fchaja vsak Setrtek to velja i poštnino ▼red in t Mariboru i pošiljanjem na dom za oelo lete K 5,— «a pol leta „ 2.60 za četrt leta . L30 Naročnina se pošilja «pravaStvu t tiskarni sv. Cirila, koroške ■lice kStr. 6. List se pošilja do odpevedi. Seleiniii katol tiskovnega draštra do-Mvajo list bre* posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu y pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se t tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 'p h. . i Rokopisi se ne vračajo, neplačani list! se ne sprejemajo. Ja oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. -*- Stev. 31. V Mariboru, dne 3. avgusta 1899. Tečaj XXXHI. Slovenska pohlevnost. V začetku slovenske zgodovine v Evropi je sijalo solnce prostosti na našo zemljo. Slovenski vojvode in knezi so zapovedovali slovenskemu ljudstvu v mirnih in.bojevitih časih. A usoda nam je bila že takrat nemila, kei nas je postavila Nemcem za sosede. Priznana nemška vladaželjnost in grabežljivost ni mirovala, dokler ni dobila nadvlade nad Slovenci. Slovenske kneze si je Nemec podjarmil, da so mu morali biti poslušni. A to še bi ne bila največa nesreča, da si je Nemec podjarmil slovenske kneze. Vsak jarem se da streti in tudi ta jarem bi se dal razdrobiti. Toda Nemci nam niso samo domačih knezov podjarmili, ampak tudi odtujili. Vabili so jih na svoje nemške dvore ter jim tamkaj vzeli jezik in značaj slovenskega ljudstva. Ni tre-balo čakati dolgo in že so se šopirili po slovenski zemlji oholi nemški plemiči, koji niso imeli za naše ubogo ljudstvo ne ljubezni ne srca, ampak le bič in ječe. Kakor živina svojemu gospodarju, tako je moral Slovenec tlačaniti svojemu nemškemu grajščaku. Blagi Habsburžani so se usmilili trpečega ljudstva in v Avstriji odpravili tlako. Tudi Slovenci so postali na ta način prosti. Vzdi-govati se se začeli iz prahu, v katerem so se morali valjati pred surovimi nemškimi valpeti in neusmiljenimi grajščaki. Vzravnavati so začeli svoje kosti, ki so se morale upo-gibati in klanjati vsakemu ukazu, vsakemu migljaju nemških svojih gospodov. Toda vse zaman! Slovensko ljudstvo se ne more docela vzdigniti kvišku, se ne more popolnoma vzravnati. V slovenskih kosteh še vedno tiči strah pred vsako nemško besedo. To je podedovan strah, znak večstoletnega tlačanstva našega ljudstva nemškim plemičem in graj-ščakom. To je naše prekletstvo, to je naša poguba! Mi ne oznanujemo sovraštva do Nemcev, Bog varuj, tega nikdar ne, a mi oznanujemo jednakopravnost z nemškim narodom. Kajti klečeplazenje slovenskega ljudstva pred nemškim nam jemlje naš mozeg, nas pogublja in uničuje. Poglejmo širom naše slovenske domovine! Kje so največi klečeplazci? Okoli mest in okoli trgov. A kje je tudi največ slovenskega posestva v nemških rokah? Ravnotako okoli mest in trgov. Pri nas okoli Maribora po več ur na okoli ni večjega slovenskega posestva, vse je v nemških pesteh. Prej so slovenski okoličani obdelovali svoja posestva in skrbeli za svoj žep, zdaj pa morajo skrbeti za mestne žepe, zdaj so viničarji, hlapci, zdaj morajo v mesto milostno hoditi prosit, da dobijo kje delo. Kako je to prišlo? Slovenci so v svoji nerazumljivi klečeplaz-nosti neizmerno veseli, če jih pogleda nemško oko, če jih nagovori nemški gospod. Hodili so sladkih obrazov okoli nemškutarskih mestnih krčmarjev, popivali so z mestnimi trgovci in obrtniki, hodili na lov z nemško mestno gospodo, in njih posestvo je izginilo v nemško malho. Prej so bili slovenski posestniki, sedaj so berači vsled lazenja in klečeplazenja okoli Nemcev. In zunaj na deželi, kdo je takozvani nemškutar? To so ljudje, ki imajo priložnost in čas upogibati svoj hrbet pred nemško gospodo. To so krčmarji, to so kramarji in biriči. Ti pa so tudi oni faktorji našega naroda, ki stoje gospodarst-veno na najslabših nogah. Večina naših nem-škutarjev, naših klečeplazcev spada v vrsto zapravljivcev in pijancev, eksekutorji iščejo pred njihovimi hišami že primernega prostora da nastavijo tamkaj boben, ki jim naj zapoje zadnjo, smrtno pesem. Klečeplazenje pa zaraditega uničuje naše ljudstvo, ker kadar išče v svoji preveliki po-hlevnosti zveze z Nemci ne pride nikakor s poštenimi Nemci v dotiko, ampak le z izvržki. Pošten Nemec ima svoje delo, svoje opravilo in je ravno prepošten, da bi popival in občeval s slovenskimi izdajalci materinega jezika. Zato pa mi vedno in vedno kličemo, da naj bodo Slovenci samozavedni, naj se ne prodajajo drugim narodnostim. Bog je ustvaril tudi Slovence in dal njihovemu jeziku izgovarjati slovenske glasove. To ima svoj namen, božja volja je, da govorimo slovenski, da ohranimo svojo narodnost, da kot poseben narod izvršujemo od božje previdnosti nam dano nalogo v svetovni zgodovini. Gotovo pa ni naša naloga v svetovni zgodovini, da se ponemčimo, kajti ta procedura nas le ugonablja in uničuje. Slovenci se morajo udomačiti v nove časovne razmere ter se čutiti kot samostalen, za življenje določen in sposoben narod, ki je z drugimi narodnostimi, tudi z Nemci, docela jednakopraven. Klečeplazenje mora izginiti, če ne, izginili bodo Slovenci. Pohlevnost je dobra lastnost, toda kedar se nagne pregloboko, kedar se spremeni v klečepla- Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 25. Iz Bejruta čez Libanon in Anti-libanon v Damask. Naše romanje bilo bi zdaj pravzaprav že končano, ker ogledali smo si tiste znamenite in svete kraje, kjer je deloval in umrl Zveličar naš. Toda imeli smo priložnost, da obiščemo še neko sosedno deželo, namreč Sirijo, ki je že tudi slovela v starih časih; koga bi ne mikalo, iti na goro Libanon, kjer so rastle lepe in močne cedre, ali pa stopiti v mesto Damask, blizu katerega se je spreobrnil Savel v Pavla! Zato se naša ladija v petek 6. maja zvečer še ni obrnila proti Evropi, ampak plovila je naprej celo proti severu ob bregovih staroslavne dežele Feni-cije. Ker je bilo po noči, nismo mogli videti krajev, kjer sta nekdaj stali imenitni mesti Tir in Sidon; pa reklo se nam je, da se nahajajo dandanes tam celo neznatna sela. V soboto zjutraj pripeljali smo se do pomorskega mesta Bejrut, kjer smo se vstavili in izkrcali; pa nismo se hoteli zdaj muditi v tem mestu, temveč z ladije smo šli naravnost na kolodvor, da se peljemo po železnici s posebnim vlakom v osmih urah, prek dveh visokih gora — Libanona in Antilibanona v Damask. Libanon pomenja toliko kakor bela gora; to ime prihaja najbrž od večnega snega, ki lepo blišči z njegovih najviših vrhov, ali pa od njegovega belkastega kamenja. Arabski pesniki pravijo, da nosi Libanon na svoji glavi zimo, na ramah spomlad, v krilu jesen in da spi ob njegovih nogah poletje. Da je to resnično, prepričali smo se sami, ker vrh Libanona nas je zeblo in smo lehko z roko segali po snegu; nekaj ur pozneje nas je pa v dolini v Damasku nadlegovala huda vročina in smo si morali mlačno pijačo v krčmi hladiti z libanonskim snegom; ob vznožju pa raste vinska trta in razno sadno drevje. Ni pa misliti, da je Libanon samo ena gora, ampak dvojno visoko gorovje, drugo vštric drugega, razprostira se od severa proti jugu; na sredi ali vmes je pa rodovitna dolina, ki se je nekdaj imenovala Cele ali votla Sirija. V sv. pismu imenuje se navadno Libanon le vzhodno gorovje in njegov najviši vrh proti sv. deželi je Hermon, katerega so romarji gledali že z galilejskih gora in občudovali njegovo belo (sneženo) kapo. Hermon je visok 2865 m. in pošilja v dolino mnogo mokrote in dobrodejne rose; zato ga že kralj David hvali in opeva (Ps. 132, 3); najviši libanonski vrh pa šteje 3063 m., torej je trikrat višji ko naš Boč. V sv. pismu rabi se Libanon kot podoba blagoslova, trdnosti in miline; tako govori Bog k izraelskemu ljudstvu na pr. po preroku Ozeju (14, 67.): «Bodem kakor rosa, Izrael bo cvetel kakor lilija, in njegove korenine bodo gnale, kakor one na Libanu. Njegove veje se bodo razprostirale, in kakor oljka bo njegova lepota, in njegov duh kakor na Libanu.» Le škoda, da so mogočne cedre skorej celo izginile z libanonskega gorovja; samo na enem kraju najti je še kakih 10 starih ceder in pa nekoliko mladega nasada. Prerok David pravi o pravičnem človeku, da bo cvetel kakor palma in rastel kakor cedra na Libanonu. Vožnja čez Libanon je bila zelo zanimiva in krasna; vozil sem se že po železnici z zobatim kolesom na visoko goro Rigi na Švicarskem ali na Gajsberg blizu Solnograda in z vrha gledal druge orjaške hribe, po dolinah pa lepa jezera; toda kaj takega, kakor je železnica iz Bejruta v Damask, menda nima cela Evropa. Železnica je še nova, pa silno umeteljno zgrajena od prebrisanih francoskih inženerjev. Najviša postaja imenuje se Ajn Sofar in je 1487 m. nad morjem; razgled od tod očara tudi najbolj razvajenega Evropejca; proti zapadu sivkaslo neizrflfern zenje, je ravno tako grda in pregrešna kakor kedar se povspne previsoko v ošabnost. Iz-rujmo Slovenci nepotrebno in škodljivo nam poniževanje ter postanimo ponosen, zamo-zaveden narod! Shod pri Sv. Juriju ob Taboru. Preteklo nedeljo se je vršil shod pri Sv. Juriju ob Taboru v najlepšem redu in pri obilni udeležbi ljudstva iz vseh večjih krajev okraja. Zlasti v obilnem številu so bili prihiteli vkljub neugodnemu vremenu vrli možj6 iz Gomilskega. Odborovo poročilo, iz katerega povzamemo sledeče črtice, se je vzelo na znanje: Udov je bilo preteklo leto 96. Shodi so bili trije in sicer: dne 22. maja 1898 v Št. Juriju. Na binkoštni ponedeljek je na odborovo povabilo poročal na Vranskem gosp. drž. posl. Josip ¿jičkar, dne 21. avgusta je bil shod v Braslovčah, na katerem je mnogo hvale žel vrli g. dr. Medved. Odbor se je nastopno sestavil: Kokelj, predsednik; Jakob Brinovec z Vranskega, podpredsednik; Franc Zdolšek, blagajnik; Franc Prislan z Braslovč, tajnik; Anton Cizej iz Prekope, Lovrencij Plaskan, župan v Braslovčah, Julij Žigan, ve-letržec na Polzeli, Anton Virant, župan na Gomilskem, Franc Hanžič, župan pri Sv. Juriji ob Taboru, odborniki. Na to je nastopil g. dr. Karlovšek iz Celja ter je prav razumljivo govoril o tem, kak6 naj se delajo pogodbe in oporoke. Začel je nekako tako-le: Namen društva je združevati posamezne moči, ker z združenimi močmi se dž vse doseči. To je razvidno izza turških časov, ko so naši dedje z združenimi močmi tolikokrat zapodili silovite sovražnike, in da jih premagamo, treba se je zopet združevati in mnogo posvetovati. Človek se mora vedno učiti, zlasti ono mu mora biti znano, s čimur se peča, kar je njegovo navadno opravilo. Tako mora kmet biti podučen o živinoreji, o sadjarstvu itd. A to še ni zadosti. Kmet naj tudi pazi, da ne uniči svojega gospodarstva z nepotrebnimi pravdami in prevelikimi dotami. Tudi oporoke naj se o pravem času in pametno naredč. Težkoče pri gospodarstvu in pravde pa nastanejo pri kmetih velikokrat vsled tega, ker ljudje ne poznajo pogodb. Tu je gosp. govornik natanko razjasnil, kako dolgo velja pogodba, kdo jih sme sklepati in kdaj so pogodbe neveljavne. Nekatere pogodbe so neveljavne, čeprav se sklenejo na pr.: če kdo obljubi, da bo drugemu preskrbel bogato nevesto ali če kdo sklene pogodbo z zdravnikom, da bi ga ozdravil itd. morje, okoli nas snežniki; spodaj globoko pod nami vspenja se Bejrut po morskih bregovih, na drugi strani, onkraj Libanona pa se razprostira zelena rodovitna ravnina. Tukaj v Ajn Sofarju postavili so v novejšem času velikansko hišo ali hotel (sirski Monako), kamor hodijo meščani srkat dobri planinski zrak in pit sladko libanonsko vino. Največa postaja Mualaka je pa že v dolini, kjer čaka vlak pol ure, da se popotniki lehko okrepčajo; odtod pelje stranska vozna cesta v Balbek, kjer se nahajajo največe razvaline celega sveta; našli so v temeljnem zidu solnčnega templa obdelan kamen, ki je bil dolg 14 m. Dobro uro vozili smo se skoz votlo sirsko dolino, a potem leze železnica zopet v hribe, na Antilibanon; prišli smo zopet višje, kakor so najviši pohorski vrhovi. Na vzhodni strani Antilibanona izvira reka Barada, ki nam je od zdaj naprej kazala pot v Damask; Barada namreč teče in dere sredi skoz to jutrovsko lepo mesto. Ze med potom nam je mnogo dalo opraviti radovedno vprašanje: Ali je Damask zares tako lepo mesto, kakor ga sploh hvalijo? Jutrovci namreč čez mero poveličujejo Damask in mu dajejo najlepša imena, kakor biser jutrovski, roža ter oko vzhodno in imenujejo njegovo okolico zemeljski raj. Pa še tudi zdaj, ko sem Damask že videl, nevem, Kedar se pogodba sklepa, treba je razumljivo, premišljeno govoriti in priče za to imeti, za kar se pogojuje. Posebno previdnemu je treba biti človeku pri onih pogodbah, ko se živina kupuje in prodaja, ker radi teh nastane največ sitnih pravd. Že stari Rimljani so imeli pregovor: Clara pacta, boni amici, t. j. jasna pogodba je najboljši prijatelj. Po naše bi se, kar se sklepanja pogodb tiče, tudi lahko reklo: boljša je prva kot druga zamera. Istotako jasno je g. govornik govoril o oporokah in dotah. Rekel je, da tisti sin ali hči, ki doma pridno dela, vendar večjo svoto zasluži kakor 6ni, ki po svetu hodi ali ki le takrat dela doma, kedar je sila. Stariši naj posebno pazijo, da vsled velikih dot ne bo šlo posestvo na kant. Jeli to pameten gospodar, ki je sam sicer dobro gospodaril, poslednjič pa sinu gospodarstvo uničil s prevelikimi dotami? Zato naj se pazi, da stariši svojo poslednjo voljo jasno in pametno izrazijo, da dediči ne trpč. Oporoka se dela ali ustmeno ali pismeno. Ustmena se dela pred 3 pričami. Priče ne morejo biti menihi, ženske sploh, fantje pod 18 leti, kdor se je z goljufijo pregrešil itd. — Zanimiv govor je trajal nad pet četrt ure. Vrli organizator naših zadrug g. Ivan Kač iz Žalca je izvajal približno naslednje misli: V Avstriji je na zemljiščih čudno veliko uknjiženega dolga. Radi tega bi kmet res moral propasti, če ne bi se organizoval. A mora se organizovati. Vsi stanovi bi že bili propadli, če ne bi bili organizovani. A t6, ker so organizovani, jih je rešilo. Glejte, kak6 so organizovani vojaki, kako politična uprava itd. Istotako se morajo združiti kmetje in potem bodo lahko vzdigovali zaklade iz zemlje, katere je vanjo položil Stvarnik. S tem bodo ljudje dobili ljubezen do rodne zemlje in s tem ljubezen do slovenskega naroda. Treba pa je pri tem jedinosti, varčnosti in treznosti. Treba se je držati gesla: vsi za jednega, jeden za vse! Shod je trajal precej nad 2 uri; ljudstvo je oba govornika pazno poslušalo in predsednik ju je končno laskavo zahvalil za njiju trud in požrtvovalnost. Sladkorni davek. S prvim avgustom se je pričel nov davek na sladkor, kojega zvišanje znaša 6 kr. na kilo. Najhuje bodo občutili ta davek ubogi delavski stanovi, kojih glavna hrana je dandanes kava. Naš kmet s tem davkom ni prizadet, kajti sladkorja za kavo, slaščice in druge sladke reči potrebuje le malokateri, a kako naj odgovorim, da ali ne; ako namreč gledaš Damask od daleč, iz kakšnega vzvišenega kraja ali hriba, boš moral reči, da je lepo mesto, ker gleda ti ponosno v oči, kakor kakšna orijentalska čarovnica; kako lepo sedi ter stoluje v dolini ob vznožju širokoplečastega hriba; 200 mošej z vitkimi minareti in ličnimi kupolami diči ter zaljša njeno lice; okoli nje razprostrta je velikanska zelena preproga, ker več ur na široko jo obdajajo bujno zeleni vrti in sadunosniki. Seveda pride neposredno za zelenjem žalostna peščena puščava; a to nas ne moti, ker od daleč in ob solnčnem svitu je videti, kakor bi zlat okvir izpopolnjeval lepo podobo; slednjič pozdravljajo iz daljave orjaki Libanon, Hauran, Hermon s svojimi sivimi glavami sirsko kraljico — čarobni Damask. Kakor hitro pa vstopiš v mesto, porečeš, da ni lepo, temveč umazano in smrdljivo in prašno kakor vsa jutrovska mesta. Tamošnji ljudje so vsemu temu že privajeni in zato lehko trdijo, da je njih mesto krasno in okolica rajska, ker sta neki ravno tukaj srečno živela — Adam in Eva. Vsaj naš dragoman nam je povedal to zanimivo novico in nam celo kazal drevo, od katerega so naši stariši jedli prepovedan sad; ko se mu pa mi smejimo, dela se hudega in vpraša: «Ali mar tega ne verujete?» «Ne!» se mu odločno zo- kateri ga potrebuje, isti ima tudi cvenka dovolj, da še plača 6 kr. več od kilograma. Umevno pa je, da delavci po mestih glasno ugovarjajo proti zvišanju tega davka. A nam se zdi, da socijaldemokratični delavci nimajo pravice kričati zraven. Uradnikom so se zvišale plače, a za pokritje teh izdatkov se ni poskrbelo. Namesto da bi sociji odprli takrat usta ter zahtevali, naj se pokrijejo uradniški izdatki z obdačenjem borze in športov, pomagali so Wolfu kričati in razbijati. Sedaj hinavci zvijajo oči pred ljudstvom ter se trkajo ob prsi, da so pri tem davku nedolžni. Seveda naredili ga niso, a preprečili bi ga pa lahko. Zborovanje katoliških učiteljev. Zborovanje avstrijskih katoliških učiteljev v Dornbirnu se je vršilo nad vse slovesno in veličastno. Okoli 2000 učiteljev in njih prijateljev se je udeležilo zborovanja. Govori niso bili polni psovk in surovosti na drugače misleče nasprotnike, kakor se je to dogodilo na zborovanju nemških učiteljskih mladičev v Zwettlu, ampak bili so stvarni in dostojni, četudi ni manjkalo navdušenja za visoko zvanje u^teljskega stanu. Dočim so mladiči pokazali, da so strastni strankarji, pokazali so katoliško misleči učitelji, da so ljubezni-polni prijatelji dece in ljudstva. Zato pa bo glas o njih zborovanju gotovo vsepovsodi napravil najboljši utis ter navdal učiteljstvo širom naše Avstrije s pogumom, da se v vedno večjih trumah zbira pod zastavami katoliških društev. Tržaški namestnik. Tržaški namestnik grof Goess bi rad spoznal podrejeno mu deželo in ljudstvo, zato pridno potuje po Primorskem. Hudobni jeziki pa pravijo, da ga njegova desna roka in njegova glava, jeden izmed namestniških uradnikov, ki ima vsled svoje gladke omike in izobraženosti ves upliv na Goessa, pošilja po Primorskem. Grof Goess ima nalogo, nagovarjati ljudstvo, naj svoje poslance zopet pripravi v deželni zbor. Tudi v Dornbergu je županu na ta način prigovarjal. Župan pa je rekel, da njih poslanci ne gredo prej v deželni zbor, dokler se Slovencem ne zagotovi jednakopravnost z Italijani. Grof Goess, človek dobrega srca, a majhne sposobnosti, je hitro na to odgovoril: «To se ne bo nikoli zgodilo!» Primorski poslanci naj skrbč, da ta izrek izve tudi grof Thun, sicer bo grof Goess še dolgo segreval namestniški stol v Trstu. perstavimo; na to se pa on odreže rekoč: «Saj jaz- tudi ne; jaz vam pač to pravim, kar drugi ljudje govorijo». — V Damasku ni lepih cerkev, ne visokih javnih ali cesarskih, ne zasebnih poslopij; najlepša stavba je menda mošeja Omajadov, ki je pa bila 1. 1823. po požaru zelo poškodovana; trdnjava ali vojašnica je sicer ogromna zgradba, toda podobna je kakemu staremu srednjeveškemu gradu, ki že na vseh voglih razpada. Ulice so večinoma ozke in temne; poulično življenje in gibanje spominja zelo na Kajro, samo da je manj živahno kakor tam. Krščanski romar in tujec naj ne hodi sam po mestu, sicer se mu lehko pripeti kaj hudega; nas so dvakrat napadli s kamenjem. Damaščanom namreč ni všeč, ako hodimo njihov raj gledat ; ti bedasti Evropejci naj bi rajši doma ostali, tako pravijo. Posebno slabo je tam zastopana naša mila Avstrija, ker ima za svojega konzula grškega juda Ksantupulo Alcibiades, kateremu gotovo ni veliko mar za prospeh avstrijske trgovine. Damask je silno staro mesto, ker omenja se že v 1. Mojzesovi knjigi (14, 15); precej časa je bilo samostalno, a pozneje je dobilo druge razne gospodarje, Izraelce, Asirce, Perze, Seleucide, Rimljane, Arabce in nazadnje Turke. L. 635 podvrgel si je namreč Kalif Omar Damask in od tega časa ostalo je to zna- Srbija. V Srbiji se Milan ne poda svarilu Rusije, Nemčije in Italije, naj neha s svojimi grozovitostmi napram opozicijonalcem. Da bi Milan pokazal svojo jezo nad svarilom velesil, je odlikoval svetovalce turškega sultana z redi prve vrste, sultan pa je obratno poklonil red «ranjenemu» Milanovemu adjutantu. Milan uprav besni. Proti opozicijonalcem se sedaj vrše obravnave, aretovanja se nadaljujejo. Govori se, da je mnogo meščanov izginilo brez sledu. Ves svet je prepričan, da je atentat uprizoril Milan sam. Pri obravnavah sedaj še ni prišel na vrsto atentat. Prekisod je včeraj radi raznih deliktov obsodil osem Srbov v zapor do 6 let. Plemeniti ruski car. Ruski car je pomilostil vse dijake, ki so bili vsled raznih izgredov na ruskih vseučiliščih izločeni od nadaljnih študij. — Doslej se je v ruski Poljski poljski jezik v šolah učil na podlagi ruščine. To je sedaj car odpravil, poljščina se bode poučevala s poljskimi slovnicami. Dopisi. Sv. Marjeta niže Ptuja. — Pred dvema tednoma, če se dobro spominjam, se je oglasil nek vinski trgovec iz Trsta v «Slov. Gosp.» ter v svojem pismu naslikal našo slavno pošto. Slučajno nisem bil donr-. in dotične številke nisem dobil hitro v roke. Dovolil mi pa bo spoštovani g. Korun tudi sedaj, da kot domačin, ki pomnim že več pošt v Možganjcih, nekoliko popravim njegovo pismo, oziroma mu nekaj pridenem. V začetku govori nekaj o našem brodu. Naj se ne jezi preveč, zakaj v resnici ni tako nemški, kakor se vidi. Če bi bil hodil peš, dobil bi listek s samo slovenskim napisom. Sicer ni dosledno za vozove imeti nemške listke, za pešče pa slovenske, a nek hudomušni moj sosed si je celo reč razlagal tako, da je za konje nemščina dobra, za ljudi pa, ki hodijo peš, mora biti slovenski listek. Zraven pa je opomin zastran brodarja popolnoma slovensk in tako je upati, da se brod tudi z ozirom na konje poboljša. Kar pa zadeva pošto, moram g. Korun-u popolnoma pritrditi, a z veseljem ga lahko zagotovim, da se je od tistega časa, kar je on hodil po denarje mimo «šniceljev» in čez gnojne hribe, mnogo spreobrnilo na bolje. Prvič v tem oziru, da sedaj poskušajo delati to ukusno jed, katero g. Korun imenuje «šni- menito mesto vedno pod mohamedansko oblastjo. Sicer so hoteli križarji v 12. stoletju Damask vzeti z vojaško silo in za krščanstvo pridobiti, pa ta poskus se ni posrečil. Za nas kristjane je Damask najbolj zanimiv in važen zaradi svetopisemskih dogodkov. Blizu pol ure zunaj mesta, proti vzhodni strani za-znamlja dandanes kapelica kraj, kjer se je vršilo spreobrnenje Savlovo, ker se mu je prikazal preslavljeni Jezus in si ga izbral za svoje orodje — za učitelja in apostola narodov. V Damasku je Pavel stanoval v ulicah, ki se imenujejo ravne, ker Bog je tako-le naročal nekemu dobremu kristjanu Ananiju: «Vstani in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne in vprašaj v Judovi hiši po Taržanu, Savel po imenu, zakaj, glej, moli.» Čudno zares, da so še dandanes te ulice tako ravne in najlepše in najdaljše, ker delijo celo mesto v dva velika dela, severni in južni. Žali Bog, da je kraj Judove hiše v mohamedanskih rokah in smo ga smeli le od zunaj pogledati. Pač pa se je ohranilo krščansko svetišče z dvema oltarjema v hiši Ananijevi; nekateri romarji so tam maševali; vsem se je pa v tej kapeli glasno prebralo poročilo o Savlovem spreobrnenju, kakor ga nam podaja sv. Luka v Djanju ap. 9, 1—22. Na tega apostola orjaka spominjajo še neka mestna vrata v Damasku, ki se imenujejo Pavlova. Tudi okno se kaže celj« tudi drugod, da bi čutili tisti prijeten duh in tako bodo na boljšem ptujski in domači mesarji. Ob enem bo pa prišla tudi omika k Sv. Marjeti, zakaj «šnicelj-na» ne morejo jesti vsi iz ene sklede. Drugič je tisti napis na zunanjih vratih v slavno znanem ormoškem slovenskem narečju izginil. Tretjič in to je glavna reč sta se morala umakniti samonemški poštni pečat in zarjavela tabla z istotakim napisom — novim dvojezičnim. To so gotovo velike spremembe, katerih bo vesel tudi g. Korun. Šlo je sicer trdo za dvojezične napise, a šlo je in vsa jeza vseh možganjskih nemškutarjev ne pomaga nič. Vendar pa nam veselje, katero nas navdaja nad to pridobitvijo, greni nekaj, o čemur še ni gotovo, kdo ga je zakrivil. Ko se je namreč zvedelo, da je dovoljen dvojezični poštni pečat in napis, radoveden je bil vsakdo, kakošna da bosta. Pečat je prišel prej v rabo, kakor je bil nabit novi napis, zakaj ta je moral čakati celih 14 dni, predno je prišel na odločeno mu mesto. Ko smo pa zagledali novi pečat, bilo je veliko naše začudenje, zakaj brali smo neko ime, ki bi imelo pomenjati menda kak kraj, a čeravno sem hodil v šolo sedem let k Sv. Marjeti in tri leta v «nemški» Ptuj in sem slišal mnogo krajevnih imen po svetu, vendar imena, ki je sedaj na našem poštnem pečatu, nisem slišal nikdar. Glasi se namreč «Možkojnci». Tukaj ni mesto, da bi preiskovali, kdo da je spravil tega spačka na poštni pečat, a če za eden mesec ni drugi poštni pečat s pravilnim imenom, preiskala se bo stvar drugje in vsem možganjskim nemškutarjem bodi povedano na vsa usta, naj nikar ne mislijo, da bi mi pri Sv. Marjeti trepetali pred njimi. Vsak šolarček vda take budalosti slovenski jezik ne more izreči, niti slovenska roka zapisati, sedaj bi pa naj se to repenčilo na poštnem pečatu! Za danes pribijemo samo to, a utegnil bi še priti čas, da bo slavna naša pošta prišla do prepričanja, da je pošta zarad prebivalcev, nikakor pa niso prebivalci zarad pošte na svetu. Ob koncu bi se še g. Korun-u rad prav lepo zahvalil, da je spravil našo pošto med svet, zakaj upati je, da se odpravi vsaj nekaj teh lepih lastnosti. In če, dragi g. Korun, zopet potrebujete kaj vina, le brez strahu pridite nazaj v naše kraje. Bratski pozdrav pa sprejmite od udanega Vam Pelinovega Hanza. Iz lvanjec. (Kmečka zadruga.) Dne 23. julija podučeval in pojasnjeval nam je gosp. Ivan Kač iz Žalca, kako je ustanoviti prepotrebno kmečko zadrugo. Razložil je celo stvar tako jasno in prepričevalno, da mu je v mestnem zidu, kjer so kristjani sv. Pavla po noči v jerbasu iz mesta izpustili, da je mogel ubežati zalezovanju nevernih judov, ki so ga hoteli umoriti; sicer se pa to ni zgodilo hitro po spreobrnenju, ampak šele 3 leta pozneje. Prebivalcev šteje Damask 150.000 in ogromna večina je mohamedanska, namreč 100 000; tako strastnih in zagrizenih Turkov kakor tukaj menda ni nikjer drugod in zato nismo smeli v večih trumah po mestu hoditi, da jih ne vzdražimo; le po 5 oseb vkup smel je voditi turški dragoman. Še le 1. 1860. je bilo v Siriji splošno preganjanje kristjanov in samo v Damasku so jih umorili 6000, njihove hiše pa požgali in razdejali. Dandanes nahaja se tam kristjanov okoli 40.000, toda katoličanov samo 4000, ki pa večinoma nimajo našega latinskega obreda, ampak so Melkitje. Katoliške cerkve in samostane imajo v Damasku lazaristi, frančiškani in jezuitje; najbolj priljubljeni so lazaristi, katerih cerkev je tudi najlepša; posvečena je Brezmadežnemu Spočetju M. in je vedno krasno okin-čana, posebno lurška kapelica. Ženske, ki so v soboto zvečer prihajale v cerkev, so bile prav dostojno oblečene in zavite v široka bela oblačila; samo lice jim je bilo prosto, pa tudi bledo. — Frančiškanska cerkev je posvečena Spreobrnenju sv. Pavla; blizu moral vsak pritegniti, ki ima v glavi zdrave možgane. Proti zadrugam ni mogoče brez hudobije ugovarjati. Za trud in požrtvovalnost dolžni smo mu največo zahvalo. Zavolj delavnosti v korist kmežkega stanu in drugih zaslug je g. Kač imenovan ministerskim uradnikom, k čemur mu iskreno častitamo. Prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta bode vpisovanje zadružnikov «kmetijske zadruge Ivanjci» ob 3. popoludne. Kmetje in tudi drugi gospodje, kateri z nami čutite, pridite v obilnem številu in dajte se vpisati v to zadrugo, ker le z združenimi močmi bo mogoče za naš propadajoči stan kaj storiti in doseči. Le v slogi je moč! Ne dajte se pa odvrniti od ljudi, kateri Vas hočejo iz škodoželjnih in sebičnih namenov imeti izročene nemškim izsesovalcem. Na mnogobrojno in veselo svidenje v Ivanjcih! Sv. Jurij ob Ščavnici. (Gasilno društvo.) V nedeljo dne 16. julija je priredilo prostovoljno gasilno društvo pri Svet. Juriju ob Ščavnici svojo prvo veselico. Videlo se je, da se je društvo veliko trudilo, cenjene goste častno sprejeti in dobro zabavati. Tam-buraši, pevci, kakor tudi godci so svoje točke izvrstno dovršili. Tajnik gasilnega društva g. A. Majcen nam je v živi besedi popisal pomen prerojenega gasilnega društva, težave, s katerimi se ima boriti in prijazno vabil k obilnemu pristopu — Bogu na čast, bližnjemu pa v pomoč. Pričakovalo pa se je, da bodo gasilna društva ljutomerskega okraja s svojo udeležbo pokazala, kako bratovsko s svojimi sosedi mislijo in kako jih veseli, da se je tudi pri Sv. Juriju ob Ščavnici osnovalo slovensko gasilno društvo, a prišlo jih je le malo. Vkljub temu se je veselica dobro obnesla in prinesla gasilnemu društvu nad 60 kron. Iz Ptuja. Tukajšnje,Občno vojno društvo' dobi novo zastavo, katera je v celoti, kakor tudi v posameznih bogato in krasno zlato-vezlanih emblemih uprav umetniško delo, dičen znak bratske društvene vzajemnosti. Posvečenje nove zastave vršilo se bode dne 15. avgusta t. 1. po slovesni sv. maši ob 11. uri dopoludne v stolni cerkvi. Častna odlika društva, da je premilostni knezoškof dr. M. Napotnik blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, Nj. kraljeva Svet. gospa Terezija vojvodica Braganška pa kumovanje, jamči za dostojen in sijajen slavnostni izid. — Vspored slav-nosti, kateri se bode p. t. občinstvu vposlal, je jako obširen in zanimiv. Vršil se bode med drugim od 4—6 ure popoludne velik koncert v hotelu «pri dunajskem mestu» in vhoda je žrf ali raka, v kateri počivajo ostanki tistih 8 frančiškanov, ki so umrli mučeniške smrti 1. 1860; na mramornati plošči so zaznamovana njih imena. Med njimi nahaja se tudi P. Engelbert Koland, ki je bil rojen v ciljski dolini na Tirolskem; njegovi sorodniki prebivali so blizu Lankovic; č. vikarij mariborskih oo. frančiškanov, P. Ludovik so mi pravili, da sta si bila v novici jatu tovariša in da jim je večkrat tožil, kako mu je težko pobožno moliti, ker ga razne skušnjave nadlegujejo; dostavili so še: Ne bil bi mislil, da bo ta kedaj še mučenik; toda ker se je dobro vojskoval zoper skuš-njavca, podelil mu je Bog milost mučeništva. Preganjalci, (ki so se imenovali Druži), so zahtevali, da naj Koland z nogami tepta sv. križ; on seveda tega ni storil, ampak je začel navdušeno oznanjati križanega Jezusa; na to so ga napadli in njegovo telo raztrgali na več kosov. Najbrž še bo sv. cerkev te mučenike prištela svetnikom. V isti cerkvi je tudi pokopan kapucin o. Tomaž, katerega so judje 1. 1840 umorili in njegovo krv bojda vporabili pri svojih bogoslužnih obredih; takrat se je po celem svetu govorilo in pisalo o tem strašnem dogodku. Francoski jezuitje pa imajo precej borno cerkev na onem kraju, kjer se je narodil cerkveni učenik sv. Janez, s priimkom Da- zvečer plesni venček, kjer bode svirala godba c in kr. pešpolka St. 7 iz Gradca. Društveno vodstvo ni štedilo nobenih stroškov, da se slavlje izvrši vseskozi odlično, in se vsled tega nadeja mnogobrojne udeležbe in tudi podpore v procvit in prospeh domoljubnih in humanih smotrov, koje goji vojno društvo. Posebno pričakuje poset sL slovenskih društev vsaj po deputacijah in prosi vposlati prijave do 11. avgusta t. 1. društvenemu vodstvu. Ljutomer. — Komaj je mogoče, le tu pa tam v kaki slov. fari na Spodnjem Štajarskem ustanoviti le eno bralno društvo, a naša Ljutomerska fara ponaša se s tremi s «Cvenskim», «Cezanjevskim» in novim za «Ljutomersko okolico». Bo pač udov vseh bralnih društev približno 400 in če še štejemo 500 udov Mohorjanov, upati smemo, da bomo srečno premagali vse navale dvojnega nasprotnika — Mažarona in nemškutarja. Vkljub vsem zaprekam se je vendar le ustanovilo bralno društvo za Ljutomersko okolico — po dveletnem trudu. Bog vam plati Ljuto-meržanom, ki ste nam k temu pripomogli. Ljubezen do maternega jezika pač vse premore. In ta ljubezen bo rodila lepe sadove. Saj priporočanih knjig in naročenih časnikov ne bere le samo tržan, bere jih tudi kmet, želar, z velikim veseljem tudi siromak — viničar. «Naj le berejo dobre v kršč. duhu spisane knjige radi», rekel je spoštovani gospod, «tako bodo dejanski izvrševali testament nepozabnega škofa Slomšeka». Bralno društvo pa naj skrbi tudi za pošteno zabavo svojih udov. Naj se ob taki priliki pokaže, da se med seboj radi imamo in da se vemo veselo in brezgrešno razveseljevati, da smo, čeravno različni po stanu, vendar združeni med seboj po srčni vezi bratske ljubezni. In da poedinim vzgled, se je to istinito zgodilo na veselici bralnega društva za Ljutomersko okolico, dne 30. julija. Lepo število jih je bilo udeležencev, in da bi vreme ne bilo tako neugodno, bilo bi jih trikrat, ja štirikrat več. No! saj ni bilo zadnjekrat. Morebiti, ali gotovo še v tem letu priredimo zabavni večer; g. dr. Mihelič, spretni direktor našega gledališča, bo že skrbel, da še bomo «šteli» Novice. Veseli pa smo bili le vsi, dasiravno nam ni solnce sreče sijalo. Veseli smo bili, ko so nam dijaki-domačini tamburali in prepevali lepe pesmi, tako milo in lepo, da smo na tihem in očitno častitali g. Mastenu na iz-bornem moškem in g. Šneiderju še posebej maščan. Oče tega svetnika je bil namreč j imeniten turški uradnik v Damasku in nadarjenega sina je podučeval v krščanski veri neki menih, katerega so bili roparji iz samostana Mar Saba kot ujetnika tu sem odvedli; da je pozneje v tem samostanu blizu mrtvega morja tudi sv. Janez D. živel in v visoki starosti umrl, sem že poprej nekje omenil. V nedeljo zjutraj sem jaz maševal v tej jezuitski cerkvi pri glavnem oltarju in tudi nekatere vernike obhajal; čudno in novo se mi je zdelo to, da so obhajanci sami drug drugemu podajali srebrno skledico (pateno) in jo pred seboj držali, da se ne pripeti kakšno onečaščenje Najsvetejšega. Tamošnji katoličani bi radi postavili na rojstnem kraju sv. Janeza D. lepšo in večjo cerkev; a to morejo doseči in dovršiti le z milodari dobrosrčnih evropskih kristjanov. Spodobilo bi se res, da bi se lep Božji hram vzdigal nad podobo tega slavnega Damaščana, ki je vedno neustrašeno zagovarjal katoliški nauk o češčenju blagoslovljenih podob svetnikov in svetnic Božjih. Mogoče, da bi kdo rad vprašal in zvedel, ali smo si (razun gostilnic, v katerih smo prenočevali) kakšno jutrovsko hišo tudi znotraj ogledali? Ker sem namreč poprej rekel, da ni videti lepih hiš v Damasku, bi lehko mislil, da so tudi znotraj borne in zanemarjene; temu pa ni tako, ker lepota jutrovskih hramov se ne kaže na zunaj. Velika hišna vrata so na ljubkodonečem mešanem zboru. Enakih veselic daj nam še Bog kmalo včakati. Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so v torek dokončali na Keblu letošnje birmovanje ter se vrnili na svoje bivališče v Maribor. (Družba sv. Cirila in Metoda) ima danes veliko skupščino na Vrhniki pri Ljubljani. Mi smo o tem zborovanju zvedeli le iz ljubljanskih časnikov. Kranjski liberalci nameravajo pri tem zboru neki izbacniti iz odbora neljubnga jim klerikalca kurata Kob-larja, ki je za društvo več storil, kakor vsi liberalni odborniki skupaj. (Veselo znamenje.) Število Mohorjanov se je tudi letos povišalo, kakor nam poročajo iz Celovca. Lavantinska škofija še sicer ni dosegla ljubljanske, kakor smo želeli, a je že blizu. Prihodnjič natančneje. (Shod volilcev) skliče v Slivnici v šmarijskem okraju v nedeljo dne 6. t. m. ob 3. popoldan državni poslanec dr. Gregrec. (Na Teharjih) priredi slovensko katoliško politično društvo svoje zborovanje v nedeljo 6. t. m. ob pol štirih popoldne v prostorih g. I. Cajhna z raznim zanimivim vsporedom. Igrala se bode tudi šaloigra «Sa-moglavka». Udeležite se v obilnem številu! (Dirka na Teharjih.) Nekaj štorskih nemčkov in mokračev je zadnjo nedeljo v nekej krčmi na Teharjih v znanej nemškej preoholosti hotelo sramotiti Teharsko slovenstvo. To je pogrelo celo v narodnem oziru zelo krotkega kovača, da je nekoliko zacepetal. To pocepetanje je pa imelo velikansk uspeh: Tekli so, da so jih komaj dohajale noge. Če prav so, ker jim je bila glava precej težka, pri vsakem tretjem koraku poljubljali pesek in prah, vendar se grozno čudijo še danes, kako da je bila tisti večer pot s Te-harjev do Štor tako čudno kratka. Druge nesreče ni bilo, samo da nekaj klobukov ni moglo dotekati tako naglih svojih gospodarjev in je opešalo zadaj na cesti. Prehladih se pa črez noč neso; če so pa že svoje gospodarje našli, ne vem za gotovo. (Iz šale resnica.) Preteklo nedeljo zvečer je napadel v Gaberjih pri Celju kovač J. Možina zasebnega uradnika Lipuša, kateri ga je bil s šaljivo opazko razžalil, in mu pri- vedno zaprta, in zato smo morali krepko trkati, ko smo hoteli obiskati hišo bogatega Damaščana; najprej se pride v mali preddvor ali lopo in od tod še le v pravo stanovanje, ki zelo spominja na stara rimska bivališča. Mislite si precej veliko, štirivoglato dvorišče z vodnjakom na sredi; ob podolgovatih straneh so pokriti hodniki; ob nasprotnih krajših straneh nahajajo se pa lepe sobe, dvorane z umetno izdelano opravo, spalnice, kopališča in drugo; mislil sem si, da bi mi bivanje v taki orientalski hiši zelo ugajalo. — Obiskali smo tudi neko turško kavarno; ker moha-medani ne pijejo vina, zato ne zahajajo v krčme (ki so navadno le za tujce), ampak po kavarnah srebajo kavo in kadijo tobak. Čudna je pač taka kavarna; vse je tiho v njej in mirno sedijo ljudje po turškem načinu na širokih zofah; ne govorijo nič, ne berejo časnikov in tudi ne igrajo ne; le včasi sežejo po čašici črne kave, vedno pa vlečejo gost dim iz posebnih pip (fajf), katerim se pravi nargile; na tleh stoji steklen, z vodo napolnjen vrč, skoz katerega je napeljana dolga cev, da se dim celo ohladi, preden pride v usta kadilčeva. Reklo se nam je, da je za pravega Turka poglavitno vsakdanje delo in veselje, na tak način tobak kaditi in kavo piti. Ko smo mi prihrumeli v kavarno, so se le malo zmenili za nas, kakor bi se celo nič ne brigali za ves drugi svet, ker so zadovoljni s svojim rajem; le zadjal smrtno nevarne rane. Možina je prišel še le iz zapora, kjer je radi uboja prebil štiri leta. (Nemški Celjani.) Ko so nemški Celjani zvedeli, da obiščejo češki visokošolci na svojem izletu v južni del države tudi Celje, izdali so povelje: Cehom je vstop v nemško Celje zabranjen. Ako bi se pa to vendar zgodilo, ima svoje delovanje pričeti «celjska mestna garda», ki ima nastopati, kakor svoj čas turški janičarji. Oprava: Debelo gorjačo v roci, gnjila jajca in kamenje v žepu, in plavico na prsih; grla se morajo vaditi za dolgotrajno tuljenje (hajlanje), in ob času napadov pripravljena mora biti za gardo «brezplačna pijača». Svetovali bi «modrim in olikanim» celjskim «Nemcem» le edino to: obdali naj bi se s kitajskim zidom in ne bilo bi jim treba teh priprav. (Ogenj v hiši.) V stanovanji tapetarja J. Joseka v Celji pričelo je v nedeljo popoldan goreti. Predno pa je požarna straža došla, je bil ogenj že zadušen. Ogenj je pou-zročil mnogo škode na hišni opravi, ki je pa zavarovana. (Udarilo je) dne 17. t. m. v hišo Jak. Capuderja pri Vidmu. Strela je sicer poškodovala poslopje, a užgala ga ni. (S Konjic.) Kakor je iz vabila med društvenimi rečmi razvidno, vrši se dne 15. in 16. avgusta t. 1. velika otvoritvena slav-nost. Konjice so največji spodnještajarski trg s krasno lego ob Dravinji — z lastno železnico, koja pride predpoldne ob četrt 11., popoldne pa ob četrt 6. uri v Konjice. Najboljše in najpripravnejše je, če se pride z vlakom ob četrt 11. uri. Pri slavnosti sodelujejo mnoga spodnještajarska pevska društva, tamburaš&a društva in tudi telo-vadsko društvo. Narodna društva, koja še svojega sodelovanja niso obljubila, se prosijo, da se slavnosti udeležijo in pri isti po možnosti sodelujejo. Kdor hoče v Konjicah prenočiti, naj naznani vsaj do 12. avgusta odboru število oseb, da isti stanovanja odkaže. Od vseh strani mile slovenske domovine — celo iz tujine — pridejo mili gostje — spodnje štirski Slovenci toraj nikako ne smejo za-ostati, temveč se morajo polno številno udeležiti konjiških slavnosti. (Za blagostanje našega kmeta.) Z Murskega polja nam pišejo: Priznati moramo, da iz Vašega lista v zadnjem času res diha ljubezen do našega ubogega slovenskega kmeta. O vsem pišete in na vse opozarjate, karkoli bi mu moglo koristiti v gospodarskem takrat so se nasmehnili, ko so od zadej zapazili, da se nek romar naslanja na kad in se njegova obleka v vodi namaka. Splošni mir so le postrežčeki motili, ki so po kavarniškem vrtu hodili in z velikim krikom kadilcem ponujali žareče oglje, s kleščami ga držeč. V tem velikem mestu Damasku ne izhaja noben časnik in ni nobene tiskarne; zato pa ostane turška vednost in omika vedno pri starem, da je je namreč toliko kakor nič. V pondeljek 9. majnika peljali smo se po isti zanimivi poti, katero že poznamo, prek visokih gora nazaj v Bejrut. To mesto je sicer dandanes važno, posebno v trgovinskem oziru, a obširneje ne bom o njem govoril, ker smo se le nekaj ur tam mudili. Skupno smo obiskali le jezuitsko cerkev sv. Katarine in pa velikanske zavode, katere vodijo oo. Jezusove Družbe; imajo namreč nižje in srednje šole in vseučilišče za vso mladino brez ozira na vero ali narodnost; njihova tiskarna je najboljša in največa v zapadnem delu Azije. Tu sem bi naj prišli tisti, ki vedno v časnikih obrekujejo učene in pobožne Jezuite in hujskajo zoper nje; sicer, če bi tem plačanim hujskačem mar bilo za resnico, bi se tudi doma lehko prepričali, da Jezusova Družba povsod razširja le krščansko vero in omiko, ker jo vodi pre-| lepo geslo: Vse k veči časti Božji! oziru. Ni dolgo, kar ste opomnili zadružujoče se kmetovalce, naj se ozirajo na vse stroke domačega gospodarstva. V tem oziru bi jaz rad opomnil naše murskopoljske in sloven-skogoriške kmete, naj ne zanemarjajo trgovine s perutnino in jajci. Ta vrže veliko denarja v žepe naših ljudi, a še več v žepe trgovcev. To stroko naj vzamejo tudi naše zadruge v svoj delokrog. Gotovo bo se trud stotero poplačal. Trgovci s perutnino in jajci se bogatijo in denar bi lahko ostal med kmeti. Le vsestransko naprej! (Rodoljuben dar.) Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju je darovalo novo ustanovljeni ljudski šoli v Naraplah lepo število knjig za šolarsko knjižnico in svoto 10 gld. v podporo pri obdelovanju novega šolskega vrta in za nov čebelnjak. Za ta blagodušni dar izreka šolsko vodstvo najsrčnejšo zahvalo. (V Gornji Radgoni) se pripravlja za slovensko veselico, katera bode 13. t. m. po večernicah na vrtu g. Osojnika. Več bomo prihodnjič naznanili. (Za nemške sadjarje!) Poljedeljsko ministerstvo je pozvalo štajarski gospodarski svet, naj sestavi pododsek, ki bi poročal o pospeševanju izvažanja sadja, in nadalje naj sestavi nov odsek, ki bi predlagal izboljše-valna sredstva za sadjarstvo in branil domače sadjarstvo pred tujim tekmovanjem. Kot poročevalec se je nastavil baron Ecker, za šta-jarsko sadjarstvo sicer zaslužen mož, a Nemec, ki se ne bo mogel poučiti o razmerah na Spodnjem Štajarskem. Tako smo slovenski Štajarci vedno potisnjeni v stran. Da bi imeli vsaj moža, ki bi vlado na to opomnil! (Pri Sv. Kunigundi na Pohorji) je za župana soglasno bil izvoljen zopet vrli g. Jurij Potnik p. d. Levičnik. Toda imenovanec, ki je dozdaj skoz 13 let zaporedoma županova!, je s primerno zahvalo čast županstva odklonil, češ, naj se v županovanju vadijo tudi drugi, saj nič ne škodi, ako več občanov okusi grenke sladnosti županovanja. Vsled tega je za zdaj častna služba občinskega predstojnika zadela Matijo Sadeka, od katerega se pričakuje, da bo občino vodil v duhu svojega domoljubnega prednika, ki mu je za naprej postal prvi občinski svetovalec. (Zadružno življenje.) Dne 4. avgusta pride zopet deželni potovalni učitelj gospod M Jelovšek na Cven. Nadaljeval bode poduk o živinoreji, mlekarstvu, pravilnem spravljanju krme in napravljanju komposta. Ostane tukaj štiri dni. Kdor ima količkaj prilike, naj pride. Posebno pa naj vsak zadružnik pride v nedeljo, dne 6. avgusta, na marof, da •osnujemo bikorejsko zadrugo, za katero dobimo od deželnega odbora podporo; začetek ob 3. uri popoldne. (Občinske volitve.) Pretečenega meseca julija so imeli na Pilštanju nove volitve. Dne 14. julija volili so novi odbor, a 28. julija vršila se je volitev župana in dveh svetovalcev. Že četrto dobo je izvoljen enoglasno zopet dosedanji župan g. Matevž Supančič, c. kr. poštar in trgovec. Branil se je silno, da je celo z volišča pobegnil, vender nazadnje se je udal. Kdor pač pozna odgovornost in ogromne sitnosti župana, ki bi moral biti dandanes poladvokat, ne bo se čudil, da se marsikateri trese pred težko butaro. Vrlega, krščanskega župana pa podpiraj Bog, da izborno kot dozdaj vodi zanaprej županske posle. Svetovalcema izvoljena sta slovenska korenjaka Mihael Maček in Anton Strašek. (Zopet nova zadruga.) Pišejo nam: V Št. Ilju pod Turjakom smo ustanovili pre-tečeno nedeljo kmetijsko zadrugo za župnije Št. Ilj, Št. Florijan in Št. Vid. Predstojništvu je ravnatelj g. Tovšak Blaž, namestnik gsp. Fr. Krušič, tajnik g. Ulčnik M., blagajnik g. Planinšek Fr., odborniki č. g. Repolusk Frid., č. g. Rath Pavel in g. Vavkan And., v nad-zorništvu so cenjeni gg.: J. Vi vod, J. Munda, A. Krenker, Potočnik F. in J. Črnič. Načelnik jim je Vivod J. Pristopilo je takoj 40 udov. Zanimanje je tako veliko, da se že tudi delajo priprave za Reiffeisenovko in pri Svet. Florijanu za mlekarsko zadrugo. (Iz Kraljevec pri Sv. Juriju ob Sčavnici.) Dne 24. julija so v Kraljevcih pri posestniku Andražu Borko pšenico mlatili z mlatilnim strojem. Po neprevidnosti je pa Franc Šegola prišel z levo roko med kolesa, katera so mu popolnoma zmučkale dva prsta. Ponesrečenec se je podal še isti dan v ptujsko bolnišnico. — Hudo je bliskalo in grmelo dne 24. julija zvečer, in potem celo noč. Med prvim dežjem je tudi nekoliko toča šla, katera pa hvala Bogu ni povzročila nobene škode. — Strela je udarila in užgala, kakor se sliši, na Vanetini župnije Sv. Antona v Slov. goricah, v viničarsko poslopje g. Jož. Družoviča, nadučitelja pri Sv. Juriju ob Pesnici. (Mokraška prostost.) V soboto so imeli mariborski delavci protestni shod proti sladkornemu davku. Govoril je drž. posl. Resel. K besedi sta se oglasila še dva nasprotnika, a tu se je pokazala mokraška svobodoljub-nost. Ni so jima dovolili govoriti. Po shodu je mlečnozoba mokraška mladina bezgala po ulicah ter kričila in upila kakor svetlobo-bežne sove. (Krščansko socialni delavci) v Mariboru skličejo prihodnje dni shod, na katerem se bo govorilo o sladkornem davku ter kdo ga je zakrivil. Krščanski delavci, pridite polno-številno! (O razmerah v Rogački Slatini) je prinesel hrvatski «Obzor» jako poučno poročilo. Gostje v tej kopeli so večinoma slo-vaDske in madjarske narodnosti, le malo, pičlo malo jih je Nemcev. In vendar hočejo slatinski Posilinemci izrabljati tudi te goste za svoje izključljivo nemške n. pr. šulvereinske namene. Deželni odbor štajarski pa še podpira to počenjanje ter pomaga na ta način spravljati Rogačko Slatino ob dobro ime. Letos se je veliko govorilo, da bodo Slovenci odkrili strašne reči o Slatini, a zgodilo se ni — mnogo. (Grozna nesreča na železnici.) V pondeljek zjutraj se je primerila pri postaji Rikarja ves na Koroškem strašna nesreča. Z vso hitrostjo od Celovca proti Mariboru vozeči brzovlak se je blizu te postaje pri nekem ovinku naenkrat raztrgal. S strašnim hrupom so se vagoni prekucavali in padli do dvajset metrov daleč z železniškega nasipa, kjer so se deloma zarili v zemljo, deloma vsi polomljeni obležali drug na drugem. Zavladala je nepopisna zmešnjava in strašno je bi.o poslušati ihtenje po vozovih ležečih ranjencev, jokanje otrok in žena. Vladala je popolna tema. Nekateri pogumnejši možje so v bližini nabrali suhljadi in napravili tri ognje. Ob tej razsvetljavi so se lotili rešilnih del. Prvega so spravili iz podrtega voza železniškega uradnika Wallisa. Ko so ga rešili izmed železja in lesovja, med katerim se je nahajal, so mu padla čreva iz telesa. Mož je kmalu potem umrl. Med tem je prišel poseben vlak iz Celovca z raznimi zdravniki, prihiteli so tudi gasilci iz bližnjih krajev in se je tako mogla rešilna pomoč nadaljevati hitreje. Razen Wallisa je umrl še jeden popotnik, železniški uslužbenec Neček. Šest posebno težko ranjenih oseb so prepeljali v bolnico v Celovec. Poleg teh pa je še mnogo druzih oseb težko ali lahko ranjenih. Tovorni promet na progi Velikovec-Grabštanj je bil za dva dni ustavljen. Popotniki so morali ta dva dni prestopati v drug vlak. — Nesreča ne počiva! (Nesreča na morju.) Pet pomorskih vojakov, mej njimi štirje podčastniki," so se v torek v Reki s čolnom peljali na vojno ladjo «Budapest». Na morju je čoln začel zajemati vodo in se je pogreznil. Trije vojaki, in to podčastniki, ter oba veslača so utonili, dva vojaka sta se rešila. (Belgijsko ministerstvo), kojemu je načeloval Vandenpeerebom, je dalo kralju ostavko. To se je zgodilo na željo samega kralja, ki je odločen pristaš liberalcev in kojemu tudi ne ugaja ministerski predlog o novi volilni reformi. A kralj se ne bo mogel ogniti, da bi ne pozval zopet katolikov v ministerstvo, kajti le ti imajo v zbornici večino. (Tudi nekaj novega.) V Milanu se bo meseca septembra vršilo zborovanje, na katerem se bo govorilo le o streljanju proti toči. (Nemška razdivjanost.) Iz Lipskega se brzojavlja, da so v Weissenfelsu nastala med češkimi in nemškimi delavci velika nasprotja. Primerili so se izgredi, pri katerih so bili trije Čehi smrtno nevarno ranjeni, 16 je težko ranjenih, mnogo pa lahko poškodovanih. Orožniki so zaprli osem nemških delavcev, ki so povzročilo poboja (Na tujih tleh.) Nemški poslanec dr. Wolfhardt potuje sedaj po Slovenskem ter bo v soboto in nedeljo prodajal svojo modrost v Ptuju, Ormožu in Ljutomeru. Dobro bi bilo, da si ogledajo tudi Slovenci v obilnem številu tega poslanca ter mu jasno povejo svoje politično mnenje, da mu ne bo več ugajalo, prepovedovati nemško politiko na tujih mu, slovenskih tleh. (Lastnega otroka je umoril) neki kmetovalec na Gališkem. Na sejmu je prodal kravo za 50 gld. ter je, ko je domu prišel, petdesetak ženi izročil. Za prvi trenotek položila je žena petdesetak na okno poleg svojega petletnega otroka. Otrok pa ni imel nič nujnejšega opravka, kakor da je bankovec na drobne koščeke raztrgal. Oče to ugledavši, se je toliko razjaril, da je s sekiro otroku glavo precepil; mati je vsled tega groznega prizora tisti hip vsled kapi umrla. Morilec pa je šel pod streho ter se obesil. Grozno! (Novi izdatki v proračunu.) V državnem proračunu za leto 1900 so naslednji izdatki novi: 4,000.000 gld. za zvišanje oficirskih plač, 4,000.000 gld. za zvišanje plače državnim slugam, 3,000.000 gld. za železniške uslužbence, 1,000.000 gld. za finančno stražo in orožnike. In kaj se stori za kmeta? Nič! Društvene zadeve. (Vabilo) k otvoritveni slavnosti, kojo priredi «Čitalnica v Konjicah» dne 15. in 16. avgusta 1899. Vspored: I. 15. avgusta: Predpoldne: Sprejem gostov — po pozni sv. maši (10.—11.) ogledovanje trga, starega grada in okolice. Popoldne: Ob 1. uri na vrtu g. Suterja banket (kuvert s črno kavo 1 gld.). Pri banketu svira celjska «Narodna godba». Ob pol 4. uri: Ljudska veselica na celem Suterjevem vrtu. Prolog: Deklamuje gospica Barčka Pospišilova. Nastop raznih pevskih in drugih narodnih društev — šaljiva pošta — srečolov — tombola in druga raz-veseljevanja. Pela se bode tudi nova pesem našega slavnega Vekoslava Vaupotiča «Na delo», kojo je čitalnici za to slavnost poklonil in kojo pride z Dunaja sam dirigirat. Pri veselici svirate celjska «Narodna godba» in konjiška godba Napolitanova. Vstopnina za veselico: Gospoda 1 krono, kmeti 20 novč. II. 16. avgusta: Ob 6. uri zjutraj izlet na Brinjevo goro, kjer bode sv. maša in po tej skupni zajuterk in obisk slavnih škalskih vinogradov. Opomba: Kdor se misli banketa vdeležiti, blagovoli do 10. avgusta 1899 či-talniškemu odboru naznaniti. (Pevsko in bralno društvo ,Maribor') v Mariboru napravi v nedeljo 6. t. m. izlet v Hoče. — Društveniki in njih prijatelji se zbirajo v «Narodnem domu» ob y22 popo-ludne, odkoder peš odrinejo ob 2. popoludne. V Hočah sestanek v gostilni g. Gselmana. Povratek zvečer z vlakom. Prijatelji petja so uljudno vabljeni udeležiti se v velikem številu tega izleta. Odbor. (Tombolo) priredi gasilno društvo v Veržeji v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. v go-stilnih prostorih g. Henrika Klemenčiča. — Začetek ob 4. uri popoludne. Ako bi o poldne tega dneva bilo videti slabo vreme, preloži se tombola na nedeljo 27. avgusta. Odbor. (V Slov. Bistrici) priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico s sodelovanjem mariborskih dijakov dne 6. avgusta v prostorih g. Petra Novaka. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. Vrši se pri vsakem vremenu. Gospodarske stvari. Kako skrbeti za vinograde? (Spisal Fr. Matjašič.) 1. Za vinograd izberi si lepo solnčno lego; zemljo si izrigoli vsaj 80 centimetrov globoko; da ti voda in deževje ne odnašata zemlje v dolino, in ne delata plazov, napelji po vinogradu zadostno število primerno širokih, ne prestrmih in ne preglobokih jarkov (grabic), kojih tla naj so nagnjena proti bregu. 2. Za nove nasade rabi kot podloge cepljenju le take ameriške trte, glede katerih so izkušnje dokazale, da trtni uši kljubujejo; te so: Riparija (portalis), Solonis in Rupestris (montikola). Ker pa vsaka teh sort ne vspeva v vsakateri zemlji, naj ti glede tega služi sledeči navod: v ilovnato, močno, ne preveč apneno zemljo sadi Riparijo (portalis), v vlažno, glinasto ali nekoliko apneno zemljo sadi Solonis, a v suhi, kameniti, apneni zemlji ti vspeva Rupestris (montikola ali metalika). V mokri zemlji ne nasajaj vinogradov! 3. Sadi trte v novem vinogradu v vrste; vrste naj so vravnane po dolgem in počez, ter tako, da so glavne vrste obrnjene proti solncu. Vrste delaj 1 meter in 25 centimetrov do 1 meter in 40 centimetrov narazen, da bodeš trsje lahko obdeloval in ti bo solnce zemljo in grozdje dobro obsevalo in ogrevalo, ker drugače ne bodeš pridelal sladkega vina. 4. Ako ti je mogoče, zasadi vinograd s cepljenimi trtami; mlademu trsu odstrani pred sajenjem v vinograd gornje (rosne) korenine, stranske (srednje) korenine mu prikrajšaj na 4 do 5 centimetrov, spodnje (glavne) korenine pa na 8 do 10 centimetrov. Mladiko mu odkrajšaj na 1 do 2 očesi. Cepljene trte sadi le tedaj, če je cepljenje dobro zaraščeno in če so trte sveže (frišne) in lepo okore-ninjene. Vsadi pa cepljen trs navpik, ter tako, da bo cepljeno mesto ravno nad zemljo, po sajenju trs osiplji, da se ti po letu ne posuši; proti jeseni mu zemljo odgrni, da les izzori, a meseca septembra mu jo zopet pri-grni, da v zimi ne pozebe. Od drugega leta naprej trt ni treba več ogrebati; dobro se pa naj pazi, da cepič ne požene korenin; gornje (rosne) korenine trsu obrezuj. Ce imaš opraviti z zelenim cepljenjem, katero si zgojil na mestu v vinogradu, grobaj samo tiste cepljene rozge, katere so popolnoma zaraščene in katerih les je popolnoma zrel. Nezrelo in nezaraščeno cepljenje ne stori močnega trsa, ter se že za nekaj let posuši. Umestno je tedaj, če se groba šele spomladi, ker med tem rozge, ki niso bile zrele, v zimi pozebejo; ostane nam v slednjem slučaju torej res le zdravo cepljenje za gro-banje, od katerega se je nadjati, da bo storilo trpežno trsje. 5. Prvo leto daj mlademu trsu samo po en reznik z enim, k večemu z dvema očesoma; pa tudi prihodnji dve leti ne narezuj trsu predolgih reznikov, ali celo locnov («špa-ronov»), sicer ti onemore trs prej, kakor ti je dal prvi popolni rod. V obče se sme trs močneje rezati šele v tretjem ali četrtem letu. Obrezuj trs tudi pozneje vedno razumno, ter ne zahtevaj od njega več, kakor ti more dati. Večkrat v letu vinograd skrbno okoplji in iztrebi plevela. (Konec prih.) Listnica uredništva. — Gosp. F. S.: Vaše pismo nam dokazuje, da ne razumete naloge tedenskega časnika, pisanega v prvi vrsti za našo vrlo kmetsko ljudstvo. Za ljudi, ki imajo vsak dan čas čitati časnik, so dnevniki. Tam se piše o vsem. Mi pa moramo izbirati. Naš program je: Utrjevati slovenski ponos, pospeševati blagostanje in skrbeti za potrebno politično omiko. Da hodimo pravo pot, nam dokazuje število naročnikov, kakoršnega nima noben slovenski list s časniškim kolekom. — Mi vemo, kaj delamo, a Vi ne veste, kaj pišete. Z Bogom! Listnica upravništva. — J. K. (58j plačano za celo tekoče leto. (Romarski vlak) odide 8. avgusta t. j. v Marijino Celje. (Natančneje v inseratu.) — V tem vlaku prodajala se bo tudi knjižica «V Marijinem Celju» po 30 kr. (Glej inserat str. 7.) (Nova knjigotržnica.) Gospod Karol Scheidbach v Gosposki ulici se priporoča čč. duhovščini. (Več v inseratu spodaj.) Loterij ne številke. Trst, 29. julija 1899: 44, 66, 25, 8, 75 Line, » » 21, 36, 35, 87, 14 Krščansko dobro delo, zraven pa še sreča! Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo šele 31. avgusta t. 1; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po izsrečkanju objavili v „Slov. Gosp.") Že stoletja znana deželna rogaška slatina «Tem p lov vrelec,» izvirajoča iz čiste pečine, je kraljica vseh hladilnih pijač. 1 pristni zavoj s 25 bokalskimi steklenicami stane 4 gld. v Foljčanah. Naročuje se naj pri studenčnem oskrbništvu pošta Rogaška Slatina. Bažnata obleka iz surove svile gld. 8"65 do 42 gld. 75 kr. za popolno obleko. Tussors in Sban-tungn-Pongees — ter črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 45 kr. do 14 gold. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci j obratno. G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu. i Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam sfeprevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. ............. • Slovenci, Slovenke! • ♦ * ♦ J podpirajte „Našo stražo"; J ♦ pristopajte k „Družbi sy. Cirila in Metoda". % t Stajarski Slovenci, t * 7Ñ7\7\/ \7\7\7W HI _LSJ Umetno stavbarsko-klesarski obrt Murnikovih naslednik. ^ ^ ^ ^ rt /N ^N /N ^N ^ k/ v v/ w n/ v/ v v \7v7v\7V\7v7V\7\7v7v\7\7T|/ 9 Anton Gajser, lastnik. IKalserstr.-The-atergasse št, 18. Obstoji že 42 let. v Mariboru. Izdelujejo se umetelni altarji, prižnice, krstni kameni, kipi, mavzoleji, grobišča itd. po lastnih in tujih načrtih. Velika zaloga gotovih nagrobnih kamenov od mramora, granita in sienita. Priznano nizke cene. v l./N /n rti /N /N /\ /\ />> /N ^ rt /N rt /k a7s7\7N7V7N7\7\7V7\/VVV VTVV/ WV WVWÑ^ Ilobilf j e I.vrste zelo po ceni! Radi premalih prostorov prodam svojo veliko zalogo mobilij vsake vrste in lastnega izdelka, garantujoč trpežnost in moderno delo, po zelo znižanih cenah. Razun mene, ni nikogar v Mariboru, ki bi imel inobilije lastnega izdelka tako po nizkih cenah. Uljudno vabim slavno občinstvo iz mesta in dežele da si ogleda mojo veliko zalogo in se o nizkih cenah prepriča. Postrežba točna. Posten izdelek. 4-4 Priporoča se udani Josip Kregar, mizar, samo 25. Gosposka ulica 25. m m Romanje v llarijino Celje« Ker se bliža praznik Vnebovzetja prečiste device Marije, bode vozil posebni vlak po zelo znižani ceni s Spodnještajarskega v visoko častni, čudodelni kraj Marija Celje. Ta posebni romarski vlak bode vozil iz Celja do Au-Seewiesena in sicer: v torek 8. avgusta po sledečem voznem redu: Celje.....ob 7-45 zvečer Štore.....ob 753 „ Št. Jur . . . . ob 803 „ Ponikva .... ob 8'18 n Poličane ... ob 8'44 „ Slov. Bistrica . . ob 8'54 „ Pragersko ... ob 911 „ Rače.....ob 924 „ Hoče.....ob 9'38 „ Maribor ... ob 9-58 „ Pesnica ... ob 1010 „ Št. Ilj .... ob 10-25 „ Spielield ... ob 10.35 „ II. razr. gld. 7*18, » 718, . 718, » 6-52, » 6-62, » 5-84, » 5-84, » 5-84, » 5-32, „ „ 532, » 504, » 4-77, 4-77, III. razr. gld. 5-39 5-39 529 4'96 480 465 4-45 435 425 4-15 3-97 3-82 372 9. avgusta Kapfenberg ob 2, Seewiesen ob 6 do 9 zjutraj. Zgoraj naznanjena cena od imenovanih postaj velja za tje in nazaj. Isti romarji, kteri želijo vozove do Marija Celja, naj se najmanj do 5. avgusta pri podpisanemu oglasijo, da se lahko vsem zaprekam ogne in romarjem po želji stori. Od postaje Au-Seewiesen do Marija Celje stane eden sedež za navadni voz gld. 1'50, za pokrit voz gld. 2 50, eden Landauer za 4—5 oseb stane 12 gld., da zamorejo skupaj potovati od Au-Seewiesen naprej. Zadnji posebni vlak od Kapfenberga bode že ob 9. uri predpoldne v Au-Seewiesen-u in kteri bodo že zjutraj ob 6 uri v See-wiesen-u imajo priložnost v tamošnjej cerkvi se sv. maše udeležiti. 2 Ob 9 uri potem zamorejo vsi romarji skupno potovati naprej v Marija Celje. Prihod v Marija Celje bode ob 3 uri popoldne in slovesen vhod ter večernice. V četrtek 10. avgusta ob 9. uri predpoldne bode v Marija Celjski cerkvi slov. pridiga z slovesno sv. mašo. Od Seewiesen nazaj vozijo vlaki ob 2. popoldne in ob 7 zvečer, od Kapfenberga bode vozil ob 9 zvečer in pride v Celje 12. avgusta ob 2 uri zjutraj. Tudi večina romarjev se lahko z drugimi vlaki nazaj pelja razun brzovlaka in vožnja se sme samo enkrat pretrgati, veljava za nazaj samo 8 dni. Listki se zamorejo dobiti tudi v tiskarni sv. Cirila in pri gosp. Berdajsu v Mariboru, v Ptuju pri g. Silvester Šentjurcu, organistu pri minoritih, v Poli-čanah pri g. Gajšeku in Ferd. Ivanusu, v Pleterji pri g. Sava Rogaču, v Celji pri g. Drag. Hribarju, v Slov. Bistr. pri g. A. Pinterju. Za odbor: Gajšek, Poličane. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Na prodaj! posestvo in gostilna z dvema hišama in z drugimi gospodarskimi poslopji. Zraven tudi na voljo kupca vse orodje in pohištvo. Gostilna je sredi trga in dobro obiskovana. Več se izve pri Francu Vračun, gostilničarju in posestn. v Rajhenburgu na Savi. 2 2 Na prodaj novozidana hiša in mala švicarska hiša v novi «Schmidtgasse» proti gostilnici «Josefstadt» in železniški delavnici se prodati ali obe skupaj, ali vsaka posebej pod prosto roko. 3-5 V Studencih pri Mariboru, št. 108. Julija Fras, posestnica. Prevzetje trgovine. Imam čast naznaniti p. n. prebivalcem Pekla, Poljčan in tudi okolice, da prevzamem s 1, septembrom t. 1. trgovino tvrdke Ferdinanda Ivanuš, ki trži z železom, s špecerijskim in kolonijalnim blagom, z usnjem, s steklom, z manufakturo in deželnimi pridelki, prodaja smodnik, šolske knjige in tobak na drobno, ter da to trgovino nespremenjeno nadaljujem pod tvrdko Ferdinanda Ivanuš nasl. Karol Sima. Prizadeval si bom, da vedno izpolnujem vsako zahtevo kup-čevalcev bodisi s prav solidnim poslovanjem, bodisi z bogato izbiro solidnega blaga po najnižjih cenah in najuljudnišo postrežbo, da v popolni meri opravičujem dano mi zaupanje. Posebno si bom prizadeval, da razširim že obstoječo trgovino z železom, da morem ustreči vsaki zahtevi glede potrebno železnine Proseč zaupanja, ki se je skazovalo mojemu predniku, se priporočam z odličnim spoštovanjem Karol Sima. Oziraje se na zgornji oglas, izrekam svojim p. n. tržnim prijateljem in častitim kupovalcem najsrčnejšo zahvalo za vse zaupanje, ki so mi ga izkazovali v obilni meri skoz 15 let, proseč ob enim, da isto skazujejo tudi mojemu nasledniku, ter me ohranijo v najboljšem spominu. Spoštovanjem Ferdinand Ivanuš. Hranilno in posojilno drnštvo v Ptnji registrovana zadr. z neomej. poroštvom. Stanje koncem junija 1899.: I. Račun vplačanih deležev II. Račun danih posojil . . . III. Račun hranilnih vlog . . . IV. Račun naloženega denarja . V. Račun rezervnega zaklada . gld. 49,631-30 „ 772,457-29 „ 749,99341 61,736'55 96,853'57 Ravnateljstvo. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. ... Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali mklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. Po ugodni ceni prodajo se štirje vozovi, dva navadna takozvana Steurerwagerl, eden obrabljen Einspänner in eden tudi uže rabljen pol pokrit. Franc Rasi, sedlar v Ptnjn Izurjen Ceciljanec, kateri je dovršil letos šolo, 24 let star, vojaščine prost, želi nastopiti orglavsko službo, če mogoče v kakem trgu ali pa majhnem mestu. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslov: „Cecilijanec" poste rest. Ptuj Štajarsko. Ra&gias ! Po sklepu ravnateljstva Posojilnice v Mariboru z dne 1. avgusta 1899. vrši se dne 12. avgusta (v soboto) t. m. popoldan ob petih v posojil-ničnih prostorih izvanreden občni zbor. Dnevni red: Sklepanje o dopolnitvi in pojasnilu nekaterih določeb društvenih pravil. Maribor, 1. avgusta 1899. Deček iz boljše hiše, ki je star 14—16 let ter obiskaval meščansko šolo ali vsaj drugo gimnazijo, zmožen slovenskega in nekoliko nemškega jezika sprejme se takoj v trgovino papirja in galanterijskega blaga. Ponudbe sprejema upravništvo «Slov. Gosp.» 1-3 la prodaj posestvo s 5 stanovanji hiš. št. 113 v Studencih na Lembaški cesti pri Mariboru. 1-3 Na prodaj posestvo pri Ruškem brodu v Spod. Selnici okoli 16 oralov njiv, travnikov, itd. s hišo vred (3 zidane sobe) se proda po jako nizki ceni. Več se izve pri Lastniku Anton VoImayru v Selnici. 1-2 Sprejme se viničar! Spreten, v vseh vinograd-skih opravah dobro izurjen viničar sprejme se takoj pri gospodih: A. Jnrca in sinovih v Ptnju. Služba organista in mežnarja se odda pri Sv. Andražu v Slov. goric, do 1. sept. 1899. Prošnjiki naj se osebno oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Sv. Andražu v Slov. goric. 1-3 Anton Košar, krojač v Mariboru št. 12 na Stolnem trgu. se priporoča častitim gosp. duhovnikom za izdelovanje talarjev, saionskih oblek, svršnikov, kolaijev in biret po nizki ceni. Vsako naročilo hitro in lično. — Tudi učenca takoj v uk sprejme. 1-3 Oznanilo. Pri Sv. Jurji v Slov. gor. bode dne 12. avgusta t. 1. že drugi precej dobro urejeni štantnine prosti sejem h kateremu se kupci kakor tudi prodajalci uljudno vabijo. Srenjski urad pri Sv. Juriji v Slov.-Goricah 30. julija 1899. Jurij Kraner, župan. Oklic! C. kr. okrajna sodnija v Mariboru daje na znanje, da se je na pondeljek dne 7. avgusta t. 1. predpoludne ob 9. uri odredila prostovoljna prodaja zemljišč Pavla in Ivane Peitler na licu mesta in sicer: vlož. št. 25, 122, 124, 126 in 138 kat. obč. Št. Lovrenc nad Mariborom. Pri tej prodaji se bodo posamezne parcele za sledečo ceno oklicale: 1) pare. štev. 490 travnik, ki meri 2 or. 1339 sež. za gld. 2500 2) pare. štev. 419/3 njiva, št. 419/4, št. 419/5, št. 420/5 in štev. 281/4 pašniki, ki merijo skupaj 2 or. 1155 sež. za . . . „ 1500 3) p. št. 53 in št. 54 s hramom št. 65 in z gospodarskim poslopjem, ter št. 80/1, št. 80/2, št. 81/1 in štev. 81/2 vrti, skupaj 1 or. 117 sež. za „ 4000 4) p. št. 666 travnik št. 668 njiva skupaj 3 or. 896 sež. za...... „ 1500 5) pare. št. 471 trav. št. 472 njiva, štev. 473 pašnik, št. 467 travnik in št. 466 trav. skupaj 1 or. 800 sežnjev za . . „ 1000 6) prc. št. 438 trav. št. 439 njiva in št. 440 travnik skupaj 869 s. za „ 300 7) prc. št. 447 trav. št. 448 njiva in št. 449 travnik skupaj 780 s. za „ 200 8) pare. štev. 560/1 gozd, št. 560/2 njiva, št. 555/1 njiva in št. 559/1 gozd skupaj 1 oral 669 sežnjev za........ „ 600 Vsak dražitelj (licitant) mora v roke licitpcijske komisije položiti 10°/0 vadij oklicne cene in sicer ali v gotovini, ali v hranilnih knjigah, ali v posojilničnih vlogah ali pa v vrednostnih papirjih po zadnjem dunajskem kurzu. Drugi dražbeni pogoji ležijo tukaj in pa v pisarni gospoda dr. F. Radey-a, se ne bode nikakor dotikala zastavnih pravic ta-bularnih upnikov. 2-2 C. kr. okrajna sodnija Maribor, 19. julija 1899. L. S. Dr. Voušek. ************ Oznanilo! Na dne 7. avgusta t. 1. določena je prostovoljna dražba zemljišč zakonskih Pavla in Ivane Peitler iz St. Lovrenca nad Mariborom. Isti dan ob 1 uri popoludne pa se bode tudi ravno tam draž-benim potom prodalo vse gospo-darstveno orodje in sicer: 4 konje z vprego, več različnih vozov, plugi, brane, sani, kolčselj, mlatilni stroj, 2 stroja za rezanje krme, vejalni stroj, kovačko orodje za domačo rabo, in mnogo drugih različnih premičnin. Št. Lovrenc nad Mariborom, dne 1. avgusta 1899. Pavel Peitler.