zsl izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar,
Houston, Texas.
(Aug4—Sep4)
POGODBA ZA IZDELOVANJI DO«.
Ml knpnjemo in izdelujemo pogodkt za francoske doge in za tog« za kadi Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pilite nun, nail pogoji so ugodni FRIEDLAENDE* * OLIVEN CO.. ■fcreveport. La. P. O. Bex NL
Kje je MATIJA ČEKADA? Doma je iz Ivanjesela pri Rakeku. Zadnje pisiao je pisal v aprilu iCta 1004 iz Fremont via Chandler, Cuckoo Mine, Colo. Cenjene rojake prosim najvljudneje, aiko kdo ve zanj ali pa vsaj Če kdo zna, kje se je v teku zadnjih dveh let nahajal, da mi blagovoli naznaniti, za kar bodem zelo hvaležen. Jaz njegov brat že dve in pol leta pačujem zanj v društvo J. S. K. J. Moj naslov je: Anton Cekada, Box 30. Conemaugh, Pa.
(29-8—5-9)
JOHN VENZEL. 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. C
izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj? in popravJjenje harmonik. Delo n# pravim n* zahtevanje naročnikom Cene so primerno nizke, a delo trpe? no in dobro. Cene tri vrstnih od #2 do f45. Plošče so iz najboljšega ei« ka. Izdelujem tudi plošče iz alum ulja, niketja aii njeoeniije. ( ena t< vrstnim i« od $45
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Slavnemu občinstvu naznanjam, d» sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND Si
To je prva in jedina slovenska go stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijače iu finim prigrizkom ter dobrimi sme d kanu.
Pogovorite se z menoj lahko po do maže; telefon štev. 2213—M Io*» 'Phone.
Občevalni jezik: slovensko. hrvKi dko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. r. j ako m toplo priporoča
Anton Flori,
lastnik gostilni-
PAULINA
1516 Hecla Street, -——
ŽAGAR,
CALUMET, MICH. N
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Naj prvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših, zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izgii t in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znai: 'i čudijo ko im pripovedujem o vaših čudovitih zdravi' h Nikdar nisem mislila, da bi vi mene od tako :••;:• •• bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam b-po zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en ia vi in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, ka'. ro bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili t d tako težke bolezni, katero sem trpela 7 1« t in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni m >-gel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič i a da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezt n, ki r 1 č -sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako čiov- k ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnil a in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem seda; zdrava hvala Bogu, mene sedaj nie ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obr: le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mo; -ga življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrova: e krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Ža^ar, %.
^ .	________	1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr, E C. Collins M. I. New York.
Jaz Jožef Pavlic Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi )ih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi menF spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je Čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlu*,
Box 334 Aspen, Colo.
Izdravljen od revmatizma v rokah in noicah in želod* čne bolezni.
V. S Jovanovich, New Alban> ,
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
zdravH^fLoiV°bnf^n? v sa1mi lahk,° ™zvidite kje je resnica, zato pazite kanili poverite
zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov vam svetujemo in priporočamo, da se v sluČkju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins IM. Y. Medical Institute,
\ 140 West 34th Street,	NEW YORK X 1
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini' zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljucah, p ™h želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v <^rlu nosu g avi nervoznost, zivcne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni m prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi-janje revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato Žilo (heme-roide), grižo ali preliv nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, poluc.jo, nasledke onanije (samo izrabijevanja), šumenje in tok iz ušes o-lušeni-vse bolezni na oceh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane' vse ženske boleznina notranjih organih, neurasteniČni glavobolj, neredno mesečno čiščenje beli tc k bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in'edini k-i ten ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)

, ^P3 i,sa<¥ f,01^11 natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Zdravje" slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini
katero je napisal in katero
r, t^onfi^nf^iT11 priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. CT ^"Sff- KUJfK1 ! Zakai da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJ \ IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dol^o traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov
Dr. E. C. COLLINS,
>s i :i>i< 'A i. i>s'rrri 140 West 34th St..
Potem sinete biti prepričani v naikrajsem času popnlnfcra ozdravljenja 7a tiste kate-i 9-ure zjutraj do 5 populudne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludae do 1 popoludne.'
j:.
New York, N. Y.
želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti od;
^^^^^^^ (	S^s^ts®?
P1ARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA M
NA PRODAJ.	<*1 -
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s po.=odo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj Kg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
Rojakom na znanje; !
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de- s n ar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi picdaia- ?
mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu, (i
Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
Napravljati žgsnje in likerje lil težko.
Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; -f
IP n^f irnn 7in!cinrt L-1 i- « m om*« »m	» •	J ^ k ■" ♦ ___L ^_____1 lil____ T____ a
rr orali izdati, plačate le 20 centov.
SPRIfFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 2-4 junija a 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav- w
nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih peča:
Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
i
Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo a
"etra žeania:	*
Rojaki, naročaju n na "Glu Naroda", največji in naj cenejii dnevniki
m vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto Velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati Ja zaupne ljudi in jeden teb je gotovo Ft. Sakseb, i of Gfteawicii New York.
mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:
1 liter slivovke	1 liter Pelinovca * 1 liter Chartreussa
1 „ ; V lah ova	1 „ Konjaka	1 „ Ferneta	^
1 ,, Maraskina	1 „ Brinovca	1 ,, Absinta
1 „ Kimljevca	1 „ Kuir.a	1 „ Anisetta.	V
|	litrov (3 galone) samo za tri dolarje.	|
^ Istočasno Vaji priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kaKo A
8 se delajo razna žganja.
Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- 9 koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja, j |	NADALJE F*R.ODAJAMO
' ^ vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. w Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na njej; naše® j JJ milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago rt : « iz telesa.	^ 7
'(ft	Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.	$
Pišite nam zguplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju.	9
® Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- A j £ ko bolezen.	flj
g, Pisma in vse poizvedbe naslovite na	^
I AMERICA-EUROPE COMPANY
1161 columbus ate..	NEW YOKK, N. Y.
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom ii| se naj dopošl je polovica zneska na- r prej, druga polovica se pa plača pri Iff sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank Stefanlch,
L posestni k vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno. CaL
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEIS Y PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I^adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
99
M.
sp K<
in živ
(Nadaljevanje.)
"S tvojo pestjo mi nikdar več ne prideš blizu. Kakor hitro se mi tako ibli/aš, da te doseže moj nož, te zakoljem."
"To je 4Bliskovit nož' tudi rekel in želel; no, zdaj pa sam leži tukaj, .j t »ode prav taka. Kaj se zgodi z Apaehi, to sklenemo mi. Če jim le . -Kriviš, pa je po tebi in po tvojih. Ti veš, da vas lahko vse poženemo '.rak."
Šele po teh besedah stopim iz osmiee in grem proti Samu. Ta ni mogel -ati zaradi tulenja rdečnikov, kar sva govorila z glavarjem. Ta mi priteče »proti, me zgrabi z obema rokama in kriči od veselja:
Dobrodošel, dobrodošel, Sir! To velja vam, kajti vi prihajate iz kra--t\.i smrti, iz kterega se sicer nikdo ne povrne. Človek, prijatelj, ljub-mladenič in greenhorn, kakšno stvarstvo pa ste pravzaprav! Bivola ni ,el nikdar, a ustreli najmočnejšega med čredo! Ni videl grizlija, a ga bode kot jabolko. Ni videl mustanga, a poišče med čredo baši mojo ry'. Nazadnje se postavi pred najmočnejšega in najslavnejšega borilca i,a nože in ga zadene s prvim sunkom v srce, ne da bi zgubil pri tem sam k:';»lico krvi. Dick in Will, pojdita semkaj in poglejta si tega surveyorja! Kaj hočemo ž njim?"
"Napravimo ga za pomočnika," mrmra Stone.
"On je zopet dokazal, da ni več niti greenhorn, niti učenec. Povzdigni lo ga do pomočnika; pozneje postane lahko mojster."
"Ne več greenhorn? Že pomočnik? Če že misliš, da moraš kako reci, ■j.- Yuri vsaj tako, da te kdo razume! Ta človek je popolni greenhorn, ker bi se sicer ne bil bojeval s tem velikanskim in spretnim Indijancem; toda lahkomiselni ljudje imajo srečo; najbolj zabiti kmetje pridelaj^ najdebe-]i i krompir; prav taka je ž njim; neumen, lahkomiseln in greenhorn. Da uli še živi, se nima sebi, ampak svoji neumnosti zahvaliti, če se ne motim.
je boj pričel, mi je zastalo srce; niti dihati si nisem upal; v mislih i i* delal oporoko za tega greenhorn a. Le mahljaj, le jeden sam sunek rdečnik se je zvalil po tleh! Zdaj smo dosegli, kar smo želeli, namreč [jenje in prostost vjetih Apacliov."
"Motite se," odvrnem, ne da bi se jezil nad njegovim govorom.
"Motimo? Kako?"
" Ko je glavar to obljubil, si je na tihem mislil nekaj druzega, kar pride zdaj v veljavo."
"Sem si takoj mislil, da ima kake skrivne namene pri tem. Kaj pa in a za jednega zlomka?"
Ponovim mu glavarjeve besede; to ga tako razjezi, da gre nemudoma do njega in <ra pošteno prime. Jaz porabim ta trenutek v to, da se zopet oblečem in uredim orožje.
Kiowi so bili popolnoma prepričani, da me 'Bliskovit nož' zakolje, Či->to nasproten konec dvoboja pa jih je užalostil, a tudi razjezil; najrajši bi nas bili napadli. Tega si pa niso upali, ker je bilo sklenjeno, da se smrt nasprotnika ne sme maščevati. Tega se ni dalo spremeniti. Vsekakor pa s.. • umerjali dobiti kmalu kak drug vzrok za napad. Seveda so zamogli ea-kafi n.irno, ker so vedeli, da jim ne ujdemo. Zato so se zatajevali in se ji;<-tli okrog trupla umorjenega tovariša. Tudi glavar je stal pri njem s S :.i llawkensom, s kterim gotovo ni bil posebno prijazen. Kmalu se vrne zelo nevoljen in pravi:
" Adut hoče res prelomiti dano besedo. Jetnike hoče izstradati. In tega ne imenuje 'umurstvo'! Mi pa hočemo biti pripravljeni, če se ne motim in mu jedno zagosti, hi-lii-hi!"
"Da bi le ta trodba ne zahtevala žrtev od nase strani!" pripomnim, k rajno težavno je, varovati druge, če je človek sani varstva potreben."
"Meni se zdi. da se vi bojite rdečnikov, Sir!"
"I'shaw! I>a se jih ne bojim, veste prav tako dobro kot jaz."
" V z malim razločkom. Jaz se namreč nevarnosti izognem, vi greste p.-i na:avnost vanjo kot bik na škrlat. Kjer bi pa imeli izkazati pravi po-u . . tam pomišljate. To je jx>polnoma greenhornski način. Kaj si mislits j*i-t a vim zdaj?"
•4 O čem ?''
"O boju na nože, kterega ste srečno prestali."
•' "a/, mislim, da -te najbrže z menoj zadovoljni."
" Vira ne mislim. Jaz govorim le oil kakih predbacivanj."
• ■ '.'redbaeivanj * Od koga? Mogoče od vas?"
■ "oj Bojr. kako >e vam težko dopove! Povejte mi po pravici, ali ste a.; • li tam v stari domovini v takih okoliščinah kot zdajle?" "'"e vrjamem. Vsaj spominjam se ne,*' odvrnem na to nepotrebno
rašanje.
"Torej niste še nikogar ubili?" "Ne?"
"T .rej sie izvršili danes prvi umor. Kako vam je kaj pri srcu? To mi lejte. to bi rad vedel."
"Hm! Posebno prijetna zavest ni to. Da bi tako kmalu ubil še kakega veka. na to ne mislim. V meni se nekaj oglaša, kar ima veliko sorodnost lal*» vestjo."
ne domišljujte si in ne delajte si težkega srca!
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeiler,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
ralgije,
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl Su
New York.
KATERE 8E BOBE V ZALOGI F BANK SAKSEB-JA.
WICH STREET. NEW YORK.
109 GBEEN-
kd
vi
BBZOPABNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hambarg-aineriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Provence. .6. sept, ob 10. uri dop. La Lorraine. .13. sept, ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kronprinz "VVilhelm
4. septembra ob 7. uri zjutraj. Kaiser "Wilhelm der Grosse
11. septembra ob 10. uri dopoldne.
V	Hamburg: Deutschland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Amerieana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Pami Vj Cunard-črte:
Pannonia. .. .11. septembra opoldne. Oarpatbia___.25. sept. ob 10. uri dop.
Paraiki Austro-Americana-črte:
Giulia........1. septembra opoldne
Francesca. .. .13. septembra opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplnjejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Finland.___1. sept. ob 2.30 uri pop.
Zeeiand......8. sept. ob 9. uri dop.
V	OambuTg:
Bliicher......G. sept. ob 9. uri dop.
Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop.
V	Rotterdam :
prai
pr
> z
I
ne domišljajte si in ne delajte si težkega srca! Tukaj se pripeti |M._r -t krat. da mora človek pihniti kojra na oni svet, Če bo«"e obvarovati"
sv«»;.. kožo. V takih slučajih se mora---heavens, to je jeden tak slu-
r;r!" ;<rstavi. " Apaehi -<• že tukaj. No. zopet bodo krvave glave. Pri-^e na boj, messrs!"
;je od tamkaj, kjer so bili stražniki z vjetimi Apaehi. visok, zve-i* vojni klic Apaehov. Inču-čuna in Winnetou sta bila zoper ■ikovanje zopet tukaj in sta napadla kiowasko taborišče. Kar jih je an : so prestrašeni poslušali: nato zavpije glavar: "Sovražniki so ih bratih. Hitro na pomoč!" "e oditi: kar stopi Sam predenj in mu pravi: **>'•• bodite t je: ostanite tukaj, ker smo itak tudi obkoljeni. Ali mislite, ua -* »a apa-ka trlavarja ta!o neumna, da l>odeta napadla samo stražnike,
ne ■ t : 1 vedel, kie smo mi? V prihodnjem trenutku---."
i'., i je <rovoril hitro in strastno, vendar ni mogel končati; že v prihod-i:.i«'!ii 11 enutku pretresa ozračje silno, mozek pretresujoče bojno vpitje. Mi >;:.■» hili. kot rečeno, na odprti preriji, na kterej je stalo posamezno grmi-revje. Tega se j>oslu/.ili Apaehi in se nam približali med tem, ko smo imeli sami s seboj dovolj opravka: bili smo popolnoma obkoljeni. Zdaj so že tekli v posameznih gručah naravnost nad nas. Kiowi so streljali nanje i' ji! n - nekaj zadeli: a to je bilo tako malenkostno, da se ni moglo upošteva; i. Naenkrat so bili napadalci pri nas.
• usmrtite nobenega Apacha. prav nobenega," naročam Samu, I i' : Willu: v tem trenutku se je pa tudi že pričela bitka. Mi se jo ni-s:;i' ii leževali; nadinženir in trije survey or j i pa so se branili, a so bili kiralu postreljeni. To je bilo grozno. Medtem ko jaz to gledam, nisem opazi'. , .i j s»- godi za menoj. Precejšnja četa nas napade in razpodi. Sicer o vpiii ljudem, da smo njih prijatelji, a vse zastonj; naskočili so nas z i:o,.i i . tomahauki. da smo se morali braniti, dasi se nismo hoteli. Pobijemo • : vi a tla s kopit i od pušk tako. da so se nas začeli bati in odmikati se.
Ta trenutek porabim hitro in se ozrem. Nobenega Kiowa ni bilo, kteri I : - l>ori! z več Apaehi. Tudi Sam to zapazi in zavpije: "I itro bežimo — tja v grmovje!"
teh besedah pokaže na že večkrat omenjeno grmovje, ktero nam je s'	>ot zavetje pred taboriščem. Sam z Dickom in Willom steče na-
i ■ • t a. Jaz >e obotavljam nekaj trenutkov in gledam tja, kjer sem vidi- i »urvevor.je. Ti vendar beli in jaz bi jim rad pomagal; a bilo je prt- o. Zato jo tudi jaz uberem proti grmovju. Ko sem se mu že dobro p: V '. raLfledam naenkrat za te:n Ineu-čuno. On in Winnetou sta vodila ti^t .. i.lelek, kteri je napadel straže, <la oprosti vjetnike. Ko se je to zgodilo. - i glavarja oddirjala, da vidita, kak vspeh je dosegel večji oddelek, -	-i -mr> se" mi borili. Int"u-euna je jahal precej pred Winnetouvom.
Ko 11 <• izza grmovja na piano, zaprleda mene.
" Vat tuje zemlje!" nji zaklh'e in skoči proti meni z narobe obrneno puško, da me pobije. Jaz mu povem par besedij, ktere so imele namen, prepričati i^a, da nisem jaz nikak njegov sovražnik; a on se ne zmeni za to in p-»dvoji svoje udarce. Zdaj sem imel le jeden izhod; če nočem biti težko ranje: ali ubit, se moram braniti. V trenutku, ko me hoče zopet udariti, vr <•!> puško za medvede na tla, skočim nanj, zgrabim ga z levico za vrat, z desnico mu pa priložim par udarcev. Puška mu odpade, opoteee se in za-.:r<"i er pade na tla. V tem zaslišim za seboj vesel glas:
(Dalje prihodnjič.)
Potsdam___.5. sept. ob 6. uri zjutraj
Noordam----12. sept. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kleri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Hector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glav nih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^'
»modernim kogljlžčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
- Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, III.
............................................la.-A.,
dBhmidil
NAZNANILO.

J Rojakom Slovencem in Hrva-1 tom, kteri potujejo čez Duluth, € naznanjam, da sem se preselil z ^ mojim saloonom, in sicer prav bli-; zo kolodvora.
* Moj SALOON se nahaja pod it. I 409 W. Michigan St.,
J m ie samo pol bloka oddaljen od f kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni na desno in si takoj pri meni. 4 Zahvaljujoč se za vso aosedanjo i naklonjenost rojakov, se za nada-fl lje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago* tavljam.
S spoštovanjemj
JOSIP SCHARABON,
1409 W- Michigan St.,
DULUTH, MINN.


MOLTVENIKL
Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00, Ključ nebeških vrat, vez. v slon. 'kost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.
zLata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25e. • Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajsiki glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dalo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00.
Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
■ - - - __
PESML
A Aškerc: Mučeniki. Elegantno ve -zano, $1.25.
F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-K. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20e. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20e. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20e. Evstahija, 15c. General Laaidon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Eildegarda, 20c. Hirlauda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Iz ana mi, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 c. Lažnjivi kljnkec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 2Qc.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20e. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20 c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje ▼ Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c.. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grofi, 20c. Prst božji, 15c. Repoitev, 20e.
Ribičev sin, 10«.	i
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polaneskih, 3 zvez&i $2.50.
Roparsko življenje, 20c.
Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c.
Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Notburga, 20c. 60 malih p o vesti j, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE. Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni 40c.
Bompagnie Generale Transatlaiilipe.
[Francoska parobrodna družba.j



. . ,> 'M': -^Sirff^^^tC
'.-altin^v.a MRI
::'	: . .-. j,-	v t
DIREKTNA GilTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA iN LJ!J2LJANE.
POSTNI	SO:
"La Provence" na dva vijaka ................14,200 ton,	30,000 konjskih moCi
"La Savoie ' „ „ „ .................I2,(MKJ	„	2r,f«i0
"La Lorraine" „ „ „ .................12,000	„	25,<«0
"LaTonraine" „ „ „ ..............10,(J(M)	„	12,
"L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000	„	10.(0
"La Bretange" .............................. 8,000	, m ot t»
•«La Chamqagne" ............................ 8.. 100	„ 9>0» "
"La Gasccgne"............................... 8.000	„ i),ooo „ "
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od Redaj impioj vedno ol» c-f trikih < l> 10. uri dopoludne Iz pristanišča 6t. 42 North Ki*er, ob Morton St., N.Y.
*LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gascogne	29. sept. 1906.
•LA LORRAINE 13. sept. 1906. "LA PROVENCE	4. okt. 1906.
La Bretagne	15. sept. 1906. "LA LORRAINE 11. okt. 1906.
*LA TOURAINE 20. sept. 1906. La Bretagne	13. okt. 1906.
•LA SAVOIE	27. sept. 1906. *LA TOURAINE	IS. okt.2?06.
Parnika z zvezdo zaznaniovaui imajo po dva vijaka.
Al«	KoZminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
hrvatsko-angleški razgovori,
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček prinčiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Drage:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zj edin j ene države, 25c.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne druge, po 3c., dueat 30c. ' Bazne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, lOe.
CUNARD L8 ■
PARINIICI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
parniki imajo jako obsežen pokrit prostor xv krovu za šetanje potnikov tretjega razreda.'
odpluje iz New Yorka <lne 11. septembra.
odpluje iz New
Yorka d je 25. septembra.
odpluje iz New Yorka dne 16. oktobra.
. . ™nia, s lay 0 ni a in pannonia so parniki na dva vi-jaka. Ji parniki so napravljeni po najnovejšem kroju iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na d ,n t.ri mizi jiostrež na.
Vožnje listke prodajajo ]>ooblaščeni a^entje in
The Cunard SieamsIilD Co., Ltfl s
BOSTON;:	MINNEAPOLIS;:	CHICAGO:
126 State St.| Guaranty Builciin^.' [<57 [Dearborn St. 21-24;[STATE ST., JNEW^YORK.


AFSTBHM1BIC1SI
Regulftrni potnl p«rnik.l
"OIULJA" odpluje 5. septembra. "FRANCESCA" odpluje 13. septembra.
«SOFIAtHOtlENBERG» odpIuje 3 okt
voarljo med,Ne« Vorkum, Tr-«tom Ir, Wcko.
Najpripravnejža in najcenejša ],arobrodna «,ta v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko
I od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General*Agents,
$	^Washington St., New York.


giiiirgH!!"^-1	................
Telefon 2034.
■ isy p-r "mF'^P"1- nr. "" .t " ir* '
Frank
214-218 Market Street.	Waukegan, 111.
*
priporoča rojakom svoj
^SALO O N, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groee-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo liilio in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank S-ikserjem v Kew Yorku.
jI A, A
i
i
r
k