JericaZaložnik1,SanjaMazić2 Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni PhysicalExerciseasTherapyforChronicNon-communicableDiseases IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:telesnavadba,kroničnenenalezljivebolezni,boleznisrcainžilja,hipertenzija, sladkornabolezentipa2,debelost,depresija Kro nične ne na lez lji ve bo lez ni so vo dil ni vzrok smr ti v sve tu in pred stav lja jo ve li ko težavo 21. sto let ja. Med nje uvrščamo bo lez ni srca in žilja, slad kor no bo le zen tipa 2, ar te rij sko hi per tenzijo, de be lost, os teo po ro zo in de pre si jo, sku pen pa jim je vsaj en de jav nik tve - ga nja, tj. nez drav živ ljenj ski slog. Te le sna vad ba je de jav nik, na ka te re ga lah ko vsak po - sa mez nik vpli va in s tem pri po mo re k zdra ve mu načinu živ lje nja. De lu je kot pre ven tiv no sreds tvo pri zdra vih, saj vpli va na ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja. Če pa je to po rušeno in se po ja vi jo bo lez ni, lah ko s po močjo te le sne de jav no sti vpli va mo na po tek bo lez ni; iz - boljša se prog no za, skrajša čas tra ja nja bo lez ni, zmanjša se šte vi lo kli ničnih simp to mov in zna kov ter pre preči na sta nek za ple tov ali pa se čas do po ja va za ple tov po daljša. aBSTRaCT KEYWORDS:physicalexercise,chronicnon-communicablediseases,cardiovasculardiseases, hypertension,diabetesmellitustype2,obesity,depression Chro nic non-com mu ni cab le di sea ses are the world’s lea ding cau se of death and they re - pre sent a sig ni fi cant prob lem of the 21st cen tury. Among the se are car dio vas cu lar di sea - ses, dia be tes mel li tus type II, ar te rial hyper ten sion, obe sity, os teo po ro sis and depres sion, which all sha re at least one com mon risk fac tor – un healthy li festy le. Exer ci se is a fac - tor, which can af fect every in di vi dual and con tri bu te to a healt hier li festy le. It works as a pre ven ti ve mea su re in healthy peo ple, sin ce it pre ser ves and impro ves health. Ho we ver, if a di sea se ap pears, physi cal ac ti vity inf luen ces the cour se of the di sea se, im pro ves the prog no sis, shor tens ill ness du ra tion, re du ces the num ber of cli ni cal signs and symptoms, and pre vents com pli ca tions or ex tends time before the oc cur ren ce of com pli ca tions. 1 JericaZaložnik,dr.med.,Urgentnicenter,UniverzitetnikliničnicenterMaribor,Ljubljanskaulica5,2000Maribor; jerica.zalo@gmail.com 2 Izr. prof. dr.SanjaMazić,dr.med.,Katedrazafiziologijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Beogradu,UlicaDoktora Subotića8,11000Beograd 151MedRazgl.2019;58(2):151–58 • Pregledni članek UvOD Te le sna vad ba je te le sna de jav nost, ki je načrto va na, struk tu ri ra na, ima odre je no šte - vi lo po nav ljanj, njen cilj pa je ohra ni tev ali iz boljšanje te le sne spo sob no sti. Te le sno de jav nost de fi ni ra mo kot krčenje ske let ne - ga mišičja, pri čemer pri de do po ra be ener - gi je. Ener gi jo me ri mo v kilodžulih (angl. ki - lo jou le, k J), ki lo ka lo ri jah (angl. ki lo ca lo rie, kcal), me ta bo lič nih ek vi va len tih (angl. me - ta bo lic equi va lent of task, MET) ali po ra bi kisi ka (VO2max). Izra za te le sna vad ba in te - le sna de jav nost se upo rab lja ta iz me nično. Te le sno spo sob nost oprede lju je več kom po - nent, ki so lah ko ve za ne na at let ske spo sob - no sti ali zdrav je. Za zdrav je so po memb ne kar diores pi ra tor na vzdržlji vost, struk tu ra te - lesa, flek si bil nost, mišična vzdr žlji vost in moč. Biti te le sno spo so ben po me ni oprav - lja ti vsa kod nev ne na loge na tančno in brez ne po treb ne utru je no sti ter ime ti do volj ener gi je za uživa nje pro ste ga časa in reševa - nje ne pred vi dlji vih, izred nih po lo žajev (1). 152 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni 51 2 3 4 Raven telesne dejavnosti dnevna dejavnost nadzor telesne mase raven aerobne presnove raven anaerobne presnove rde a ravenč 0 10 20 30 50 60 70 90 100 40 80 M ( ) a k si m a ln a s r č n a f e rk ve n ca % Sli ka 1. Razdelitevravniintenzivnostitelesnedejavnostigledenamaksimalnosrčnofrekvenco. NaČRTOvaNJE TELESNE vaDBE Te le sna vad ba mora biti pri la go je na vsa ke mu po sa mez ni ku gle de na nje go ve fi zične spo sob - no sti, zdravs tve no sta nje in žele ne ci lje. »FITT« je eden od načinov pra vil ne ga načrto va nja te - le sne vad be. Kra ti co in sam načrt se stav lja jo štiri kom po nen te: po go stost vad be (angl. fre - quency), in ten ziv nost vaj (angl. in ten sity), traja - nje vad be (angl. time) in vr sta vaje (angl. type). Po go stost vad be je od vi sna pred vsem od os ta lih kom po nent. Ame riška zve za šport - ne me di ci ne (Ame ri can Col le ge of Sports Me di ci ne, ACSM) po naj no vejših pri po ro - čilih za ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja pri - po roča zdra vi odrasli po pu la ci ji vad bo od dva- do trikrat te den sko, in si cer naj manj 150 mi nut sred nje ali 75 mi nut vi so ke in - ten ziv no sti te le sne de jav no sti te den sko (2). In ten ziv nost vad be iz be re mo gle de na žele ne ci lje. Od na ra ve vaje in hi tro sti, s ka - te ro vajo iz va ja mo, je od vi sna po ra ba ener - gi je, ki jo me ri mo v kJ/min, večkrat ni kih MET ali VO2max. S po močjo cilj ne srčne frek - ven ce med de jav nost jo je in ten ziv nost razde lje na v pet rav ni (sli ka 1). Cilj no srčno frek ven co izračuna mo s po močjo for mu le: 220 – starost (leta) = maksimalni srčni utrip (utripi/minuto) maksimalni srčni utrip × intenzivnost = ciljni srčni utrip Za ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja je pri - po ročeni cilj ni srčni utrip 60−90 % mak si - mal ne ga srčnega utri pa (3). Tra ja nje vad be naj bi bilo naj manj 10 min za vsa ko vajo srednje ali vi so ke in ten - ziv no sti. Eden od pri sto pov za do se ga nje pri - po ročil je vsa kod nev ni spre hod, ki tra ja 30−60 min. Tre ba je pou da ri ti, da so ne ka - te re ko ri sti te le sne vad be vid ne šele po do - ločenem ob dob ju, ko se tra ja nje te den ske vad be po veča na 300 ali več mi nut (2). Vrste vaj naj bodo pri la go je ne za ni ma njem ose - be in po zi tiv nim občut kom ob iz va ja nju. Le tako bo ose ba te le sno de jav na daljše ob dob - je, po sle dično pa bodo po zi tiv ni učinki na telo večji. Za do se ga nje boljše kon di ci je iz va ja mo ae rob ne in anae robne vaje. S po močjo mer - je nja nju nih ka pa ci tet de fi ni ra mo te le sno kon di ci jo. Za ae rob ne vaje sta značilna pre - nos in ko riščenje ki si ka med daljšo in ten - ziv no te le sno de jav nost jo. Nje no ka pa ci teto pred stav lja mak si mal na ae rob na spo sob nost ose be, opre de lje na z VO2max. To je naj večja ko ličina ki si ka, ki je lah ko pre ne se na in nato iz ko riščena v ak tiv nih mišicah. VO2max pri - ka zu je meje kar dio res pi ra tor ne spo sob no - sti. Za mer je nje upo rab lja mo er gos pi ro - me tri jo. Po ra ba ki si ka ra ste s po večan jem na po ra. Pri naj večjem napo ru se po ra ba ki - si ka ne po večuje več – to oz načuje VO2max. De fi ni ra mo jo s Fic ko vo enačbo: maksimalni minutni volumen srca × maksimalna arterijsko-venska razlika kisika = VO2max Frek ven ca srčnega utri pa se po go sto upo - rab lja za oce no VO2max med sub mak si mal - ni mi ali mak si mal ni mi te sti vad be. Manjše šte vi lo srčnih utri pov pri do ločeni vaji po - me ni višjo ra ven ae rob ne spo sob no sti. Anae rob na kon di ci ja po me ni spo sob - nost te le sa, da proi zve de ener gi jo brez po - ra be ki si ka. Pri tem na sta ja jo presnovki, s po močjo ka te rih lah ko do ločimo anae rob - ni prag. Naj na tančnejša me to da je mer je - nje koncen tra ci je lak ta ta v krvi (4). Vaje za moč ohra nja jo in po večuje jo mišično moč, vzdržlji vost ter te le sno pri - prav lje nost. Pri po roča se 8–10 po no vi tev po - sa mez ne vaje, ki vključuje ve li ke sku pi ne mišic z upo rom, ki do vo lju je 8–12 po nav - ljanj brez utru je nosti. Ena ke vaje naj se ne iz va ja jo dva dni za po red, da se mišična vlak - na lah ko ob no vi jo. Vaje flek si bil no sti in rav no težja so pri - po ročene pred vsa ko težjo vad bo in po njej, da se izog ne mo nežele nim poškod bam. Po - memb ne so tudi za pre prečeva nje pad cev v vsakod nev nem živ lje nju (2). KRONIČNE NENaLEZLJIvE BOLEZNI Kro nične ne na lez lji ve bo lez ni (KNB) na sta - ja jo daljše časov no ob dob je, počasi in po - sto po ma na pre du je jo ter se ne pre našajo z ose be na ose bo. Po po dat kih Sve tov ne zdravs tve ne or ga ni za ci je (SZO) jih delimo v pet glav nih sku pin: bo lez ni srca in žilja, bo lez ni di hal, on ko loške bo lez ni, slad kor - na bo le zen in ve li ka sku pi na os ta lih bo lez - ni, med ka te re uvrščamo de be lost, ar te rij sko hi per ten zi jo, post me no pav zal no os teo po ro - zo, ne vrop si hia trične mot nje itd. (5). Bo lez ni srca in žilja Naj po go stejši vzrok smr ti v raz vi tih državah pred stav lja is he mična bo le zen srca. Njen na - sta nek je po go jen s po tre bo srčne mišice po ki si ku, ki je večja, kot je možnost os kr be. Glav ni vzrok na stan ka so v 90 % pri me rov ate ros kle rotično spre me nje ne ko ro nar ne žile. Te le sna vad ba pre prečuje na sta nek in zmanjšuje de jav ni ke tve ga nja za na sta nek ate ros kle ro ze, zla sti z zniževa njem po - višanih kon cen tra cij tri gli ce ri dov, ho le ste - ro la v li po pro tei nih majh ne go sto te (angl. low den sity li po proteins, LDL), po višanih 153MedRazgl.2019;58(2): vrednostih krv ne ga tla ka, od por no sti na in - zu lin in de be lo sti (6). Z de lo va njem na en ci me pre sno ve li po - pro tei nov se spre me ni li pid ni sta tus. Po ve - čata se rav ni li po pro tein ske li pa ze in leci - tin ho le ste rol acil trans fe ra ze ter zmanjša aktiv nost je tr ne li pa ze. Po sle di ca je zmanj - šanje kon cen tra ci je tri gli ce ri dov in po - večanje vseb no sti ho le ste ro la v li po pro teinih ve li ke go sto te (angl. high den sity li po pro teins, HDL) (pred vsem pod ti pa HDL2). Med li po - li zo tri gli ce ri dov v li po pro tei nih zelo majh - ne go sto te (angl. very low den sity li po pro teins, VLDL) se ho le ste rol, fos fo li pi di in apo li po - pro tei ni pre ne se jo na na sta jajoči HDL, ki ga iz ločajo je tra. S tem se po veča ra ven HDL v krvi. Te le sna de jav nost močno po veča ak - tiv nost LDL re cep tor jev in je po mem ben del zdrav lje nja di sli pi de mij (7). Ob sta ja po ve za va med te le sno de jav - nost jo (prin cip FITT) in rav njo li pi dov v krvi. Ključni pa ra me ter pri iz boljšanju lipid ne ga sta tu sa je tra ja nje, ne pa in ten ziv - nost vad be; to rej vzdržlji vost, ne pa moč. Po - zi tivno de lu je jo ae rob ne vaje, ki vklju čuje jo ve li ke sku pi ne mišic (npr. hi tra hoja, tek, pla va nje) z in ten ziv nost jo 40−85 % mak si - mal ne ga srčnega utri pa (7). Ame riško zdru - ženje za srce (Ame ri can Heart As so cia tion, AHA) pred la ga naj manj 30–60 min vad be sred nje in ten ziv no sti vsaj petkrat te den sko in do dat no dvakrat te den sko vaje za moč ter po se ben pro gram za bol ni ke z večjo stop - njo tve ga nja (8). Pri red ni te le sni vad bi se po ja vi ta pozi - tiv ni ino trop ni in ne ga tiv ni kro no trop ni učinek. Zmanjšata se frek ven ca srca in ak - tiv nost sim pa tičnega živčnega si ste ma, kar zmanjšuje po tre bo po ki si ku pri enakem na - po ru. Obe nem je po večana moč mišične kon trak ci je srčne mišice. Na tak način srce de lu je bolj eko no mično. Te le sna de jav nost spod bu ja va zo di la ta ci jo. Po štirih ted nih red - ne tele sne vad be se srčna re zer va poveča za 29 %. Zmanjša se apop to za en do te lij skih pro ge ni tor nih ce lic kost ne ga moz ga, ki so vključene v me ha ni zem an gio ge ne ze (9). Zelo ak tua len je tudi vpliv te le sne vadbe na na pre do va nje srčnega po puščanja (SP), ki je s pre va len co oko li 10 % eden glav nih vzrokov smrt no sti in obo lev no sti na sve tu. Vpliv je mer ljiv na treh rav neh: kot pri mar - na pre ven ti va (pred na stan kom SP), sekun - dar na pre ven ti va (za vi ra nje na pre do va nja SP) in kot na po ved ni de jav nik SP. Pre ven - tiv no deluje pre ko sub kli ničnih srčno - mišičnih poškodb in re mo de la ci je le ve ga pre ka ta z zmanjšan jem nje go ve mase (10). Slad kor na bo le zen tipa 2 Slad kor na bo le zen tipa 2 je mot nja v pre - sno vi, ka te re po sle di ca je kro nična hi per gli - ke mi ja. Na tančna pa to ge ne za je še ved no nez na na. Za slad kor no bo le zen tipa 2 sta značilna dva pre snov na pro ce sa: zmanjšana občut lji vost pe ri fer nih tkiv na in zu lin ter mot nja funk ci je β-ce lic trebušne slinavke, ki se kaže kot ne nor mal no iz ločanje in zu - li na. V večini pri me rov je od por nost na in - zulin pri mar na mot nja, ki ji sle di mot nja funk - ci je β-ce lic Lan ger han so vih otočkov (11). Ob sta ja močna po ve za va med de belost - jo in od por nost jo na in zu lin. Ver jet nost za na sta nek slad kor ne bo lez ni se po večuje s po - večeva njem in dek sa te le sne mase (ITM). Pomemb no vlo go ima jo zno traj ce lični tri - glice ri di in presnovki pro stih maš čob nih ki - slin, ki močno za vi ra jo in zu lin sko sig nal - no pot in pov zročijo no vo na sta lo od por nost na in zu lin. Po dru gi strani maš čobno tki - vo de lu je kot funk cij ski en do kri ni or gan. Iz - loča adi po ci to ki ne, med nji mi lep tin, adi po - nek tin in re zi stin. Adi po nek tin po veča občut lji vost na in zu lin, nje go va kon cen traci - ja pa je v krvi pri de be lih lju deh zmanjšana. Re zi stin, ka te re ga kon cen tra ci ja v krvi je pri de be lih lju deh po višana, pa po veča od por - nost na in zu lin (11). Ob sta ja jo tri teo ri je, ki po jas nju je jo po - zi tiv no de lo va nje te le sne de jav no sti na bol ni ke s slad kor no bo lez ni jo tipa 2. Vadba zmanjša od por nost na in zu lin v pe ri fernih tki vih. To lah ko opa zi mo tudi kot običajen vpliv tre nin ga ali pa je krat ko ročna po sle - 154 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni di ca ne dav ne ga tre ni ra nja. Ne ka te re raziska - ve na va ja jo, da red na vad ba iz boljša izlo - čanje in zu li na v post pran dial nem hi per - glikemič nem sta nju. Prav tako se po vad bi akut no zmanjša proi zvod nja glu ko ze v je - trih (12). ACSM na va ja te le sno de jav nost kot ključno te ra pevt sko me to do zdrav lje nja slad kor ne bo lez ni tipa 2. Na žalost sama tele sna de jav nost kot ob li ka zdrav lje nja ni do volj. Po 72 urah od zad nje vad be se to - le ran ca na in zu lin in in zu lin ska občut lji vost zmanjšata, zato je za vzdrževa nje vred no - sti krv ne ga slad kor ja v nor mal nih me jah potreb na red na te le sna de jav nost (13). Kom - bi na ci ja spre mem be pre hran skih na vad in red ne te le sne de jav no sti lah ko zmanjša po jav nost slad kor ne bo lez ni v sku pi ni z največjim tve ga njem za 58 %, ne gle de na etnično po re klo. Me ha ni zem de lu je pre ko zmanjšanja vnet ja (pa dec vred no sti C-reak - tiv ne ga pro tei na za 26 %) in iz boljšanja en - do tel ne funk ci je (14). ar te rij ska hi per ten zi ja Ar te rij ska hi per ten zi ja je sta nje po višane - ga krv ne ga tla ka (si stol ni > 140 mmHg in dia stol ni > 90 mmHg) in pred stav lja ene ga glav nih de jav ni kov tve ga nja za na sta nek ate ros kle ro ze. Po oce nah Evrop ske ga zdru - že nja kar dio lo gov (Eu ro pean So ciety of Car dio logy, ESC) ima jo ljud je, ki so te le sno ne de jav ni, večje tve ga nje za ar te rij sko hiper tenzijo. V nji ho vih pri ročni kih se te - lesna vad ba pri po roča bol ni kom v prve (140–159/90–99mmHg) in druge (160–179/ 100–109 mmHg) stopnje ar te rij ske hi per - tenzi je. Vaje vzdržlji vo sti znižuje jo krv ni tlak z zmanjševa njem si stem ske ga žil ne ga upo - ra, v ta mehani zem sta vključena sim pa tični živčni si stem in si stem re nin-an gio ten zin- -al do ste ron. Po zi tiv ni učinki so akut ni in kronični. Ra zi ska ve so po ka za le, da s tre nin - gi sred nje in ten ziv no sti (30–90 % VO2max), dol gi mi 30–60 min, ki jih iz va ja mo 4–52 ted nov, dosežemo (15): • Akut ne učinke: vid ni so ta koj po vad bi, ko se pov prečna vred nost krv ne ga tla ka zmanj ša za 5–7 mmHg za ra di hi po ten zi - je po vad bi (angl. post exer ci se hypo ten sion, PEH). Po jav lja se pri nor mo ten ziv nih in hi per ten ziv nih bol ni kih, ven dar je pri slednjih bolj izražena. Učinki hi po ten zi - je lah ko tra ja jo tudi do 22 ur po vad bi. • Kro nične učinke: pri bol ni kih, ki niso pre je ma li an ti hi per ten ziv nih zdra vil se je pov prečni krv ni tlak zmanjšal za 7,4/5,8 mmHg. Pri bol ni kih, ki so ar te rij - sko hi per ten zi jo zdra vili z zdra vi li, pa se je zmanjšal za 2,6/1,8 mmHg, ne gle de na vr sto te ra pi je. De be lost De be lost je bo le zen, za ka te ro je značilna po večana ko ličina maščob ne ga tki va. Je mot nja ener gij ske ga rav no težja. Sta nje tele - sne mase me ri mo s po močjo ITM po spodaj nave de ni for mu li in re zul ta te pri mer ja mo s ta be lo 1. 155MedRazgl.2019;58(2): masa v kilogramih višina v metrih2 ITM = Ta be la 1.Razvrstitevprehranjenostigledenaindeks telesnemase.ITM –indekstelesnemase. ITM (kg/m2) Pre hra nje nost < 18,5 nedohranjenost 18,5–24,9 normalnaprehranjenost 25,0–29,9 čezmernaprehranjenost 30,0–34,9 debelost1.stopnje 35,0–39,9 debelost2.stopnje > 40 debelost3.stopnje Težava ITM je v tem, da ne poz na mo raz mer ja med mišičnim tki vom in maščev - jem, kar je lah ko v mno gih oko liščinah (npr. ka hek si ja, mor bid na de be lost) ključnega po me na za pra vil no od mer ja nje zdra vil. Zato se v zad njih le tih po služuje mo upo rabe bi oim pe dan ce, pri ka te ri gre za oce no puste te le sne mase in de leža maščevja na pod la - gi raz li ke v pre va ja nju elek tričnega toka. Bio im pe dan ca nam naj prej poda delež vode v te le su, z do dat ni mi ana li za mi pa prido - bi mo po dat ke o vseh te le snih grad ni kih. Obsta ja jo tudi do ka zi o po me nu bi oim pe - dance kot metode za oz načeva nje pre hra - nje no sti po raz ličnih ki rurških po se gih, kro ničnih okužbah, kro nični ledvični od po - ve di, kro ničnem SP, ra ka vih bo lez nih itd. V bol nišničnem oko lju na pod la gi ana li ze bi oim pe dančnih po dat kov pri la ga ja mo pa - ren te ral ni vnos ka lo rično boga tih raz to pin (16). Ob sta ja jo tudi dru ge meto de mer je nja pu ste te le sne mase (den zi tome tri ja, hidro - me tri ja, scin ti gra fi ja z ra di oak tiv nim 40K, ab - sorp cio me tri ja, sli kov na diag no sti ka (CT, MRI)), ki pa v kli nični prak si niso zaživele v takšni meri kot bi oim pe dan ca (17). Ško dlji ve last no sti de be lo sti so po ve za - ne z raz de li tvi jo maščobe. Pri cen tral ni ali vis ce ral ni de be lo sti se maščobno tki vo ko - piči na tru pu in oko li trebušnih or ga nov. To pred stav lja večje tve ga nje za na stanek bo - lez ni, kot so: slad kor na bo le zen tipa 2, ar - te rij ska hi per ten zi ja, hi per tri gli ce ri de mi ja, niz ke vred no sti HDL, neal ko hol ni stea to he - pa ti tis, žolčni kam ni, hi po ven ti la cij ski sin - drom, možgan ska in srčna kap itd. (18). Zdrav način zmanjševa nja te le sne mase po me ni ne ga tiv no raz li ko med vno som inpo - ra bo ener gi je, ki naj ne pre seže 500–1000 kcal dnev no. Cilj je, da te le sno maso zmanjšamo brez pre snov nih mo tenj, zato je pri po ro čeno te le sno maso zmanjševa ti za 1 kg te den sko. Ener gi jo po rab lja mo s po močjo vaj, ki jih izva ja mo naj manj tri dni v ted nu, ki tra ja - jo 30–60 min in so in ten ziv no sti, s ka te ro dosežemo 60–70 % mak si mal ne ga srčnega utri pa (19). Os teo po ro za Os teo po ro za je bo le zen, za ka te ro je značilno zmanjšanje kost ne mase za ≥ 2,5 stan dard - na od klo na in po rušena mi kroar hi tek tu ra kost ne ga tki va. Sama bo le zen nima simp - to mov, so pa po memb ne nje ne po sle di ce – os teo po roz ni zlo mi, do kate rih pri de pri pad - cu s stoj ne višine. Za ra di tega jo ime nu je - mo tudi »tiha epi de mi ja«. Ob sta ja več ti pov, med ka te ri mi je naj po memb nejša post me - no pav zal na os teo po ro za. V ob dob ju me no - pav ze se zmanjša ra ven es tro ge na, ki je glav ni de jav nik v pa to ge ne zi osteo po ro ze. Pri de do mot nje v rav no težju med os teo - blast no tvor bo kost ne mase, os teo cit nim vzdrževa njem go sto te kost ne mase ter os - teo klast no re sorp ci jo kost ne mase. Rav no - težje se po mi ka v ko rist re sorp ci je. Po sle di ca mot nje je zmanjšana go sto ta kost ne mase in večje tve ga nje zlo mov ko sti (20). Med te le sno vad bo na okost je de lu je ta dve glav ni sili: sila teže in pre ko kit pre ne - se na sila, na sta la pri krčenju mišičnih vla - ken. Ju lius Wolff, nemški ana tom in ki rurg, je s svo jim za ko nom po ja snil, da se bo kost pri zdra vi ose bi pri la go di la obre me ni tvi, ki ji je iz po stav lje na. Če na kost vpli va večja sila, se bo kost v do ločenem časov nem ob - dob ju re mo de li ra la, da bo pri la go je na na to večjo silo. Pri la go di tve ne spre mem be so naj prej vid ne na no tra nji ar hi tek tu ri tra - bekul, sle di jo pa se kun dar ne spre mem be skorje. Če pa na okost je dlje ne de luje jo me - ha nične sile in ni dražlja jev za preob li ko - va nje, po sta ne pre snov no manj ak tiv na in po sle dično krh kejša. To je opaz no pri ne po - kret nih bol ni kih. Tvor bo kost ni ne prav tako spodbudi po večan krv ni pre tok kot od go vor na te le sno de jav nost. Slednji po veča di fu - zij sko po vršino kost nih ce lic in za go to vi več hra nil nih sno vi os teo ci tom (21). Ra zi ska ve so po ka za le, da sta na jučin - ko vi tejša pre ven tiv na in te ra pevt ska načina tre ning upo ra in dejav nost z višjo stop njo obre me ni tve. V izo gib pad cem je ključno ne - go va nje do bre pro prio cep ci je in rav no težja ter vzdrževa nje za dost ne mišične mase (22). Z do se da nji mi ra zi ska va mi je bilo ugo tov - lje no, da je naj manjše učin ko vi to šte vi lo tre - nin gov za preprečeva nje poškodb led ve ne hrb te ni ce in vra tu steg ne ni ce vsaj dva tre - nin ga te den sko. Tre nin gi so vključeva li raz - lične načine vad be, od po sko kov z eno nogo 156 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni do in ten ziv nejših in us mer je nih vaj za po - sa mez ne mišične sku pi ne. Žal je naj večja težava še ved no v spod bu ja nju bol ni kov k so - de lo va nju (23). De pre si ja De pre si jo oz načuje jo ne ga tiv no raz po lo - ženje, zmanjšan in te res za družbo, občutek kri vi ce, ne la god ne sa nje, zmanjšanje apeti - ta, ener gi je in sla ba kon cen tra ci ja. Ti občutki so lah ko akut ni ali kro nični, prive de jo pa do zmanjšanja in te re sa za živ lje nje in lah ko tudi do skrajnih od zi vov, kot je sa mo mor. Med etio loškimi de jav ni ki ob sta ja tudi bio - ke mična spre mem ba. Splošno ve lja, da je raz po loženje od vi sno od iz ločanja en dor fi - nov, ki zmanjšuje jo ank sioz nost in de pre - si jo, iz zo ve jo splošno ev fo ri jo in zmanjšuje jo bo lečino. En dor fi ni so en do ge ni opi oi di, ki na sta ja jo v hi po fi zi in hi po ta la mu su. En dor - fi ni se iz ločajo v po večanih ko ličinah, ko se raz ve se li mo in tudi med vad bo, ter pov zro - čajo občutek anal ge zi je in bla go sta nja. En - do ge no iz ločanje β-en dor fi nov upo rab lja mo pri diag no sti ci ra nju de pre si je, lah ko pa bi se upo ra bi lo tudi za zdrav lje nje de pre si je (24). Do se da nje ra zi ska ve so po ka za le po veza - vo med te le sno de jav nost jo in se ro to ni nom (5-hi drok si trip ta min, 5-HT) kot snov jo, ki iz - boljša raz po loženje. Re zul ta ti ra zi skav so po - ka za li, da sta po vad bi po večana sin te za in pre sno va se ro to ni na. Po da tek, v kakšni meri se ro to nin de lu je kot snov za boljše raz po - loženje, os ta ja nez nan (25). Do ka za no je bilo tudi, da se raven te le sne de jav no sti in s tem se ro to ni na pri mla dih po veča, če jih spod - bu di jo ose be, ki jih mla di obrav na vajo kot po memb ne v svo jem živ lje nju, in če ima jo družbo pri šport nem udejs tvo va nju (26). ZaKLJUČEK Te le sna vad ba je kot del vsak da nje ga živ - ljenja po mem ben pre ven tiv ni de jav nik nasta ja nja KNB. Ko pa do teh pri de, nam lah ko služi tudi kot del zdrav lje nja. Po prin - ci pu FITT lah ko in di vi dual no pri la go di mo vad bo bol ni kom s po sa mez ni mi bo lez ni mi in s tem do sežemo do ka za no iz boljšanje sta - nja. Spre me ni se li pid ni sta tus pri bol ni kih z bo lez ni mi srca in žilja, pri slad kor nih bol - ni kih se iz boljša občut lji vost tkiv na in zu - lin, znižajo se vred no sti krv ne ga tla ka, bol - nik pa na zdrav način iz gu bi od večno te le sno maso. Te le sna vad ba prav tako vpli va na kost no maso in s tem po memb no vpli va na na pre do va nje po me no pav zal ne os teo po - roze in iz boljša počutje pri de pre siv nih bol ni kih. 157MedRazgl.2019;58(2): LITERaTURa 1. CaspersenCJ,PowellKE,ChristensonGM,etal.Physicalactivity,exercise,andphysicalfitness:definitions anddistinctionsforhealth-relatedresearch.PublicHealthRep.1985;100(2):126–31. 2. GarberCE, BlissmerB, DeschenesMR, etal.Americancollegeofsportsmedicinepositionstand.Quantity andqualityofexercisefordevelopingandmaintainingcardiorespiratory,musculoskeletal,andneuromotor fitnessinapparentlyhealthyadults:guidanceforprescribingexercise.MedSciSportsExerc.2011;43(7):1334–59. 3. Treniranjeuzonamasrčaneferkvencije.In:DikićN,ŽivanićS,eds.Osnovemonitoringasrčaneferkvencijeu sportuirekreaciji.Beograd:Slobodan;2003.p.29–32. 4. KlisurasV.Maksimalnapotrošnjakiseonika(VO2max).In:KlisurasV.Osnovisportskefiziologije.Beograd: Institutzasport;2013.p.34–5. 5. WHO.Noncommunicablediseases[internet].Geneva:WorldHealthOrganization;c2015[citirano2017Jan5]. Dosegljivona:http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs355/en/ 6. Petrović-OggianoG,DamjanovV,GurinovićM,etal.Fizičkaaktivnostuprevencijiiredukcijikardiovaskularnog rizika.MedPregl.2010;63(3–4):200–7. 7. KrausWE,HoumardJA,DuschaBD,etal.Effectsoftheamountandintensityofexerciseonplasmalipoproteins. NEnglJMed.2002;247(19):1483–92. 8. AHA.Recommendationsforphysicalactivityinadults[internet].Dallas(TX):AmericanHeartAssociation; c2016[citirano2017Jan20].Dosegljivona:http://www.heart.org/HEARTORG/HealthyLiving/PhysicalActivity/ FitnessBasics/American-Heart-Association-Recommendations-for-Physical-Activity-in-Adults_UCM_ 307976_Article.jsp 9. KojdaG,HambrechtR.Molecularmechanismsofvascularadaptationstoexercise.Physicalactivityasaneffective antioxidanttherapy?CardiovascRes.2005;67(2):187–97. 10. CattadoriG,SeguriniC,PicozziA,etal.Exerciseandheartfailure:anupdate.ESCHeratFail.2017;5(2):222−32. 11. KasugaM.Insulineresistanceandpancreaticbetacellfailure.JClinInvest.2006;116(7):1756–60. 12. AmericanDiabetesAssociation.Diabetesmellitusandexercise.ClinicalDiabetes.1999;17(4):157. 13. AlbrightA, FranzM, HornsbyG,etal.Americancollegeofsportsmedicinepositionstand.Exerciseandtype 2diabetes.MedSciSportsExerc.2000;32(7):1345–60. 14. AlkhatibA,TsangC,TissA,etal.Functionalfoodsandlifestyleapproachesfordiabetespreventionandmana- gement.Nutrients.2017;9(12):E1310. 15. GanzitGP,StefaniniL. Effectsofexerciseonbloodpressure.In:GanzitGP,StefaniniL.Hypertensionandphysical activity.1sted.Torino:SEEdMedicalPublishers;2012. 16. MulasiU,KuchniaAJ,ColeAJ,etal.Bioimpedanceatthebedside:currentapplications,limitations,andoppor- tunities.NutrClinPract.2015;30(2):180−93. 17. SinhaJ,DuffullSB,Al-SallamiHS.A Reviewofthemethodsandassociatedmathematicalmodelsusedin themeasurementoffat-freemass.ClinPharmacokinet.2018;57(7):781−95. 18. KushnerRF.Obesity.In:LongoD, FauciA, Kasper D,eds.Harrison’smanualofmedicine.NewYork(NY):McGraw- HillCompanies;2012.p.1134–7. 19. ACSM.Positionstandonweightloss[internet].Indianapolis(IN):AmericanCollegeofSportsMedicine;c2002 [citirano2017Jan8].Dosegljivona:http://www.ideafit.com/fitness-library/acsm-on-weight-loss 20. AnthonyDC,FroschMP,GirolamiUD,etal.Skeletno-mišičnisistem.In:KumarV,AbbasAK,FaustoN,eds. Robinsoveosnovepatologije.Beograd:Datastatus;2010.p.804−5. 21. NewSA.Exercise,boneandnutrition,Clinicalmetabolismandnutritiongroupsymposiumon»Nutritionalas- pectsofbonemetabolismfrommoleculestoorganisms«.ProceedingsoftheNutritionSociety.2001;60:265–74. 22. McMillanLB,ZenginA,EbelingPR,etal.Prescribingphysicalactivityforthepreventionandtreatmentof osteoporosisinolderadults.Healthcare.2017;5(4):85. 23. KemmlerW,vonStengelS,KohlM.Exercisefrequencyandfractureriskinolderadults-howoftenisenough? CurrOsteoporosRep.2017;15(6):564−70. 24. WHO.Depression[internet].Geneva:WorldHealthOrganization;c2017[citirano2017Apr20].Dosegljivona: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs369/en/ 25. ChaouloffF.Effectsofacutephysicalexerciseoncentralserotonergicsystems.MedSciSportsExerc.1997; 29(1):58–62. 26. JaeschkeL,SteinbrecherA,LuzakA,etal.Socio-culturaldeterminantsofphysicalactivityacrossthelifecourse: a »DeterminantsofDietandPhysicalActivity«(DEDIPAC)umbrellasystematicliteraturereview.IntJBehav NutrPhysAct.2017;14(1):173. Prispelo28. 1. 2017 158 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni