UtoJa *** daa tmm Mlf»j la prasaikov. Untd daily «eapt 8» 4*7» and Holidajs. VETA 5rO--YBAB XlL uuf ^ 1928 ~ " NAR<>PNE POPP^NE -»ednote »^^t^sssiifttrrtsr cfiKo. iu UndaUM Ii upravnllkl prostori: SIIT 8. Laandak Ava. Offioa of PublUaUoat 1007 South Lawn4ala At«. Tatophoo«, Kockw.ll 4904 Strojniški delavci ia javno lastnišlvo brez priveskov jirtkli so ** podporo predloge ^natorja Norrisa iz Nebraeke. VVashimrton, D. C—Strojniki, organizirani v International As-lociation of Machinists so se na ^v-jji konvenciji izrekli, da podpirajo zakonsko predlogo senatorja Norrisa iz Nebraske in senatorja Johnsona iz Kalifornije. Prva predloga določa, da vlada lastuje električne naprave pri Muscle Shoalsu, producira in nzdeljuje električno silo. Dru-ja predloga priporoča ravnotake določbe glede Boulder Canyona v Coloradu. _ Strojniki ae niso izrekli le za predlogi senatorjev Norrisa in Johnsona, ampak so sklenili, da bodo nastopili proti vsaki privatni korporaciji, ki steza svoje kremplje po javnih potrebščinah. Izjavili so se odprto, da naj bodo vse naprav^ za produkcijo in distribucijo elektrike javna ljudska lastnina, ravno tako tudi naprave za produkcijo in distribucijo plina in vodovodi. S tem sklepom so strojniki odobrili zjfled, ki so ga dali Onta-lio, Winnipeg in druga kanadska «e«ta. IVrhtegu so izrekli zahvalo senatorju VValshu iz Montane glede njegovega dela, ki je povzročilo, da je žarka -luč obsvetila fakte privatnega elektrarnar-skega trusta. Ta resolucija bo predložena članstvu v Združenih državah in Kanadi na splošno glasovanje. Fakti, ki so prišli na dan tekom senatnega zaslišanja in pre-iskave zvezne obrtne komisije o VVashington, D. C.—Ameriška delavska federacija je na podlagi poročil, ki jih je prejela od delavskih strokovnih organizacij, sporočila javnosti, da se je število organiziranih brezposelnih delavcev v 24 mestih znižala od meseca julija do meseca avgusta za tri odstotke. Brezposelnih ,v teh mestih je bilo po mesecih, ako se sodi po odstotkih: V januarju 18%, februarju 18%, marcu 18%, aprilu 16%, maju 13%, juniju 11%, juliju 12% in V avgustu 9%. V stavbinski industriji je bila brezposelnost po mesecih in odstotkih: V januarju 36%, februarju 39%, marcu 38%, aprilu 16%, maju 13%, juniju 11%, juliju 12% ih v avgustu 9%. Drugi poklici so pokazali, da je bila pri njih brezposelnost od 11% v mesecu januarju in do 6% v mesecu avgustu. ^ivuc • m| je volilni uradniki, ki mfcrjSHKTKBBSaTfrivat-f^ 8oboto vpi80vali volilct, ko nega elektramarskega trusta v ioli, so povzročili, da ni bilo najmanjšega ugovora proti tej re-loluciji. Delegat je so se zgrabili nad tem početjem in obljubili. da bodo poskrbeli, da ljudstvo izve resnico, ko se vrnejo domov. Senatorju NQrris in Johnson bodo v prihodnjem kongresnem »sedanju izrabila resolucijo kot' orožje proti nazadnjakom, ki za-fovarjajo privatne interese. Zbornica in senat sta sprejela odredbo glede električnih naprav in njih obratovanju pri Muscle Shoalsu, toda predsednik Coo-lidge je vetiral te odredbe na ta načm, da jih je pustil mimo zaspati v Gospodu. Predloga glede Boulder Canyona je pa na senatnem koledarju. Zvezna obrtna komisija bo pa nadaljevala svojo preiskavo glede el.ktrarnarskega trusta v !«mislu senatne resolucije. Raz-v Georgijl, Tennesseeju, Karolinah in na Pacifični »^li bodo razgaljene v prihod-njili dveh mesecih. %in*ki delavci pokopani v tunelu. •Madrid, i. okt. — Neznano " *em mrličev so izvlekli piano. itev Z!] u«ii Is »»loimov ubitih na križcih. v " e. Pa., in dve pri Nor- tn -vali pri tej aferi. Angelo P«*, tlttl in John Perconti sta dečka ugrabila, ko Je šel iz farne šole. Oba sta že aretirana tn Petitlt je že obtožen po veleporotl, Cappellano Je bil prej buli", gar v Kankakeeju, a ko ga je policija pregnala od tam, se • preselil na farmo, kjer jo nadaljeval žganjokuho in bil jo v zvezi z zločinskimi italijanskimi karakterji v Chicagu. ŠTEV,—NUMBER 231 Kdo jo IzMjtitolj aeroplana? Petindvajset letnica avijatlke je tukaj, a Ao niao na jasnem, kdo je bil prvi v zraku. Waahlngton, D. C. — Letos je preteklo 26 let, odkar se je prvi letalec dvignil v zrak z aeroplanom — toda kdo je bi) prvi? To pereče vprašanje še ni rešeno, Jasno je, da je M Američan, toda kateri: Samuel IMarpont Lang!ey ali brata Or-ville in VVllbur Wright? Tt trije ae tepejo za slavo. Brata Wright sta te pred dol-' go leti predloAlla dokaze, da Je njuno letalo prvo bilo v zraku leta 1903 v Kltty Hawku. N. C. Dokazi niao bili sprejeti in Smlthsonlan Institute v Wa*h-ingtonu, ki velja za nekakega sodnika v ameriških zgodovinskih sadevah in hrani zadevne predmete, je podelil čaat Lan-«leyu kot prvemu letalcu In njegovo letalo ae nahaja v muzeju tega zavoda x napisom, da je to prvo letalo,, ki se*je dvignilo v zrak. To je oba Wrighta tako rasje-ailo, da sta svoje dokaza poslala v Anglijo in tam prepričala avU jatiške avtoritete o njuni trditvi, Njuno letalo Je bilo potem poslano v London In danes leti v tamošnjem muzeju z označbo kot "prvo latalo, ki je bilo v zraku." Prepir je trajal dalje in na-|M)sled — ko ae je bližala |wtln-dvajaetletnlea največje iznajdbe 20. stoletja — Je bila letošnjo spomlad predložona resolucija v kongresu, da se naj pooblasti ff¥tiiln» ; hoauptloir Wb» tfcMMt ^fT.^^!?! ?fV.!??.T:lvaljgvnl zaključek. Resolucija jo bila sprejota v nitji zbornici, oatala pa je na mili v aenatu. kjer "ni bilo čaaa sa take malenkosti". Na vrsto pride šele v prihodnjem decembru. Medtem se Je vodstvo Smlthsonlan Instituta premislilo in podalo pred kratkim Izjavo, dn je sramota za Ameriko, če se Iz-najditelji n« morejo sporazumeti. Institut svetuje, da ae naredi kompromis in da ae vsi trije ptoglaaljo kot prvi letalci In dele čast med seboj. Vodstvo Je i« podpri«* svojo akcijo a činom; dalo Je izbriaati z Lang leyejevega letala beaedo "prvo" ln nova označba je "eno prvih", Obenem sta bila brata Wrlght povabljena, da premestita njuno letalo iz Londona v Bmlthao-nian, kjer boata obe prvi letali drugo poleg drugega uživali «-nako čast. Brate Wrlgha pa menda nočeta odštopit! od prvenstva -- ln tako Amerika zdaj ne ve, koga bi počastila ob petlndvejaetletfilc! aeroplana. POSREDOVALCI OBIRAJO 2EPE BREZPOSELNIM Oberejo jih za okrog mlljon do V larjev na leto. - Cleveland, O.—Državni sena tor George H. Bender, ki je uvedel preiskavo glede privatnih posrtniovalnic za delo, meni, da ti privatni posredovalci za delo omolzejo brezposelne delavce približno za en milijon dolarjev na leto. V mestu je 46 posredovalnic za delo. Bender |m Izjav« Ija, da skoraj polovica teh krši mestne odredbe in na nelegalen način osmukajo brezposlece za posredovalnlno. j "Noben razred delavcev ni iz-vzot," pravi Bender. Dninarji se prisilijo, da plačajo do 60 od-atotkov od svojega zaslužka prvi meaec kot poaredovalnino. Bender je opazil, da se brez-posleci pošiljajo na začasno delo, nu lo se pa skuša Is njih iitis-niti pristojbina že naprej, kot bi delali skozi vse leto. Te posredovalnice računljo kut posredovalnlno za začasno delo od 92 do 97.60. On pravi: "Neka agencija je l>oalala tri delavce v Highland, O. Delali so ii ure in |>oi in nato so prejeli za plačilo dva obeda. Morati ao |h*š nazaj v Cleveland." Za dok), pri katerem se zasluži manj kot 976 na mesec, se zahteva ena tretjina mezde kot posredovalnina. Od devetdeset dolarjev, se zahteva 40 odstotkov; od (Jgvet4*set do dve sto dolarjev pa petdeset odstotkov. jTdolarf odstotkov. Učitelji in učiteljice morajo plačati dva dolarja vpisnina in pet odstotkov od plače, ki Jo prejmejo prvo leto. DrugI profssljonolcl morajo plsčatl od 6 do 10 odstotkov od zaslužka prvega le^f Bender predlaga postavo, da bo država določila posredovalni no in kako se Iztlrjava in plačuje. MKATNI DELAVCI BODO DK-LALI 44 1 m v TRDNIJ. Občina si a lam povite tsdatkr. Sesul«. Waah,—Mestni delavci in drugi uslužbenci, ki taslu-žijo manj kot pet dolarjev ha dan. bodo odslej delali le 44 ur v tednu. Nekateri mestni očetje plakajo, da bo občina Imela »H0.5M6 voč stroškov na leto. V Vara razbila družino. Chicago, — fterpeVO1*® v*r' ska propaganda ni nlperjert*; samo proti kandidatom v let'* nji volilni borbi, temveč: tudi proti družinski srači Vsaj tako ae pritožuje Richard W (lik I lam. ki ja te dni vložil tožbo za 960,000 odškodnine proti svojemu taatu ln tašči, kar ato razbila njogovo zakonsko srečo Toliko časa iU hujskala hč*r. njogovo ženo, proti njamu radi tega. kar Je on drog* vare, da ga je končno postila. INGLEHIAH ME JE VRNIL IZ MEHIKE. Poročal bo o razmerah v Mehiki. Washington, D. C,—Santiago Iglealas, tajnik Panameriške de lavake federacija ao Je vrnil U glavnega mesta Mehike v VVashlngton. Tam Je obdržaval konference z delavskimi voditelji, predsednikom Callesom in drugimi. Njegovo potovanje \ VVashlngton je bilo polno ijfne nadenj. Ko je parnik "Monterey" za pustil pristan Vera Ous, Je na njem izbruhnil požar Nato se j« zasidral v luki Progreso. Dva dni je trajal boj s požarom, nakar je bil pot lačen Ko je zapustil parnik pristan in Je svoj rlloc obrnil proti sever Ju, ga Je ujel orkan. Pet dni ae Je parnik Imrll z razburkanimi valovi. Proden Je vihar polegel, je lgleaia* po radiu izvedel, kakb Je orkan opuatošll Portiko. Kasneje je izvedel, da Je orkan z njegove hiš« • odnesel streho, a družina ja o-stala nepoškodovana. Iglesiaa a« zdaj pripravlja po-roeati o razmerah v Mehiki in o umoru (Jbregooa, Po njegovem mnenju Je umor deki verskega fanatika, ki ni imel nikakoršnih zvez ali stikov. TAKO JE PRAVILNO. Prva zahteva socialistične stranke je pomiloščenje Tom MoooerJa. Kan franclaeo, Cal—Prvo zahteva v programu socijeliatične stranke v Kaliforniji Je ta, da se takoj isimiloati Tom Mooney, ki Je bil na podlagi krivega pričanja spoznan krivim in obso-Jen. Organizirani delavci v Kaliforniji bodo zdaj imali priliko, koliko so pripravljeni sa žrtvovati za Mooti«yja. On ja žrtvoval zanje dozdaj dvanajat let svojags življenja, zdaj je v ječi I | m m že trinajsto lato. Ali so delavci .. ~ " . , ! pripravljeni »« toliko žrtvovati, ftv«**a vladna kriza. <1m Mlt gl^ovall socialistično In Htorklioloi. I "ki Volitve t/n kli. da «o za takojšnjo liomlloščenje Moonayja? i Novi krvavi isgredl v Nemčiji. na švedskem so prinssle vladno krizo. Ker nima nobena •trat -ks aliaoiutlie večine v novi zbor niei. Je zdaj vprašanja, kaka bo| Hlimj,urg. 1 okt - Včoraj a« Izbruhnili novi Izgradi mod Im>* munUti In njihovimi naaproi-nlkl v Hamburgu. Kna oaeha jo bila ubita in 16 Užko tor 200 lahko ranjenih. Policija je roz-podiia i/grednlka. prihodnja koalicija Najprej so skušali sestaviti protidelavsko kfiollcijo iz konaervatlvcov, lll»e-rakov in agrareov. pa ni šlo. V' soboto je kralj ts»vabll ailmirals Lindmsna. naj M»atavi vlado. PROSVETA GLASILO SLOVE*BIB NAEODNR PODPORNI JEDNOTI LAJHT1CPU >U)V ENBKB MAMHW» PODPOtNI JKMIOT1 Cmm offlMov po dogovora Rokopisi m m vraiajo Narotetna Zadiojana driara (Uran Chkaga) #6.00 m pol Irto; Chie«*o ia Cicaro 17* aa lato. $».7» aa pa! lala. to aa iti'« |M0 _•__ Naalev sa vaa. kar lau stik a -PROSVETA" MIT H Sa. Uirašala A -THE ENLIGBTENMENr Orgaa af Um StevMM Nillaal — Owmmi br Um 8Wv«m Nattoaal Baa«flt rataa oa Bur,.cHpti.in: Uaitod Stotoi (aspapt Chicago) and r: CbiwofTJi#. and f oral ga aaeBtrtee mM par pasr - ----TBDPBSIf MEMBKR Of THB Datum v oklapaju n. pr. (S«pt. 80.192«) poUg vaiaga J mana na naslova pomeni, da va mjc s tam dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno d« s« vam na aatavi Itat. VELEPODJETNIKI MN02E PREMOŽENJE. MAU SO PA PRITI8NENI OB STENO V VEDNO VEČJEM ŠTEVILU. Gospodarski razvoj gre v človeški družbi, ki sloni na sistemu kapitalistične blagovne produkcije in distribucije za dobiček, svojo pot, kot jo napovedal Marks v svojem znamenitem delu "Kapital", ko ie ni bilo gigantičnih trustov in sindikatov, ki se razvijajo v horizontalni ali pa vertikalni smeri. O tem se lahko vsak, ki študira gospodarske in socialne razmere, prepriča v Ameriki, v deželi, v kateri se je najbolj razvil ta gospodarski sistem. Pojavi so tukaj in vidi jih lahko vsak, kdor noče nalašč mižati ali pa ostati slep. Lastniki velikih industrij-pkih trustovskih ali sindikalističnih podjetij žanjejo vedno večje dobičke, njih premoženje se množi z neznansko hitrico, a obenem se množe tudi bankroti malih podjetnikov in biznismanov. Te prikazni v gospodarskem življenju pokazujejo jasno kot beli dan, kakšen razvoj ,v gospodarstvu je kapitalizem prinesel in kako se ta razvoj vrši. Tega pojava ni iztaknil kakšen socialist sedanjih dni, da dokaže, kako pravilna je Marksova teorija, ampak M. W. Aleksander, predsednik Narodne industrijske konference, statističnega oddelka organiziranih podjetnikov v Združenih državah, prihaja do spoznanja in pravi, da najbolj značilno znamenje bizniške aktivitete je v tem, da je zaslužek lepega števila korporacij, posebno velikih, zadovoljiv, na drugi strani se pa množi število bankrotov v tej dobi konkurence. Narodna komercijalna banka je napravila pregled za 310 korporacij glede profita za prvih šest mesecev. Ta profit pove, da je višji za osem odstotkov, kot je bil v prvi polovici leta 1927. Sto devetdeset kompanij je pomnožilo dobiček, sto dvajset jih pa izkazuje, da imajo manjši dobiček, kot so ga imele pred enim letom. Kompanije, ki se pečajo s kemično industrijo, proizvajanjem petroleja, usnja, motorne opreme, živeža, rajonske svile, bakra in kompanije, ki imajo verižne trgovine za prodajo na drobno so pomnožile dobiček. Kompanije, ki se pečajo s produkcijo premoga, železniške opreme, stavbinskega materijala in jekla, so pa imele manjši dobiček. Javno potrebščine kompanije so imele v prvih šest mesecih 11. 12 odstotkov več dobička, kot leta 1927, Železniške družbe, ki so imele v prvi četrtinki t. 1. 4 od-ntotke manj dobička, si hitro pomagajo in bodo kmalu nM to pozabile. Letos je bilo po prvih šest mesecih razdeljenih $321,-208,644 v dividendah med delničarje. Leta 1927 je pa bilo razdeljenih v dividendah $259,936.422. Dnevnik "New York Times" je prinesel naslednjo tablico, ki po-kazuje, v katerih industrijah je bil U dobiček: Meneč avguat I .tto 102H Banke in zavarovanje....................» 6.066,000 6,.137,626 899,426 10,881.230 11,664.603. 20.641.646 .'1,046,616 64,417,629 64.K39.780 :16,006.491 —k M Razen male skupine izredno bogatih ljudi ne more nihča trditi, da je kapitalistični gospodarski sistem najbolj!, kar jih je bilo dozdaj na svetu in kar jih še pride, ako ni udarjen na možgane. Razvoj kapitalizma sam kaže, ako bodo ljudje hoteli živeti v sreči in zadovoljstvu, da bodo najprvo morali izpremeniti gospodarski sistem, da tako postavijo temelj svoji sreči in zadovoljnosti. Sobrat Andy S proga r ae je odpeljal v staro domovino dne 22. sept. v upanju, da ae mu zopet povrne zdravje v bolj svežem zraku. Želim mu hitro o-krevanje. Sobrat Andy Kavcic je odprl restavracijo na 4th State St. v Newarku, N. J. To, mislim, je prva slovenska restavracija v tem mestu. Tu si človek lahko napolni želodec z dobro kranjsko hrano. Želim veliko uspeha! Leo Bizjak Razne vesti iz Elizabetha. Elizabeth, N. J.—Ker fte ni dolgo, odkar je bilo poročano v Prosvetl o tukajšnjih razmerah med Slovenci, zato "ne bom troti! dragocenega prostora, telim pa poročati o naših dobrotah, ki so nam na razpolago od strani tovarnarjev. Strokovno organiziranih delavcev Je tukaj prav malo, pa tudi če bi prišli organizatorji ter pričeli z organiziranjem, bi bila vsaka taka akcija brezuspešna. Prvič, od strani delavcev samih, ker se zanimajo za drugo kakor za vsakovrstne igre in dirke. To pa je ra- Prepajiaja mijaliftar ti Bidaljspit Ivan »(slak: Girardske novice Girard, Oh to. — V zadnjem dopisu sem že omenil, da bo o-tvoritev novega mosta in da se bo vriila velika parada, nisem z umi j i vo, da tovarnarji vse to ra2loži, ^^ ima ta \Mo 1927 6 2.664,400 Verižne prodajalne ......................* 6.337.626 6.040.793 Departmentne trgovine................. 309.426 1,660,768 . ^rf ........................................... 10,881.230 14.864.448 Rudarstvo in topenje rude............ 11,664.803. > 7,960.084 Avtomobilska industrija................ 20.841.646 • 26.096,469 Avtomobilska oprema.................... 3.046.616 2.060,864 0|J* .................................................. 64,417,629 66478,186 Javne potrebščine............................ M.H39.730 68,263,117 Železnica —----------------------------- 36.008.491 13.626,178 Železniška oprema ....................... 6,760,160 1.002.608 ................................................ 23.342,767 4.340,148 Tob«»< .............................................. 6.712.383 1.681,478 R**no .-o.......................................... 63,062.247 42.388.466 Popolnoma v protislovju s to sliko kapitalistične l>t oaperiteu je pa izkaz R. G. Duna, ki pokaiuje, da j« letoe v mesecu avgustu bankrotiralo 1,800 tvrdk, medtem ko je bilo v letu 1927 v mesecu avgustu le 1,708 bankrotov. Letos so obveznosti bankrotiranih tvrdk znašale $55,000,000, lani pa $.'19,000,000. To |iokazuje. da v kapitalističnem ribniku velike ščuke jedo male, da ae premoženje vedno osredotučuje v rokah male peščice ljudi vladajočega razreda, ljudstvo pa vedno bolj obubožava. Na kratko povedano: število bogatinov postaja vedno manj**, število onih. ki morajo prehraniti sebe in svoje družine t delom svojega uma ali rok pa vedno večje. t vidijo, zato pa tudi dajo dosti take hrane, samo da bi se delavec ne prebudi) in spomnil na strokovno in politično organizacijo. Razumljivo je tudi, kadar tovarnar zapazit da ima v svoji delavnici naprednega delavca, ga takoj odslovi ter zapiše na črno listo tako, da je takemu težko dobiti delo, v tem ali v kakem bližnjem mestu. Ravno tako tudi napravijo s starim delavcem; kadar ga izčrpajo do skrajnosti, potem mu povedo, da za nJega ni več dela. Kam naj se tak Človek obrne? Denarja ni, dela tudi ne, ker v svoji mla* dosti si ga ni mogel prihraniti, da bi na stara leta kupil vsakdanje potrebščine, zato je pripu-ičen svoji usodi, ako se ga nihče ne usmIH ter pomaga iz bede, v catero ga je pahnil nenasitni kapitalizem. Da pridem do svojega namena, želim poročati nekoliko o u sodi. našega rojaka Anton Lu kanca, doma iz Seia pri Bledu n. Gorenjskem. Kolikor je men znano, je prišel v to deželo ne kako leta 1906, in sicer v drža vo Montano. Tam je preživc več let v upanju, da si izboljŠ; svoj bedni položaj in se zope srečen vrne v domovino. Ve njegov trud pa je bil zaman. Bi tudi član SNPJ, in sicer na zadnje pri društvu št. 81 v Re Lodgu, Montarta. Ker pa — p< njegovem mnenju — mu je ome njeno društvo prikrajšalo bolni iko podporo začaaa bolezni, j< pustil društvo in jednoto. Po em je odpotoval od tam prot Mllwaukeeju, Wis„ ali tam s< mu menda ni dopadlo, ker del< v tovarni je vae drugačno kako: premogorovu. Naposled ae j« podal proti New Yorku, misleč da se odpelje v stari kraj. Ni potu se je vstavil v Elizabethu N. J. Tukaj je pričel delati v upanju, da si še prihrani pai dolarjev. Ali komaj je pričel pa še ao ga odslovili, menda radi Starosti; bil je 62 let star. Tako je hodil za delom od tovarne do tovarne ter tudi dele dobil, ali povsod je bil odalov-Ijen. Naposled je obolel; tako mu Jo bolezen odnesla zadnji dolar. Kako Je to učinkovalo na njega, je ratumljivo, in po-Bledice ao bile. da ae mu je o-mračil um. Ker s! revež ni mo-gel ničesar sam pomagati, sva se zavzela zanj aobrat A. Kavči« in jaz ter a pomočjo društva št. 640 SNPJ v Elizabethu izpo-alovala vožnji listek v domovino od Jugoatovanaksga konzulata. Ker so ps v zrni s tem naatall še drugi stroški, Js bilo treba prositi za denarno pomoč pri na-ših sobrat i h in rojakih v tej naselbini Tako smo nabrali $88.M. od teh aa J« pot rotilo 614. drugo amo izročili nJemu Vsa druge stroške, kar sva Jih imela A. Kavcic in jat. trpimo aami. V imenu rojaka A. Lukanca ae mJ1*i»u' zahvalim vsem, ka tori atr kaj pripomogli, kakor tudi druatvu It. 640 SNPJ. Ro-Jaki. priatopiu v SNPJ. dokler Js šaa. (>na vam bo pomagala v petrebi in nesreči. SNPJ ne akrbi samo sa avoje članstvo, na-go tudi v dosti alučajih za roja-ks. kateri niso njeni člani. Torej ne "dlašajte od moaocs do meaees. ampak priatopite ob pr- vi priliki! l most. Ta most veže pet železniških križišč in sp6daj teče velika reka. Je tudi velikega pomena za našo mesto, kakor tudi za McDonald, ker tam se nahaja velika jeklarna. Parada se je vršila v velikem obsegu, vseh paradnih flot je bilo 48, na tretjem mestu je bila slovenska flota, ki je predstavljala starokrajako balo.. Pristavljala je strica Sama, lfiss Kolumbijo in našo narodno nošo. Parade so se udeležila vsa slovenska podporna društva. Naše društvo je prepustilo dvorano mladini za 20. okt. naj ima svoje veselje, naše društvo pa bo priredilo vinsko trgatev na 24. novembra. Toliko v pojasnilo javnosti. Koncert opernega pevca A. Sublja se bo vršil tu dne 27. oktobra ob osmih zvečer. Kakor je razvidno iz slovenskih časopisov, s kakim navdušenjem poeeča naš narod jegove koncerte, zatorej upam, a bo naša naaelbina kakor tu-1 bližnje naselbine posetile ta oncert in napolnile dvorano do adnjega kotička. Po koncertu o prosta zabava in ples, Igra-t bosta dva na^a rojaka na har-lonike, da bo vesel večer a vse, stare in mlade, tako da e bomo lahko vsi zavrteli. i* John Jesenko. JHftesloviasM Izvoz in mi (Isvlnio.) "< Beograd, 17., 9., 1928. bm je glavni predmet, ki se zvaža iz Jugoslavije. Uvaža se t 38 držav. Največji odjema-ec je Italija, ki ga po svojih igodnih zvezah prodaja naprej, 'lasti v Španijo. V letošnjem »lletju se Ja izvozilo lesa za 1160 milijonov Din. 3amo v talijo za 348 milijonov. — Drv :a gorivo se Je izvozilo za 42 mi-ijonov Din. * Za njim pridejo jajca; teh ae 'e izvosflo za 297 milljdnov din; največ v Nemčijo (za 82 mili-ionov), potem v Italijo (78 mi-Ijonov), v Švico (za 69 milijonov), v Avstrijo za 64 bilijonov. Prejšnja leta Je bila Moa hflfc nak odjemalec za jajc. Ha prvem KristT^- .»i.ia ui____Vuk: "Ljubi svojega bližnjega. Potemi pridejo_svinje, ki smo ^ Mmefa Ko * ^ Kora*čeva žandarmerija I je preiskuje stanovanja zaupnikov Socijabstične stranke. Iz Selnice ob Dravi poročajo, da Je žandarmerija napravila hišno preisluivo na domu s. M. S. Orožniki so temeljito obavi li svoj posel. Zaplenili so mu pisma, Id mu jih je brat pisal iz Rusije. Orožniki pa se s tem še Iliso zadovoljili, ampak so aa padali še v ruško tovarno za dušik, kjer so premetali omarico, kjer s. S. spravlja obleko. V oma rici so menda našli nekaj leta kov izza volitev v ), 1925, ki so jih takoj vzel| seboj. Zanimivo je, da je pe{ dni pred preiakavo, povodom zborovanja električne zadruge v Selnici klerikalec G. zagrozil s. S., ki je preprečil, da bi se G. hono-riralo 7000 Din: "Frdamani komunist, ti bom že še pokazal!" • » 12. sept. je žandarmerija izvršila hišno preiakavo v človeka nedostojnih bivališčih Der-vusehkove opekarne, pri s. P., ki je predsednik obratnih zaupnikov. Orožniki so mu vse premetali, našli pa seveda nič. Obla-stva bi naj raje poslala vsak teden po eno sanitetno komisijo v Dervuschkove barake, mesto da pošiljajo orožnike nad delavske zaupnike-socijaliste, - v veliko veselje podjetnika. 's Dne 6. septembra so orožniki napravili obisk pri našem »to rem s. L. v Marenbergu. Premetali so vse in pregledali, karkoli jim je prišlo pod roko. V trgu gledajo ljudje Človeka, k! ga obiščejo orožniki po nalogu dr. Koroščevih političnih oblasti, kot razbojnika, ko ne vedo, da Korošec danes preganja socija-Hste tako kot kakšen rimski cesar prve kristjane. S. L. so orožniki izročili tudi papir, na katerem stoji kot v posmeh napisano, da se s. L. lahko pritoži proti preiakavfiis okrož sodišče v Mariboru. to je pač višek ironije, ki si jo dovoli dr. Korošec kot notranji minister! a O neprestanih persekucijah iti hišnih preiskavah poročajo naši sodrugi iz Kočevja. Tamkaj .so hišne preiskave na dnevnem redu in delavci so že tako preplašeni — to je tudi namen teh per-sekucij — da niti delavskih li stov ne upajo več čitati! Povodom proslave 100-letnice Tolstojeve smrti, ki jo je prire dila "Svoboda", je žandarmerija cernirala dvorano, v kateri se je vršilo predavanj«, da si mnogi delavci niti blizu niso upali. Pač pa Korošec ne da nobenih navodil svojim žandarjem, da bi kontrolirali tekstilno tovarno, v kateri se dela po 12 ur dnevno In da bi tovarnajem, ki kršijo delavsko zaščitno zakonodajo, navil ušesa. a Niti pod Pribičevičem se niso vršila tako sistematična preganjanja delavcev,socijalUtov. kot ravno pod režimom dr. Korošca, sina edinozveličavne katoliške OPAZOVANJA Jih prodali ven iz drž*Ve za 197 milijonov din. Glavno v Avstrijo. Govedi se je izvozilo za 166 milijonov din. Največ v Italijo in Avstrijo. Nekaj tudi v Grčijo. Konjev se J« prodalo is države za 63 mil din. Svežega ima se Je prodalo k drŽave za 74 mil. din., najvoč Y Avstrijo • Od rudnin as js največ isvo-lilo bakra (za 141 mil.) in al. «er v Nemčijo, Francijo in Av-atrija železniških pragov (šveier-J«v) ae je is diteve poslalo ven za 62 mi!., cementa sa 66 mil. V državo p« amo uvažali iz tujine največ keifcala (za 806 milj.) potem žotoanih predme-tov, volne In volnenih izdelkov strojev in orodja, podplatov, pe-trotoja. bencina, nafto. Največ as Js uvozilo is Češka U. S. of A. ao (totožne našega uvoza a 887)1. Zanitnljiva Je ta atatiatika. po kateri ae vidi ' iicija prelata Seipla pobila 90 ljudi na Dunaju, ao delavci tru-m oma začeli zapuščati Seiplovo cerkev in tako se tudi lahko zgc di. da bodo ljudje začeli zapuščati KoroŠčevo-cerkev. Svoboda v naši državi velja za pljačkaše, ljudsk« pijavke in druge take razbojnike, ki delavstvo izkoriščajo ln državne blagajne ropajo, sa delavca je samo blagoslovljeni pendrek notranjega miniatra dr. Korošca. Doli naailni in krvavi klerikalni in krščanakoeocijslni režim dr. Anton Korošca! Krrstusove-ga namestnika na z«mlji In ainr. edinazveličavne rimskokatoliške cerkve Za čast in denar. ' To se vidi pri prekoocean*kii, Že od nekdaj ljudje tekmuje- poletih. Undbergh je fel pr jo za slavo in dobiček. Stara so- čez morje in če ima kdo čast * cialna navada. Tekme kot dvo- ima on. Zakaj torej sil i ju ^ boj, dirke v tekanjij, skakanju njim drugi in drugi? Saj ni* in metanju so že stare kot je več prvi In teh rtprvičev" ^ človek sam. Pravtako rasne ig- vedno manj in manj, za ^ re, ki zavzemajo danes ogromne torej ne gre več. Očitno je. da organizacije športa. je v teh poletih Še vedno precej Športne igre in razne druge zaslužka — in največji junuk tekme niso dandanes več toliko dandanes ni več oni, ki na ta. . radi zabave kolikor radi; busi- II oni način potoke svojega na-nessa, zlasti v Ameriki ne. A- sprotnika, temveč oni, ki si prj. meričan se kmalu pokiha na go- dobi V treh dneh — milijon do-lo čast, če ni "nič zraven." Za- larjev. to vidimo, da so večje zvezde v Baš ta tekmovalna norost slu športu in raznih dirkah težki bo- ži filozofom stare šole pri zatro gatini. Najprvo denar in potem varjanju kapitalizma. Pravijo čast! To je praktično. Gola čast da privatna nagrada mora biti' je za proletarske gladalce, ki a- drugače pa ni incetive ali pod ," plavdirajo — in še ti morajo gathosti, ki vodi k napredku Da plačati za sedež, če hočejo ime- _ mora biti, dokler imamo si-ti čast! stem, kf zahteva: Udari ali p* Transportacijska sredstva — sprejmi udarce! Požri, ako no-poleg mnogih drugih pojavov — biti požren! Človek se mora' prej služijo športu kakor potre- ravnati po razmerah in se peha-bi. Prvi veslači so tekmovali za ti za onim, ki mu prinese kom-svojo čast prej, predno so pre- fort, in to v današnjih razme-važali ljudi in blago. Ne vem. rah kapital, kje je bil iznajden prvi voz,*u- i . . , . , verjen pa »em, da »o prej z nJim tVedn<> j?'mov«• dirkali kot vozili stvari. Tako je ^rJt v ** " kodo bilo tudi » prvimi jahači. ^lov,ek"m V ^ «" Prve lokomotive so se kosa- !°d°,tekn,e S°4ra'\bolele' le s konji in izgubile dirko; prvi m«™'. J* bodo xve4 8 P"*'™ " bicikljl so blU športno sredstvo moSnjaml marveč z znanjem in in prav tako avti. Danes pa ja mo{jo žen«»- Incetiva? ®oculn" avijacija še bolj šport kot praktična naprava. Zadnja leta so tekme v zraku naravnost besne, ne g)ede na nevarnost In premnoge življen-ske izgube. Te tekme so potrebne za razvoj zračne transporta-cije in izpopolnitev avijatične tehnike; tu doprinešene človeške žrtve so dobro odtehtane, jo puliš iz sebe samo zato, da si Jasno pa je, da letaTstvo ne mo- utešiš glad in narediš eksistenco re biti vedno šport in da drznim sam, kjer ti je nihče ne garanti-letalcem ne gre več toliko za sla- ra! Taka je današnja tekmoval-vo kakor za — dobiček. nost—med dihanjem in smrtjo. 70-letnice Lincoln- Douglasove debate Obletnica se proslavi z repro* nika in največja politična na-dukcijo debate, na istem me-^sprotnika tistega časa. Vršila sta. *se je na campusu učilišča Knox. --Občinstvo jtf prisodilo zmago Chicago. — Prihodnjo soboto Lincolnu in volilci so nekaj te-poteče 70 let, odkar sta se Abra- dnov kasneje dali večino Linharti Lincoln in takratni senator eolnovi, takrat porojeni repub-Douglas merila v sloveči debati likanski stranki, toda legislsti;-glede vprašanja zamorske suž- ra, ki je volila senatorje po sta-nosti. Lincoln, ki je bil takrat rem sistemu, je vseeno izvolila kongresnik iz Illinoisa, je pozval Douglasa. Dve leti kasneje je Douglasa na javno debato pred bil Lincoln izvoljen predsedni-volilci v kongresni volilni kam- fcom Združenih držav in izbruh* panji. Douglas, ponovni demo- nila je civilna vojna med južni-kratski kandidat za senatorja, mi (suženjskimi) in severnimi je zagovarjal suženjstvo in Lin- državami, eoln je agitiral za svobodo suž- Sedemdesetletnico slavne de-njev. Takrat je bila na dnev- bate proslavijo z reprodukcijo nem redu famozna razsodba vr- popolne besedne bitke prihodnjo hovnega sodišča v slučaju Dred soboto zvečer na istem campusu Scotta, ki se je glasila, da mo- v Galesburgu. Vsa scenerija rajo države, v katerih ni bilo se obnovi, da bo kolikor mogofr sužnosti, poslati ubežne sužnje nalikovala oni pred 70 leti. Tu-v one države, iz katerih so po- di stari oder, ki je še ohranjen, begnlli. O pravičnosti in krivič- postavijo na isto mesto. Nekaj nosti te razsodbe je bilo veliko starčkov še živi, ki so slišali prerekanja in da se zadeva raz- originalno debato in ti bodo nečisti, je Lincoln iniciatiral javno deli spredaj na odru kot častni debato, ki se je vršila 6. okto- gostje prireditve. Prez malega bra 1868 v Galesburgu, K. vsi ti starčki so takrat bili k (Lincoln in Douglas sta imela otroci, a se dobro spominjajo j več debat, ali ta Je bila glavna.) V programu še ni omenjeno, kdo Debata je trajala štiri ure in bo predstavljal Uncolna in kdo 26,000 oseb je prišlo od blizu in Douglasa v debati. Pričakuje daleč poslušat najboljša govor- se ogromna udeležba. zavest, da mora biti nad planet premagan in osvojen do zadnjega elementa ter pretvorjen v pa-radiž največjega komforta v vse-mirju! Zavest dolžnosti, da ai dolžan dati družbi vse, kar moreš, v zameno za eksistenco in komfort, ki ti ga daje družba! , Naj hudič vzame incetivo, ki in vse ono. čnaar ni v deželi. V prav dobrih knpčijakih vezeh Je naša država s Nemčijo. Avatri-»o. Češko, ftvioo. Ogrsko. Anglijo, Francijo, s Romu^Jo in Pol;-ako. V te države uvažamo, če-aar imamo preveč, in od teh de-^ 6el v glavnem kupujemo, česat bogaatvo semijr nimamo. \ a .. .v,,..... U ' RAZNO Dunajska socialistična občina skrbi aa sajMsIitev industrije. Z jamatvom dunajske občine Je naročila Ruaija za 17 milijonov dinarjev raznih strojev za obdelovanje kovin in lesa. električnih inatrumentov, poljedelskih strojev, pralnih strojev, žag in optičnih instrumentov. Jasno J«, da se dunajska občina, kljub temu, da ni več cesarsko glavno mesto, vendarle lepo razvija. Komunalna politika je problem, ki ga pozna le občina, ki je v rokah iskrenih*' socijalnih demokratov in ki imajo namen občino rea aocijalno urediti in dvigniti. Bela Km Je evansimL Kot se poroča iz Moskve. Je bil Bela Kun od kongreaa imenovan predsednikom propagandne akcije sa zapadno Evropo. S tem h nanj prensšsno glavno delovanje vi zapadni Evropi. Al SmiUi dober mešetar. Chicago. — Kandidat Al Smith Je bil v nedeljo v Chto* gu med potjo v New York s svoje volilne kampanje po zapsd-Na postaji ga Je čakalo 6000 demokratov, da ga pozdravijo. Mislili so, da se pokaže z običaj nim rjavim "polcilindrom" glavi, ki J« že v tradiciji, toda Al jih Je presenetil z navadnim mehkim klobukom. Pojaanil je. da Je svoj "derby" samenjal ta psa v Milwaukeeju. Tako njegova slava padla na psa! Resnične beaetfe nikoli niso prijetne. Prijetn« beeede nikoli niso reanične. Slabi — Sakra, ao zdaj alab. časi. — Res Je. Včeraj m'1 $100 škode. — Kako to? — Zelo enostavno. Hotel al izposoditi tisočak, pa ni*^ našel nikogar, ki W mi *a I**" m. • • — Rada M svojega ženina pr*-aenetila. Kaj naj storim' — Povej mu. koliko si stara TORfiK. 2. OKTOBRA. Vesti iz Jugoslavije književniki v Beogradu, [referent pri velikeip iupanu. Zasledovali pa so zdravljenje tudi drugi zdravniki, zlasti oni, ki »o te poprej na raznih drugih bolnikih opazovali učinkovitost Poljšakovega preparata. Ta preizkušnja je trajala od 8. julija do 6. septembra. Za 6. september je bilo odrejeno splošno pregledovanje bolnikov. Na posebno povabilo so se tega pregledovanja udeležili tudi zdravniki, ki aoie prej imeli priliko opazovati učinkovanje Poljšakovih preparatov in pa tu di osebe, ki so trdile, da so z u spehom uporabljale Poljšakov preparat. Oblastni odbor je zahteval od zdravnikov pismeno izvedeniško mnenje. Ta mnenja si dlame tralno nasprotujejo. £ ^ ' Oblastni odbor ni kompeten 4en reševati ta spor in mu v to svrho tudi niso na razpolago (Izvirno.) Beograd, 15., 9., 1928. Itu se vrše velike priprave za ^es ruskih književnikov in ^vinarjev, ki je sklican za 25 Jpt. t. 1. Udeležili se ga bodo Segati vseh emigrantskih notarskih in književnikih or-paittcij. Tako bodo prišli de ggti iz Prikarpatske Rusije, iz ftršave, Rige, in posebno dele-|ti književnikov in novinarjev Pariza. Od tam prideta zna-pisatelja stare ruske knji-L0sti Mereškovski in Kuprin, r žena Mereškovskega pisatelj Zinaida Hipius. Iz Rima ride književnik in publicist Ifiteatrov. Pričakujejo celo elegate iz Daljnega vzhoda. — Spravljali bodo predvsem o rganiziranju vseh Zvez izven-kih književnikov in o osno-inju literarnega fonda, ki mu VHH e napisal prvi štatut Lev Tol-'tehniČko znanstvena sredstva toj. 0 tem bo referiral pisa dj Ivan Šmeljov. Tudi name ivajq ustanoviti v Parizu cen rilno biblioteko v lastni palači Otvoritev ljubljanakega gledaUAČa. Ljubljana, 15., 9., 1928. V soboto 22. t. m. se otvor: eiona ljubljanskega dramske »gledališča k Shakespeare j evo rsgedijo "Romeo in Julija lankarjevem prevodu, ki ga je daj popravil Oton Župančič. Že (nekako tradicijo je predlo, zaiti sezono s Shakespearejem oje zdaj že 11. drama slavne-i pisatelja, ki gre čez slovensk der. Izmed vseh njegovih dram d dajali z nejvečjim uspehom ti "Hamleta", ki je postal, ko nvi Župančič, za 81ovence pre i .ljudska igra. Roigea bo [ral mladi, nadarjeni igralec .Jan, Julio pa izmenoma g. Ša iceva in Vida Juvanova. V o« satih vlogah nastopa cel an- Ifflbl. I Drufra premijera bo Cankarja farsa "Pohujšanje v dolini (sitflorjanski". Pred leti že je Cela ta farsa uspeh v režiji g sta. Letos jo bo režiral v pc-dnoma drugi zasedbi režiser g Btrbinšek. ki velja za enega ijboljših interprejov Cankar- Tretja premijera pa bo "Krog kredo", ki jo je po kitajsk nvljici napisal prejšnji mesec mrl nemški pesnik Klabund Alfred Henschke in ki jo je revel Zupančič. Režijo vodi g. toevec. V "Romeu in Juliji" * v "Krogu s kredo" bo na topila po daljši pavzi spet go I* Saričeva, naša najboljša tvnska igralka. ■■ 0 predstavah bomo poročali od m do časa. ** 1'oljšakovega poizkuane ga zdravljenja. Maribor, 14. sept. 1928. Oblastni odbor je zahteval od hvnikov, ki so dne 5. t. m. ^'H pregledovanji? bolnikov, 1 jih J*' zdravil g. Poljšak, pi jhao izvedeniško mnenje. Ta ^"Ja pa si diametralno na-irotujejo. Komunike glasi: "J** 9- junija t. 1. je izšel v «*encuM poziv primarija g. ■•Cemiča, naj pride g. Polj-■v b<»lnico, češ, da so mu tam '^zpolago bolniki, na katerih '' Poizkusi učinkovitost svo-J» Preparata. Ta poziv je iz-'1vodnosti oblastnega od-JJ; SliCen poziv je objavil tudi 18. junija od J81 K- dr. Derganca, prima- * »Plodne Mnice v Ljubljani, ffivu g. dr. Cernlča se je g. ^zval in sta se 18. Ju-»JsvUa Poljšak in zdrav-Vilimek pH oblastnem JJ1 * Prošnjo, da se njima v ?» P°'-iva primarija dr. Cer-■otiogoei preizkušanje pre-H|k,razumno a prima-** ničem je bilo proi-jjj^eno. Pod osebnim vod-,r> 'Zgovornostjo dr. VI-'"la omogočena preiz-2* Prf'Paratov v bolnici na ** Hnikih. Lii Sestavile ae je | * Misija, katera naj ti do taaa if»ko\itost ugoto preparatov, I l^komm___ ^ovnjaki primeri jI ter oblastni sanitetni Tudi zahteva nadzorna oblast' u-kinitev nadaljnih poskusov. > : Manjka torej možnost, doseči neovrgljive podatke, prenehala pa je tudi zakonita podle ga za nadaljne poskuse. Zaradi tega je oblastni odbor nadaljno zdravljenje s Poljša kovimi preparati v splošni bolnici ukinil. No, zdaj pa res ne vemo, pri čem smo. Sicer trdijo v včerajšnjih listih zdravniki dr. Cernič in še nekateri, da Poljšakovi preparati niso za nič. Ta komunike pa vzbuja suhi, da nekaj ni prav in skoro — ljudje dajo Poljšaku prav. Poljšakov preparat bi moraia presoditi neka medicinska fakulteta. Ako je dober in koristen, ga pohvaliti in dati na razpolago potrebnim, ako ni — preklicati Poljšakovo zdravljenje. Tako pa jfe nejasnost večja. Rokovn jaštvo poeta ja vedno ' očiteje. V preiskavi umora Perica so aretirali doslej Josipa Kukca, Filipa Kosca, vrhniškega Jelov-Ška in Antona Kraševca, Verbi-ča in Marka Kranjca. Pravijo, da so med njimi ljudje, ki imajo na vesti celo vrsto umorov, zlasti na Notranjskem in tudi na Primorskem. Sedaj poročajo tudi, da sta rudarja Fakina v Trbovljah u-strelila aodar Tišler in privatni uradnik Kolar iz Rakeka, ki sta >a oba že mrtva. Zaradi umora Fakina "Orjunaši" že niso bili edini. Od tam gre cepitev v dve skupini: v ljudi, ki so bili naci-jonalisti in v ljudi, ki so bili nag-njeni zločinom ter so se polagoma jeli baviti dejansko z rokov-njaštvom, to je z umori iz maščevanja in z roparskimi umori. Peric je zbral mnogo gradiva rt ga izročil prijatelju Rističu iz Beograda. Ti ljudje ao se menda res ba-vtii z obsežnimi načrti. Tako so baje nameravali napraviti aten-tat na Ninčlča, ko se jc peljal skozi Ljubljano. Napraviti so tudi načrt, da napadejo vlad o-rijentekspres in sicer blizu St. 'etra na Notranjskem. Določenih je bilo v ta namen 12 oseb. Vzdržuje se pa še vedno v«at, da je pravi morilec Perica potegnil čez mejo; tako se bo odtegnil sodišču. Ce vse te dogodk* pregledamo in premislimo, se nam zdi, da bi moralo biti tako rokovnja-štvo v količkaj zdravih razmerah nemogoče. Organizacija de-uje, nje Člani uganjajo zločine, voditelji te organizacije dajo po-velja za izvrševanje zločinov. In nihče jih ne vidi, nihče ne ve zanje. Ali ni to znak najdeeolat-nejših razmer? AH nieo tukaj Irivi vsi tisti, ki so taka grozo-ejstvz toliko časa dopuščali? Ali so morda vse to dopuščali v veri, da se bo tukaj razvil fašizem? AH je buržuazija sama gojila in negovala te zločine ic sovraštva proti delavstvu, hote* grati vlogo Muaeolii|i ja T Ali nieo krivci teh zločinov vsi tisti, kl ao vedeli za zločine, pa so jih dopuščali in enako tisti, ki so jih negovali? To aa vprašanja, ki jaano pri-o pokvarjenosti družbe, o nevest nos ti in li vseh tistih, ki pet let niso hoteli ali pa niso smeli zatreti za-bujajoče se rokovnjaštvo v Sloveniji. Samomor slovenekega želez-ničsrjs v Zagrebu. 13. septembra je izvršil strahovit samomor slovenski strojevodja Adolf Bohinc v Zagrebu. Zadnje dni je bil izredno slabe volje in je tožil o slabih gmotnih razmerah. Omenjenega dne je prospel na kolodvor, na ž* razkurjeno lokomotivo in jo nalahko pognal. Takoj nato je skočil z lokomotive in stekel pred njo do druge lokomotive, ki je stala na istem tiru, oddaljena kakih 20 m. Postavil se je pred odbijač te druge lokomotive in Um počakal, da je prispela do njega prva, od njega samega pognana lokomotiva, ki je vozila vedno hitreje. Oba stroja sta trčila z veliko močjo drug ob drugega in nesrečnega Bohinca docela zmečkala. Ko so prihiteli železničarji, ki so videli ta grozni prizor, in ustavili lokomotivo, jc bil Bohinc že mrtev. Velik požar v Prvencih. Dne 13. septembra je nenadoma is bruhnil v Prvencih blizu Ptuja velik požar. Nebo vzhodno in deloma severno od Ptuja je bijo mogočno ožarjeno. Po mestnih ulicah je začelo begati prebival stvo, ki je z grozo povpraševalo kje gori. Ptujski gasilci so bil takoj alarmirani ter so se naglo podali z avtom in svojo izvrstno motorno brizgalno v smer proti požaru, kjer je pri reševanju že bilo na delu domače ga silno društvo. Požar je uničil obširni gospodarski poslopij posestnikov Janeza Laha in Vida Berjaka. Kolikor je doslej dognano, je za Čelo goreti v Lahovem skednju vendr pa vzrok požara Še n znan. Emigracija v juniju. Po statističnih podatkih Izseljeniške ra komfsarijata v Zagrebu se je zselilo v juniju 1218 izseljen cev, torej 181 več, nego v juniju anskega leta. Od 1. janurja do konca junija se je izselilo v prek-morske drŽave 10.600 izseljen, cev, torej 8 manj nego v istem razdobju lanskega leta. V juni-u se je izselilo iz Slovenije 202, z Dalmacij« 166, iz Srbije 82, z Bosne in Hercegovine 21, iz Orne gore 18 izseljencev. Od «h je bilo 60 odst. kmetovalcev. Največ jih je odšlo v Kanado, n sicer 443. V Ameriko jih j* šlo 373, v Agentino 178, v Urugvaj 98, v Avstralijo 30 itd. Vrnilo se jih je v juniju 286, od 1. anurja do konca junija pa 2343 Lani se jih je vrnilo od 1. januarja do konca junija 1898. Samomor rudarja. V Juden< burg-Seegrabnu pri Leobnu se e pred par tedni usmrtil rudar rt. Hrovat z desetimi dinamit-niml patronami, ki so ga popolnoma raztrgale. Njegov sorod nlk, 421etni rudsr Jože Milovec, rodom Iz Koprivnice pri Rajhen-burgu je bil pa po tem dogodku, katerega priča Je bil, tako pretresen, da je ponovno izjavil, da bo storil Isto. Pred par dnevi se je vrnil iz popoldanskega šihtu in se vlegel spat. A kmalu je zopet vstal in molče zapustil stanovanje. Cez nekaj časa pa je strahovita detonacija potro-sla vse hiše v okolici. Preplašeni stanovalci so zbežali na ulico, kjer se jim Je nudil strahovit prizor: tik pred svojimi hišnimi vrati je ležal okrvavljeni spodnji dtt Milovčevega trupla, a zgornjega dela ni bilo nikjer. 6eie čez dalj časa so našli posamezne dele po 200 m oddaljene. Ugotovilo se Je, da ai Je dal pod kapo več dinamitnih patron, ki jih je med seboj zvezal z užigalno vrvico in zažgal. Dr. Kari ftavnik je umrl. V Ljubljani je umri bivši finančni delegat dr. Aevnlk.. Kot finančni delegat je bil silno vesten uradnik, kakor previja Klerikalci so hujskali proti nJemu, ker je bil demokrat ln ker je iz-prešal davke z vso neobzimoet-jo. Nazadnje je bil direktor poštne hranilnice v Ljubljani. Aeirtea keea. V Mariboru je umrla v 22. letu staroeti gdč. Jelena Gregoričeve. — V Ljub-Ijeni je preminul po dolgi bolezni strojevodje drž. žel. Fra-njo Grošelj. — V Gaberju pri Celja je umrle Frančiška CoteJ, defsrra v tovarni West*n, stara 39 let. f»OBVBTA Ko s* MU lili prtfalki ia pogani Znamenita odkritja praškega profesorja dr. Jana Peleker ja p spomenikih, kl eo jih ata ri Slovani postavljeli dobremu duhu in hudiču. "Vataa prijataljiea' Dostojevskega Češki jezlkošlovac dr. Jpn Peisker objavlja aenzacijonaluo študijo o starih S16yanih in ugotavlja v nje/, kakšne vere sp o| li naši predniki, dokler se niso pokristjanili. Razmotrivanja Čenjaka slone na tolmačenju men, ki jih nosijo planine in km ji deloma še danes. . V Vzhodnih Alpah, pravi čenjak, naletimo večkrat na me Tvarog ali Svarog. Pred ča in som je na spodnjem Štajerskem obstojala planina, je nosila tt ime; poleg Tvaroga pa je znan tudi Tvarožič, Tvarogov sin Podobno je z oznako Devin skok kl jih nosijo posebne skale. Svarog je bil pri starih Slo vanlh bog solnca. Imenovali so ga tudi Svetovid. Ta bog je ime svoje Čase na Rujani (Ruegen! tempelj, katerega so poruši! Danci leta 1168. Tempelj js sts na griču, ki js bil visok 46 Da so hram razdejali Danci, je točno ugotovljeno. O tem poro čata tudi očividca razdejanja Sax Gramatik in Knytling Saga Ohranilo pa ae je še drugo poročilo (z arabskih virov, ki pravi da je bil otok Ruegen slovanska naselbina Rujana. Od Rujane v Vzhodnem morju do Jadrana ln cslo do Albani je nsjdemo mnogo zagonetnih pečini k) se začenjajo z besedo Devin. Ta beso^k praviloma uc bi smela biti naglaŠena na drugem, ampak na prvsm zlogu, kav je beseda v tej obliki pridevnik in prihaja od "deve". Skale pečine so čestokrat označene ko Devin skok fJungfernsprungj Z vsemi tehil oznakami je po aodbi profesorja Pelekerja v zvozi legenda o preganjanem dekletu, kl skoči s pečine v vodo morje). Več takfK* romantičnih "devinih skokov" je bilo na Koroškem, znani pa so tudi v oko lici Milchstaetterskega jezera pri štajerskem Gradcu in na Rabi. Takšen "devin skok" blizu Tremerja pri Celju se imenuje danes enostavno "Peč" ali "Po-Čina". Skala je 20 metrov visoka in štrli nad Savinjo. Njej nasproti se dviga planina Vipota ki je pri vznožju kratko označe na kot 'Hudič." V sredi med Hu-dlčem in Dostbergom leži romar tična Hudičeva grapa (Teufd -graben), ki je dostopen samo iz kušenim plezalcem. Planina s takim imenom (Skoč-devojka) leži tudi v Dalmaciji pri Petrovcu, 40 km pod Koto rom, blizu albanske meje. Na vzhodu Tržiča (Monfalcona) pri Trstu leži še ena važno naselbi na — Devin. pevin je grič z raz valino starega gradu, kjer Je po neki verziji Dante spisal isvoj "Pekel." (Pruga verzija pravi J da se je Dante potikal po Tolmin skem.) Grič * De vinom ozir. gra dom tvori desni krak morskega zaliva. Na Isvi strani mu sto i nasproti vieoko sleme z novim gradom in lepim razgledom. Ta scenerija nudi po naziranju prof. Peiskerja dovolj dokazov za sklepanje o dualfstlčncm svetišču. IV vseh krajih, kjer se je do današnjih časov ohranila beseda "deva" ali "devin," bodlm kot samostalnik ali pridevnik, pravi češki učenjak, so nekoč iveli slovanski zaratruatrovcl, kl so segali celo v Apenljo in na Angleško. Ime "Svarog" ali "Svetovih zvaja profesor Pei»ksr, izhaja iz starosrijakega j«zika. To i-me znsči toliko kakor "soinčim krogla." Slovanski bog »vetovtd je bil najbrže avestični Spento-Vldaevo. Nauk Zaratrustre Je bil nauk za kmetovsiee in selja-ke, ki so jedali v jarmu nomadskih izkoriščevalcev Prenašati so ga sužnji, kl so rohovell m »• gočnikom ia od katerih so zb<<-žali, če se jim je le ponudila u* godna prilika. Profesor Peleker gre v svojih izvajanjih že dalje ir> obravnava I mnoge druge zanimivosti W dokazuje, da eo povsod v naših krajih bivali ekivanskl IV Moskvi je nedavno iz*la knjiga, ki osvetljuje najzanimivejše ln obenem naj bolest n« j ie poglavje v življenju Dostojev skega. V delih velikega ruskSg« pi natelja je cela vrsta ženskih bitij, ki se zdijo Po svoji strasti in ideeHemu le variacije enega in istega temeljnega ženskega tipa; Pavlina v "Igrsču", Raz kolnikova sestra Dunja, Agiaja v "Idiotu", Liza y "Besih" Ka-tarina Ivanovna v "Bratih Ka-ramazovib." In sedaj se je prj kazal iz teme, ki ga je do sedaj obdajala, temeljni tip vaeh teh pisateljevih ženskih bitij; Apo-iinarija Prokovjsvnu Suslov, ki je umrla v največji zapuščeno-sti in popolnoma pozabljena kot osem desetletna starka v začet ku ruske revolucije. Njen dnov-nik "Leta razmerja z Dostujev-*kim" je prvič odkril žensko, ki je bila "velika Uubszen" Dostojevskega in ki je ostala do smrti njegova "večna prijateljica". Apolinarlja Suslov je bila hči bivšega kmets-tlačana. Rojena je bila 1. 1889. ter je prišla v času "velikih reform" kot mlada dijakinja v Petrograd. Do-stojevskij se js bsŠ vrnil is si-berskega progananstva. Triindvajset letno dekle se je brez |h>-misleks zaljubilo v dvajset let starejšega, še slavnega avtorja Ponižanih in razžaljenih". Ker je bila lepa, pametna in strastna, je razumljivo, da jo Je vslju-bll DostojevsklJ, Čigar prva ža-na je umirala na sušlci. Apolinariju Je bila "ravnočrt-ne in nepopustljive narave", ki ni poznala kompromisov. Njun slučaj je vedno zahteval "vso aH nič". Toda njens Ljubezuii do Dostojavskegs jo je silno razočarala, Mislila Je, da bo de-želna Ž njim rsjske ljubezni, pa js morala skusiti ljubezen t vsem trpljenjem zemskaga bitja. "Pustil ma je tako silno tr-peti, ko je bila nepotrebna vsa ku bol," jo zapisala na prelomu Velika je morala biti njona bol ko je z vso strastjo svoje ljube* ni zaman trkala na zaklenjen* duri, ko ji DostojevsklJ ni hote pokazati svojega notranjega ave M in ko je čutila, da Je tudi om> zanj le lutka zunanjega svetu ki ne sme ovirati njegovega pe sniškega bogoihkanja. Pa tudi DostojevsklJ asm j« moral trpeti v tem konfliktu. Saj jo Je Jjubil Iskreno in se o momljal ob njanem hotenju po absolutnostl, toda v svoje no tranjc tajno kraljestvo je ni mogel spustiti. Udajal se Je njeni "ženski strasti", potsm ps jc lotel videti v njej samo Mvečno prijateljico", Vss tragični ra* dor obeh se izraža v pismu, ki gs Jc napisal pisatelj mnogo po? zneje: "Po vsem, kar vem o IV->i, moram sklepati, da bo zelo težko zate biti srečna. Spoštu em Te ln sem Te vedno spo^tn val zaradi Tvojih velikih zahtev, toda vem, da Tvoje srce ne mo rs resignlratl na življenja, ker smatra* ljudi ali za nelzmern« blesteča se bitJs A,i PS zs nspri diprsve in bedak«. Sodim po dejstvih. Sama moraš izvajati posledice. Na svidenje, večna prijateljica." Poleti 1863. js skušala Apoli-narija utečl tej uničujoči ljubezni s potovanjem v Pariz, kjer pa se js pričela tragična poostri* av in konec ljubavnega romana Dostojevsklm. V Parizu naj ostala par mesecev sama. na kar bi prišel ponjo DostojevsklJ n oba bi nato odpotovala v Its jo. ApoHnariJa se Je v Parizu nenadno zaljubila v ftpsnca ftat vadorje, kl je bil živo nasprotjf Dostojevskega. Ko JI Je pisatelj naznanil svoj prihod, mu je od Nisem ga nit^ pogledala. On j<» Znano je, da se strup ubija s le zdaj pa zdaj zaklical vozniku!1 protistrupom,' Kakdr pri piku Vite vite! ln voznik se je včasi j drugih kač. je tudi pri piku ko- obrnil Ur naju pogledal. Skušala sam, da ne pogledam Fjo-dorja Mlhaljoviča. Tudi on n»c ni pogledal, todu med vožnjo je ves čas držal mojo roko. Ko sva stopila v njegovo hotelsko šobo, je padel predme na koie na, objel moje noge in gleano klicali - Izgubil sem te, saj sem vedeli Ko se je pomiril, me je pričel spraševati, kakšen je do-tičui človek. Ali je lep, mlad in ako zna zabavati? Toda nikdar ne boš našla srca, kakor je moje!" Cez par lAaai je bilo koneu pu stolovčine s Salvadorjem. 'Spa nec je brutalno zapustil svojo ljubico, DostojevsklJ je bil pri-ča. Povabil je svojo nekdanja ljubljenko na skupno potovanje v Italijo. Rekel je, da bo obče-val Ž njo kakor brat. "Kako velikodušen je, kako plemenit!" Je aapisala Apolinariju v svoj dnov-nik. ^ Zdelo so je, kakor du bi bilo vso poravnano. Toda potovanje v Italijo je prineslo nove muke, Apolinarlja je z L nezmotljivim ženskim instinktom čutila, ()a si je osvojila pisatelja In je uživala svojo moč nad njim. Njen popis teh italijanskih tednov je izredno sllčen onemu, ki ga je napisal DostojevsklJ v "Igraču", kjer hoče Aleksij Ivanovlč polju* biti sled Pavlinih nog. Ljube-sen Dostojevskega je nanovo vsplamtela v zavesti, da mora biti velikodušen in požrtvovalen, ne pa ljubimec in ljubosumnež. Toda pred malo koncem poto-vanjn se je DostojevsklJ uprt njeni ženski Igri — in ločila sts se za vedno ... Kobra Is ijtn strup Od avgusta do oktobra je v Indiji tako zvana deževna dobe. Takrat napolni obilna moča tudi kačje luknje in človek, kl stopi na travnik zvečer, ko dež malce ittheha, vidi vae polno golazni, uaj"j«r Indija znana po vsem svetu kot dežela najrazličnejših reptUij. Tako se lahko sreča s smrtnonevarno kačo kobro. Marsikdo je že videl to črno pošast v zoološkem vrtu ali v potujočem averinjsku. Tu se vidi .precej nedolžna, da, do neke mere le))a, Ali v Indiji , . , v deževni dobi naj tujec, kl ne pozna živalltva te dežele, ne hodi sam v trav«. Ne vsakem če-tvornem metru utegne arečat kakšno kobro, Indijci ~ tako piše indijsk učenjak Sirdan Ikbal Ali Hhah — gredo bolj zaradi navade nego iz poguma bosi po travi; odtod toliko število žrtev kačjih pikov. Zgodi se tudi, da celo svečeniki neke indijske kaste, k I Čsste kače kot bogove, torej ljudje, kl Imajo čudovito spretnost v ravnanju s kačami, umirajo kot Žrtev te ali ona golaž nI. Najhujša med vsemi pa Je brez dvoma kobra. Prebivalci teh pokrajin so mo rali v zaščito pred kačami že zgodaj najti zdravilo *za kačji pik. Zanimivo Je, da je posebna zdravniška komisija, ki je po ns logu angleške vlade preiskovala, kako indijski domačini zdrave bolnike, kl jih je pičila strupena kača, našla za čudp mnogo bolj ali manj u«pešnlh receptov. Zdravilo z mnogimi zelišči. Tako ao tudi ljudje že zdavnaj opszlli, da kačji strup na učinkuje, avilih nobenih posebno škod-Jivih posleiflf Gorje pa, Če pride strup v žile! Kobri n nazVeo štrleči sob je v zvezi z mosnjilem za sirup, ki se nahaja v'notranjosti kalinih bre edino res učinkovito sredstvo is njenega ' štrupa izdelan serum, vendar je, kaj odločilnega pomena, da se serum vbrizga brž po piku. Indija ima dve pristavi, ki sta obenem bolnici, In sicer v Hombayu in Kasuli. Ta zavoda izdelujeta specifično zdravilo za kobrin pik. Kobre goje tukaj podobno kot v Butantanu. Imajo jih zaprte v lesenih skrinjah ter jih dobro hranijo. Ce v laboratoriju potrebujejo kaj strupa* vzame izurjeni Indijec kobro iz skrinje tako, da ji drsi glavo med dvema prstoma, kakor umeju samo Indijci. Nato pomoli kobri pred zob košček tančice, ki je svezana s steklenico. Tako se strup iscedi v steklenico. Ko je nehal kapljati, potisnejo kobri v grlo stekleni lijak ter jI vlijejo raztepeno jajce. Ko je razjarjena kgča dobila to valljono hrano, Jo spet zapro v skrinjo in prenesejo ns pristavo. Zdaj sp strup skrbno posuši, nato pu ga v raznih količinah vbrizgajo v konjske žile. Konjska kri namreč najhitreje proizvaja nekatere snovi, kl ^umore učinek kačjega strupa, kdaj pa kdaj preiščejo konjsko kri in izmerijo jakost v krvi se na-hajajočlh Sni (toksinov. V teku nekaj tednov je konjaka kri dovolj "močna" da uniči kobrin strup. ' Tako Je tedaj protistrup pripravljen in gre nemudoma v promet; ra*f>ošilJaJo ga v majhnih ceveh pod imenom antive-nln bolnicum ln zasebnim zdravnikom. Mnogi zasebniki v Indiji, kl bivajo daleč od bolnioe in kl nimajo tudi zdravnikov pri roki, imajo vodno pripravljeno kakšno cevko antlvenina, zakaj v Indiji ne veš no dneva ne ure, kedaj ti skuša kakšna kača pre-striči življensko nit. Humoristiini koHfok Realnost. Gospod vpraša v gledališču bjljsterja: — Prosim vas, k«j se Je \m zgodilo na galeriji? — Nič |Kisebnega. Ko je junak na odru umrl, je neka stara gospa omedlela, ker Ji Je dotičnl igralec dolžan sa perilo in se je bala, da I>i rea ne umrl. • Tudi šport. ; —- Kakšna lat in nesmisiil, ko trdijo ljudje v časopisih, ds doseže človek s š|>ortom vitko linijo telesa. Jaz postajam » vsakim dnem debelejši, pa van-dar že 20 let zbiram stare poštne znamke. s Ah «, • Star vodnik ja peljal mlsd»' gospodične po plsninsh; pred nekim brozdnom se ustsvi ln prsvl: "Tukaj ja lansko leto skočila doli neka gospodična." "Ah, aH iz mslsnhollje?" "O ne,' pravi mož, "Iz Graza". • N rep«»razum, Zdrsvnik: — Ce imste zvečer mrzle noge, vzemite pred spanjem vročo steklenico .., Bolnik — Prsv pravita, go -airod doktor, pred »panjem bi «e mi steklenice kuhanega vina prav dobro prilegla, govorila, de pride "malo prepo (Pljunil. Po, uavedi je zob po- I )ešen; ko h oči- kobra pičiti, potisno zob pek oliko naprej ln ga poatavl frokomu Ob istem času se spreižijo mišice pri moš-»jnjlčku za strup, iztisnejo iz žl* zno". Njeno pismo, v katerem napisala, da je "oddala svoji srce na prvi klic, brez boja, v negotovOrfti fn skorsj brez upa njs, da Mbm ljubljena", nI prišl' Itako ae pozna. Kuharica: Glejte, kako se U aeroplanicu krasno dviga. Sluga: Prvič se pravi aero-ptan, a drugič Je to reč moškega spola. Kuharica: Kako se |>e pozna na tako veliko daljavo, da Je moškega M|M»la? več v naslov I Jenčevt« roke ter J«' ze kapljico smrtuoncvam«* «no morala vae potrebno povedati uetmeno To strašno srečanje pflplsuj* tako-le: vi, ki poteče v zob in odtod v rano; če Je kača pilila v žilo, je Žrtev Za/nsmovana s »mitjo, Iz* Vse pot sva molčala zemžl slučaje, ko Je protlutrup takoj pri rdfcl. Ranjenec Izgubi raveet, poetanr modrorrfeč v (»brez in čez nekaj minut Izdih-1 Takien Je strop te zoprne ikašs . «• Njih vpliv je tako mognčan. um pustil aledove v imenih, ki danea žive v jeziku In duši nji*j ne hovih davnih p»t Knakovr«dnl. — Minka, (»oglejte ravnokar prihaja dolgočasna goepa doktor jeva. Recite jI, da me nI do- ms. Dekla odide in se kmalu vrne: —• Vse je v redu, mlloatlvs... No, kaj vam je rekla? — Oh, htale bogu! Od peresa živi. — VI torej živite od > — MeVMla. 4— pri katerem listu pe aOdi> luJete? — Pri nobenem. Vsekih štl-rinajst dni pišem očetu KHxa Ozareveka: Fantaziji lupMkn Maht — Tako torti, Vasilij Proko-p k, s. prsdivom bo trabs obiti tile dve steni in dva kota. — Bomo ie napravili. Koliko bo* pa računal? — A vei ti, kako obija Vasilij stene s predivom? Potol-ie s kladivom in pogladi s palico, pa drii kakor pribito. Kar poskusi vtakniti roko med oboje in ateno! Vidi*, takole dela 011 oboje. A drugi? Ssj ni vredno govoriti. — Dobro, torej koliko bo* računal, Vas(Uj Prokopič? — Povej vendsr, koliko bo* računal! — Le poglej, kako delam. Vidi*. malo prediva porabim, pa bo drialo, dokler bo hi*a stala. Naj ie Uko pritiska mraz, v hišo ti ne pride. Takole dela Vasilij Prokopič. — Poldrugi^ dsn bo treba delati. Ivan dela aamo na oko ta Vasks Belajev tudi. Upo je ie, lepo, ne drii pa ne. Jaz pa delam tako, da drii vse večne Ča-se. — Koliko bo* računal? — To je vse tvoje predivo? Saj bo komaj za en kot. Vse ix>jdo v en kot. Le poglej, kako jaz obijam! — Povej ml no vendar, Vasll Prokopič, koliko bo* računa) za poldrugi dan. — Torej preskrbi *e prediva in pazi, da ga ne bo premalo. Tole bo za en kot. de toliko ga pojde v drugi kot in za obe strani ga bo treba tudi precej. Vsaj deset funtov ga št kupi. Bolje. bo če ga kupiš več. Za poldrugi dan mi daš dva rublj* za prs-znik pa steklenico tistega, ki pogladi po grlu. Tapetnik Muha jt začel pretresati predivo in obijati steno v kotu. Veselje ga ja bilo gledati. kako mu gre delo izpod -1 Vašil Prokopič, saj bi lahko med delom prepeval. —To pa ne gre. K takemu delu ne spada petje. Pač bi pa lahko pripovedoval pravljice. Štiriindvajset jih znam in vsaka traja pol ure. -m Oj, Vasll Prokopič. pripoveduj pravljice. — Počakaj, da si priigem pipo, potem bom pa pripovedoval. Tapetnik Muha tolče a kladivom, sUri vozli prodivs se izgubljajo pod udarci v leseno sUno in delo gre hitro od rok. V treh ali štirih urah bo vse končano, samo da mu ne zmanjka predi y a. Kar odloii kladivo, rekoč: — Domov skočim, da se ns pijem čaja. U čas pa prineso prediva. Predivo smo dobili, toda Muha se ni vrnil. Proti večeru je prišel povedat, da pride zjutraj na vse zgodaj. — Morda vas bom motil Razbijal bom. — Nič ne de. Saj vstanemo pred solnčnim vzhodom. Zjutraj je res prišel, malo je potolkel ln zopet je odšel. češ. da pride drugo jutro. Prišel je, potolkel je s kladivom in znova odšel. PoUm ga dva dni ni bilo blizu. Slednjič jo vendarle končal in sioer zelo teme^ito. — No dobro si napravil. Junak si — tu imaš denar. — Pa na steklenico za praznik ne pozabi! — Kar pridi po njo. Prišel je, izpraznil steklenic* dna in postal šs bolj zgovo-rMiBBMHBIHi P108VKTA otroke do petinsedemdesetega lete. Saj imam z drugo ženo ie tri in enega še jamčim. Tako bodo štirje. In misliš, da je malenkost napolniti štiri kljune? — Vasil Prokopič, kaj pa pravljica. Saj si obljubil, da jo NAROČNIKI POZOR! po- — Da! Tudi jaz sem dobre boš pripovedoval. žival. In še ksko dobro! Služil sem v Petrogradu za kočijaža. 50 rubljev sem dobivsl poleg hrsno. Cim eem pa dobil plače, sem jo mahnil k tovarišu, ki je tudi dobival 60, in hajdi v krčmo. In nisva zapustila krčme, dokler nisva vsega pognala po grlu. Taki smo bili kočijsil. Saj me je pa tudi gospod visoko cenil. Lahko sem še tako pil, kočija je bila vedno lepo osnafe-na. Padel nisem nikoli, pa naj sem bfl šs Uko pijan. A da bi me od žganja bolela glava, to mi niti na misel ni prišlo. 8amo enkrat me je bolela, ko me je brcnil konj. Takrat me je pa pošUno bolela. Mislil sem, že o slepim. Dva tedna nisem mogel gledati. Toda je to minulo, ošle-pel nisem. Ssmo tale bula mi je osUla vidiš, tu na glavi. Le potipljl jo. Ta mi okUne vi* življenje. — Kaj pa počno tvoje hčere, Vasil Prokopič? — ds poznati jih nočem. Cim mi je umrla žena. so me zapustile in ms prisilile, ds sem se drugič oženil. Ali misliš, da j* to v mojih lotih igrača? — No, pa res nI Uko hudo. Imaš vssj dobro gospodinjo in še otročičke povrhu. Koliko si sUr? — Dvainsedemdeset. Moški, ki je dobro rsjon. lahko plod! Ju« Kozak: RDEČE LISE "Nočsš povedati resnice, kaj ? In vendar si toliko povedala, Lene, da ne vem, kam bi dal. Tvoj fant js živsl že tri dni Um gori med zlr-tlmi zvezdami. Z Jszuščkom se je žogal. Pa gs bo tudi za to ogoljufal ln se bo večno spomlnjsl, * od čssar se js Uko tsžko poslsvljsl. Ali mu bodo večno sljsle otožne solnčne rože s svojo črno Ulostjo v srcu? — Slišiš Lens, mati mojih o-trok, povej mi, ksj nsj počnem zdsj ? TI veš. ds ms nobena ns mara. Rs enkrat bi ss ošenii. ds bi lmsl šs snega, še enega Lukcs. ker dru-gačs ns bom mogsl umreti: Pa kaj trobezljam? Andrej Kossc živi v pssjl bajti, nihčs gs ne pogleda, Uko Jo izobčen in zavržen, da si ljudje umijsjo roke, kadar mu ItejeJo denar. Križ so naredili ns vratih in morda me pobijejo kakor pss, ko ns bo kobilica vsč mogla stopiti na noge. Lena, samo to mi razodeni, zakaj se je Andrej Kosec rodil ?" Mrzla aapa se ga Je molče ovijala in izse-sala poslednjo missl, da js ssdel zs pečjo železni stroj, kl sUguje svoje ogromne roke.brez u-smiljenjs. 1 ^ ; "Ksko pa, Lens. bogatsži, goljufi, krvosesi. pijavks. morlvci, ti hlsdnl gospodje drznih čel, umazanih src in s čisto drugimi molgani kot oni ubogi, ki smo zanje samo grez, po ki-terem hodijo, dirjamo pred njihovimi vozovi v Četver uprsšsni, ksko se obnsšsjo tam gori v nebeškem kraljestvu? Ksj tudi med devetimi kor I angsljsv vlsdsjo nad nami Ur predpisujejo svoje zakone, ojnlce za neuko, razdivjano ljudstvo? AH vas je sprejel Lazar * svojo palačo. sezidano zs tisti mraz in lakoto pod bo-gatlnovlml vrati? Pa ne, da sedite vsi skupai v veži iti se obllzujete, kadar jim nosijo angelj-ci komi h) t na mizo? — Žalostno gledaš. Lena. bogve kako daleč si gledala? Pomisli, tvoj fant, lnpak tisti, kl nss je pahnil v U pekel. Ce bi *a videle na postelji tu pri peči, koliko Je trpelo to nedolžno bitje, bi stopils še enkrat na svet. da živiš dvojno življenje za kazen, ker si ka rodila. Nihče mu ni privoščil tolažilne besede. ki je umrl. ker je bil otrok ljubezni in odpuščanja v svoji duši. Zabavat mu je šel otm. ka. cirkus igrat, s je umrl. ln kdsj ml odpu»tl avrt. ds sem igral tudi jaz cirkus, ko ml je otrok umiral? K lupni •mehljaj - pri|»ravlj*n«>gs na vet . Divje so žarele oči srsdi razbitega obraza in sklsp Ubijanja gs je gnal ns najhujšo pot. Ze so krvavels nogo ns trnjevih tleh. Nevihta, ki je lil« vso noč,'ni splahnila njegovih miali, iz sanj ga je zdramila šele zora z svojo biserno svetlobo. Ko je stopil na prag. se je spomnil, da jt tnoči pustila vraU odprta za seboj. Ni se ozrl vtč nazaj. jKobilica jt strtpetgla, v slutnjsh je drhte-la po vsam telesu, in atressls je glavo pod komatom. "Bojiš ss, bojiš, revics, nič ne de, bolje bo zate."* Ubogljivo se je potolažila, a ga neverjetno pogledovala in se čudila njegovi hitrosti in razkosti. Hitreje in odločntjt Je stopala, čeprav so nozdrvl trtpeUle. "Pazi na otroka, Andrej; čakaj, še tole popravim." Smukal ss je sosed okrog voza, čebljal in ztlskal roke. Andrej j t pognal. 2arela so jas-na lica, sret jt iskalo v dalji mssto, kjtr se bo-sU kakor škrjančka, pijana svetlobe ln lepote izgubila. Prad njima pa jt stdtl mračni mož. | kl ni dvignil oči s csste, ni odgovarjal, št molk mu Jt bil prtgrostn. Vajttl ni spustil, bojtč se, da bi premislila kobilica to strašno pot in se uprla. Divjo jt gonil ves stisnjen in sključtn, zapirajoč oči prad vsako bilko žlvljonja. Soln-co jo risalo dolgo ssneo, kl vsako minuto Idze • globljo v ztmljo. •Tam pod klancem!" Ze prejšnji večer je premislil. 'Tam, kjtr zt pot prtvall in od nkpe-tosti pada na obe strani v tiste globoke drage. NI rašltvt." Pod klanetm st je oglasilo srce, da ga je čuta kobilica In ss nsmlrno usUvIls. Toda roka gospodarjeva Js bila trda in neusmiljen*. Ns vrhu so Ji pričsls oklevati noge. Va* je slutila in zona jt obllla šival. Z vso silo se jt upirala, oznojtna, strmtča z zabodenim pogledom v prtpad. On pa jo vltktl In črtal njenommer vse bolj neizproeno. Zamlšal je Andrej in poslednlč potegnil. Kdo pozna imt tn obličje duha. kl je tlsli hip oil vel v ledenem srcu čudodelho besedo: očka, kako je lepo! Kje ji sila Sorodna, da bi zblaznela v človeku taka ljubtztn, 'kakor Je zmlela Andreja, da st jt kot plamen dvignil sredi voza in se js vrgls "kobilica pred nJim na zadnje noge kakor nasajena. SUl Je strašen In pot mu Je lil čss Obraz: celo kolesa so trejtoU-la. Klobuk jt padtl na tla In razoglavtga Jt oblivalo aolnct In oživljalo zemljo v njegovih očeh. Skočil je z vosa, poglsdil kobilici blodne oči in sa dlanjo se jt poznala krvava slad. Kobilica jt pritianils svoj trapstsjoč! vrat na njtgova prsi, oči pa Jt še vedno sapirtls pred gita* ki jo js gledale v globinah. Andrejeva roka Jo jo pomJ-rila in star! korak je potrkaval sopst po boli cesti.. ZulJl ns rokah so se raz počili ln svetla lita Je žarela v čudni glorljl človeka, rojenega is najbolj ponižanega In Izkušansgn s besedo v svojtm srcu. kl vodi narode in ljudstva, dr%: e v večnosti, ki nlms Imena ne Isstnosti. postalo maso v najčistejših In najbolj dušah. dre J pa nI vedel, kaj se je zgodilo ž njim. / ušml je iskal zaman odgovora; Uko koprneč«* m> zrle predse, kakor je Lukec nekoč iskal gospoda z zlato pipo. Kar je bilo. je umrlo In umrl Js »redi široke cesU tudi on. Srce se Je odprlo ns stečaj in privrela je vanj reka neizmerne bo-b-čine In radosti vsega »tvarstva krog aJega *e t gostila, kakor psČke v solnčni roti. sredi kater. js g»r*U velika rdeča lisa. prižgana «kI n< -*Wns l.ukteve roke ls (»nega sveta. (Konce.) — Jo pa bom. Toda najprej bi ti rad povedal nekaj o sebi. Kako sem se vračal iz Petrogra-da. V Ugzendu smo čakali na parnik. Saj veš, da je treba Um dolgo sedeti. In ko sem ae slučajno odkril, me je vprašala •neka babnica: — Kaj pa imaš na glavi? Odkod tako vslika bula? Nu. kaj bi si mislil Kmalu sem imel pripravljen odgovor. Daj. da ti povem. Toda. če boš to reč natisnil, pazi, da bo vse Uko, kakor boš slišal iz mojih ufct. Služil sem pri upravitelju ve-leposestva za kočijaža. Upravitelj je imePhčerko. Roditelja sta kmalu opazila, da s hčerko čeato kramljava. Ona mi "je podarila uro, aebi je pa kupilr. (tfugo, do pičice enako moji. In ti dve uri sU kazali do sekunde enako. Ct mi jt dejala: "Ob tej in tej uri'pridi," sem bil 'vedno točen v njeni sobi. Roditelja sta zavohala, kaj se godi v hiši, in spodila sU me. Tako sem zašel med postopače KronsUdU. Toda ljubica mi je redno pošiljala denar. Kar je zbolela in ml sporočila: — Ob tej in tej url pojde mama po duhovnika, da se izpovem. Pazi, da nt zamudiš prilike. Gledal stm na svojo uro in čim st jt mama odpeljala z iz-voščkom. stm odhitel po stopnica hk ljubici. Ltžala je pod svetimi podobami težko bolna. Komaj sva malo pokramljala, se je mati z duhov\ikpm vrnila. "Kam naj ss ^krijem?" — sem vprašal ves prestrašen. V sobi Je zUl velik kovčtg. "Kar v Ule kovčeg vlezi," — je dejala. Komaj jo zlezla s postelje, odprla jo kovčeg in ko sem zlezel vanj, ga je zaklenila in vzela ključ k stbi, V tem je pa že prišla mamica z duhovnikom. Slišal sem dobro, kako jo je hčerka vprašala: — Mamica, tale kovčeg je po babici? - Po babici* dušica, po babici. — In babica ga je zapustila meni. ^ — Da, tebi, dušica. — Tortj vidiš, Čim umrem, položi U kovčtg z menoj v grob. Slišal sem U pogoyor in mislil, da se hčerka šali. Inu, šala gori ali doli, tfda čez nekaj minut jt rts umrla. Položili so jo krsto in odnosi! na mrtvaški voz. mene pa na clzo. Med potjo sem slišal, kako so se ljudje pogovarjali: i — Lepo krsto ima. — Cemu pa peljejo za njo ta kovčeg? — To js bils njena zadnja volja. Najbrž ima v njem dragocenosti. — Aha. da bi jih nihče ne po-deloval. Rszmlšlsl ssm, sli nsj zakri-čim ali ne. Pa nis^ip zakričal. Ljubezen ni Ipinača, kar Uko js ne spraviš iz grla?" In Uko so naju spustili v grob, najprej njo, potem pa še mene. LeŽsl sem v grobni tišini in razmišljal, kaj bo. Kar zaslišim korake, razbijanje In stopicale okrog groba. V zemlji se namreč vse dobro sliši. In Že so začeli odkopavati grob. Začul ssm govor: ^ — Torej ksko? Ali ga naj razkoljem s vrha? — Ne, počakaj! Morda se v njem dragocenosti, ki bi jih razbil. Ali bi ss ne dsl odpreti od strani? — Beži no! Ksr mahni po njem od zgoraj! ln Uko je kresni! po njem s sekiro naravnost po moji glavi. Vstal sem in zarjul. Seveda so takoj zbežali, jaz pe za njimi. £ Znamenje (Sept. 30-2«) da vam Js naročnina U dan. Ponovite ravočasno, da vam lisU J isUvimo. Ako lisU ns prejms-e, je mogoče vsUvljsn, ker nI H plačan. Ako js vaš Ust pisan in ga ne prejmete, Jt mo-oče vsUvljen vsled napačnega aslova, pišite nam dopisnico in svsdiU stari! in novi naslov. Nsfti zastopniki so vsi dru-tveni tajniki in drugI zastopniki, pri katerih lahko plačaU naročnino. Naročnina za celo leto Jt 19-00 n sa pol ltU pa |3.00. Člani S. N. P. J. doplačajo (440 za eto, za pol leU (2.40. Za mesto Chicago in Cicsro s loto $7.50, pol lsU $3.75, ss Janš $640. Za Evropo stane zs pol IsU 4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. ?lani doplačajo samo 50c ss Mladinski List stane ga celo sto $1.20. Naročnico lahko tudi sami pošljete na udov: Upravnistvo "PR0SVETA" 2117 S. Uvsfals šv... Cbieage, III. — POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POglLJAffe-UEM RAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete listu Prosve-ta kakorinakoli nama n lis in zahvale o smrti, tedaj vselej povejte v pismu, ali žtHU imeti plačan oglas sli kot navadno vest Ako Je priobčeno kot navadna vsst, ss izpusti iz naznanila vss osebne zahvale in imena posameznikov, ter ss tako naznanilo priobči brezplačno. Kadar pa hočsU imeti prlobčsno celo vrsts pa to oglae, ss katerega ss mora plačati, to velja sa člant in za ns-raznih imen in drugih stvsri, Js Člane. Nadalje valja isto tudi zs razne prirsditvs, veselice, shode, Itd. Vselej Js trsba povedati, aH hočete imeti plačan oglas ali tndi v takem slučaju ss ss navadno vest, naredi stvar bolj na kratko in se pove lt važntjši dal. Ce ps naročite, da naj bo plačan oglas, st priobči vss, ksr zahUvaU. IsU tako vtlja sa vss druga naznanila, čs se kogs išče, ženita ponudbe, prodaje, itd. flgjj take stvari st mora vtdao povedati, da naj bo to oglas, kolikokrat naj st isti priobči ln ds bo-dete zanj plsčsli. To pojssnilo dajem radi tega, ker Js to sldsp konvtncijt, da ss potem ravnamo vsi, društva, člani, naročniki in upravniitvo lista. Ptoaia, da to upoftUvsts in ss po tfm ravnate. — Filip Godina, upravitelj. STE Ll M.dno si \hI; VOLJE? Ako ste slabe volj«, tedaj poskusit« TRINERJEV0 GRENKO VINO ki vas popolnoma prevrsdi. K remi«-vost sc sprepierri v nasmeh, vi sc bo-dete počutili novega mota Ts za-nefljiva želodčna tonika odpravi ne-prebavnost, slab spetit, zaprtnico in glavobol. V vseh lekarnah. Pišite po brezplačni vzorec na Jos. Triner Co., 1388 So. Ashlsnd Ave., Chicago, III., in priložite lOc za poštne troike. BREZPLAČNI VZOREC KUPON Ims i............ . f........ Ulic* .................... Jfesto, država...................... NA stalaže, PRODAJ JE - mize omare, nuze itd trgovino z oblekami, «koro novi mahogany izdelana. Se mor! prodati Ukoj. 5936 W. RooseveJ Rd. Tel. Columbus 5835 a cago. 111. ^_ it plot no porotilo ki ^ U.U, Nufa-Tonr. O«o i. UUiUi. T« in vrnilo mol le milljonim in Nu*«-Tone povrne tek do jedi. bvai, odpravi omotico, davobol Ur Wdv2hZ in metiurne nerednoati v p«, 0l " nervome iivce in povrnt> teio u.Ubei.« 1' lwm. Poskusite Nu«*-Tone. Ono v«, ^ »1 telo in dalo novo tivljenj* vaiim W(|(*' Kupite lahko Num-Tone v lekarni, i, ^ vam ne polaga, ae vam denar povm». __._ lAih.t r ZNIŽANA GEHA KNJIG KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna svoje cens, stan«.............$3.0® 8LOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA—zelo poučna in lahko razumljiva knjig« za učenj« sngleičine, s dodatkom raznih ko. riatnih informacij, atsas samo.............................. ZAKON BIOGENEZIJE—tolmači aaravns —kom ia ipkial m. t ▼oj, knjiga ls katere zamotat« Črpati mnogo naukov sa telesno in 4nirn>o dobro ......................................... PATER MALAVENTURA—V KABARETU—aanimtvs povest it življenja ameriških frančiškanov, ia dožjvljaji rojaka, ltvrateo spopolnjen« s slikami....................................ti« ZAJEDALCI—resnična povest in^rava ilustracija doslej skritega dela življenj« slovenskih d«l«gjfsv v Ameriki..............75c JIMMIE HIGGINS—krasna povest, ki jo J« apiaal sloviti sms-rlAd pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ....60c ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE 8. N. P. Jm 252 strani mehko vezan«, «t«n« aamo...................................lSc "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih s prologom ia epilogom —mehko vezana, «tan« samo.............................lOe "INFORMATOR"—knjižic« 1 vsemi potrebnimi podstU o S. N. V. J.—zelo priporočljiv« z« čl«n«—stan« ssmo.............io« Tss knjige skup«] vsm sslU«si« sa I74S. Pišite poaje a« t KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. . 2657 So. Lswndsle Av«^ Ckicsgo. VI KALIFORNIJSKO GROZDJE PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO RAZNIH VRST DOBRE KAKOVOSTI CENA JE SEDAJ NIŽJA, KOT BO POZNEJE V JESENI VSE VRSTE GROZDJA SE DOBI NA SLEDEČIH PROSTORIH SANTA FE TRACKS * 21ST & ARCHER AVE. CHICAGO & NO. WESTERN R. R., CLINTON k KINZIE ROČK ISLAND TRACKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. k ASHLAND AVE. CHICAGO Direktne tovorne cene so jamčene na vse kraje za kupce izven mesta. MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. AU STE NAROČENI NANJ? V *oll Za^J Prihaja* tafco poino. Janezek? f — Ps|ta me Je potreboval doma f. — Kaj niai mogel najti nfltc-gsr. ki bi te nadomeatoval T — Ne. *r«M»n«l ušteli. Kako to, da ne! — Psps me je LaA žeikal. Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA tfSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA t* »v*^: * %."'"' - '' -V .-v:;, Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TI8KARNB APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko dek) prve vrste. Vsg pojasnila daje vodstvo tiskarne PBfce pa informacije m S. N. P. J. PRINTERY 2687-59 So. UwwUla Afeove CHICAGO. ILL TAM SE DOBE NA 2EU>0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA