293. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K Z* V Litablja / ^reda 30- tiovembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K, Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Vladna kriza. Beograd, 29. nov. (Izv.) Kakor se dozriava, namerava radikalni klub na mesto ministra zunanjih del predlagati Spalajkoviča, proti kateremu pa vlada velik odpor pri raznih strankah. Spalajkoviču se predbaciva njegovo netaktno zadržanje na seji lige narodov, kjer je prišlo do ostrega spora med njim ter med lordom Cecilom In Balfourjem. Demokrati predlagajo, da naj se ustanovi komite za zunanje zadeve, kjer bi bil zastopan po en minister od vsake vladne Stranke. Zagreb, 29. nov. »Novosti« poročajo lz Beograda: Včeraj so se v radikalnem klubu začela pogajanja za to, da se določijo kandidati za ministre. Portfelj ministra za agrarno reformo bi dobil v primeru rekonstrukcije kabineta Milorad Vujičič, promet Kosta Miletič, pravosodje Uzu-novlč. Izgleda, da Velizar Jankovič In dr. Lazar Markovič ne bosta vstopila v vlado. Ako bi ministrski predsednik Pašič ne obdržal portfelja zunanjega ministra, bi demokrati gotovo dobili še eno ministrstvo. Izgleda pa. da bi bila večina radikalnih poslancev proti taki Izpremembi. Zagreb, 29. nov. »Novosti« poročajo iz Eeograda: Muslimanski klub je včeraj razpravljal o verskem vprašanju in o vprašanju agrarne reforme z ozirom na sporazum v pogledu izplačila haka v znesku 300 milijonov dinarjev. Ker kredit za izplačilo liaka ni uvrščen v proračun tega leta, je sklenil klub, da bo o priliki rekonstrukcije vlade zahteval, naj se tudi ta kredit uvrsti v proračun. Za ,pogajanja z vladnimi strankami so bili delegirani poslanci Hras-nica, Kapetanovič in Korkut. ki so že včeraj dopoldne posetili ministrskega predsednika Pašiča, ki jim je obrazložil politični položaj in povdaril, da je koalicija danes neobhodno potrebna za konsolidacijo države in da je treba, da stavijo muslimanski ministri ^voje portfelje klubu na razpolago ter da klub določi nove ministre. Delegati so odgovorili, da klub ne namerava menjati svojih zastopnikov v vladi in so izjavili, da se žele udeležiti pogajanj za rekonstrukcijo vlade, na kar je ministrski predsednik pristal. Muslimanski delegati bodo posetili danes tudi predsednika radikalnega kluba Aco Stanojeviča. Minister Pueeii zagovarja prodalo živine prelete iz Nemčiie. Beograd, 28. novembra. Iz kabineta ministrstva za kmetijstvo in vo-Ide »e doznava nastopno: Po določilih mirovnih pogodb ima Srbija sprejeti od sovražnih držav večje količine živine na račun vojne odškodnine. Na podlagi, izkušenj, dobljenih pri prodaji živine, ki se je prevzela v prvi ■kupini, je vlada sklenila že meseca maja ter izdala o tem komunike, da «e živina proda potom licitacije v državi in se denar, ki je naložen pri Upravi fondov razdeli popolnoma »orazmerno med one posestnike živine, ki so bili oškodovani med vojno. Od Bolgarske je bilo do tedaj prevzetih 12.000 ovac, 6,000 glav goveJi, 5.000 konj in 1000 mul, iz Nemčije pa 10.620 konj. Vsa ta živina se je prepeljala v Srbijo in prodala po raznih krajih potom licitacije. Cene, ki 80 se dosegle za živinp iz Bolgar-ake, kakor tudi cene, ki so se dosegle za konje iz Nemčije, so bile zelo majhne v primeri s transportnimi stroški. Prevozni stroški' so znašali od Salzburga do Srbije za vsakega konja povprečno 1.100 dinarjev. Pri drugi živini je treba vpoštevati, da jo gre več v posamezen vagon, tako da bi prevoz ene svinje veljal 900 dinarjev. Radi tega je nastalo vprašanje, ali naj se odrečemo prevzetju živine it Nemčije, ali pa naj plačamo za stroške več, kakor pa naj dobimo pri prodaji v Srbiji, vsled česar bi se ničesar ne moglo nakazati fondu. Razen tega so bile tudi druge težkoče. V Nemčiji vlada stalno kuga na gobcu in parkljih. Po poročilu iz Wies-badna, Nemčija ne dovoljuje, da se okuženi transporti vračajo z meje, pač pa samo oni vagoni, v katerih je okužena živina. Veterinarski oddelek ministrstva za kmetijo je podal mnenje, da se na podlagi določb veteri-narsko-policijskih predpisov ne more dovoliti prevoz prežvekovalcev iz Nemčije v našo državo pod pogoji, pod katerimi se vrši ta uvoz. Opas-nost, da se ne zanese kuga v državo, Teliko pomanjkanje krme v državi, radi katerega se je odobril izvoz živine, dvakrat pridobljene izkušnje pri prevzemu živine v prvih skupinah in drugi razlogi so napotili vlado, da proda živino takoj po prejemu, ne da bi jo prepeljala v našo državo, da se tako izogne vsem stroškom in nevarnostim. Ta .prodaja je končana. Živina je definitivno prodana po 1.500 dinarjev, določena vsota je plačana v naprej brez kakih nadaljnjih beneficijev in brez oproščenja carine. Cena je ugodna, če se vpo-števa, da je bilo prodanih krav in juncev 11.960 in samo 5.678 konj in bikov. Junci, stari od enega do 1 Vt leta stanejo od 400 do 600 dinarjev, krave 500 do 600 dinarjev, voli 1000 do 1500 dinarjev. Ovce so prodane pod istimi pogoji po 46:50 dtfiarjev, toda pogojno, t. j., da je kupec dolžan ovce prevzeti po omenjeni ceni. m plačati vse prevozne stroške, ako pride država v nezmožnost, da ovce prepelje v državo in jih proda. Po sklepu vlade je ministrstvo za kmetijstvo in vode zbralo ponudbe 11 ponudnikov in je o teh ponudbah razpravljal, dne 4. novembra gospodarsko - finančni komite, ki ni hotel ničesar definitivnega skleniti, temveč je odločil, da se vsi ponudniki pozovejo k ustni licitaciji, ki se je vršila 10. novembra. Komisija za licitacijo je obstajala iz načelnika šefa računovodstva in o ravnega referenta. V poročilu, predloženemu gospodarsko-finančnemu komiteju se predlaga, naj se odstopi živina najboljšemu ponudniku. To poročilo ni bilo sprejeto, ker je bila naknadna preložena ponudba z jamstvom 1 milijona dinarjev ter je bilo sklenjeno, da se licitacija' vrši ponovno. Na ponovni licitaciji, 12. novembra je najvišje cene za govedo in ovce ponudila delniška družba »Promet*, industrija mesnih proizvodov v Zagrebu, ter je licitacijo odobril go-spodarsko-finančni komite na predlog ministrstva za kmetijstvo in vode z odlokom od 19. novembra. Sklenjeno pogodbo more vsakdo videti v ministrstvu za kmetijstvo in vode. To ministrstvo je prepričano o solidnosti kupčije, ki je sklenjena, ter obžaluje, ako javna glasila, morebiti v dobrem namenu, delajo slabe usluge državnim interesom. ZASEDBA ZAPADNE MADŽARSKE. Dunaj, 29. nov. (Izv.) Kakor do-žnava Vaš dopisnik, bodo medza-veznlške čete, ki bodo poslane v svr-ho vzdrževanja reda In miru v glasovalnem ozemlju Šopronja In okolice, obstojale Iz jednakega števila Italijanov, Angležev in Francozov. Kakor se govori, bo poslan v Zapad-no Ogrsko najbrže oni kontingent medzavezniških čet pod poveljstvom angleškega generala Henneckerja, ki se točasno nahaja v Gornji Slezi ji. Cas, kedaj bo ta kontingent odposlan na Zapadno Ogrsko, točasno Še ni 2nan. Omenjene čete bodo podrejene mcdzaveznlškl glasovalni komisiji. OPUSTITEV JAPONSK0-v ANGLEŠKE ZVEZE. Washington, 29. nov. (Izv.) Posebno važnost Je pripisovati dogovoru, ki se je vršil včeraj med japon-lUnt ameriikim in angleškim za- stopnikom v tem smislu, da bi se opustila japonsko - angleška zveza ter ustanovila japonska - ameriško -angleška zveza. Ta naj bi pa bila samo kot nekaka rahla vez med omenjenimi državami ter bi istim ne nalagala nikakih trdnih obvez. OBNOVA OPUSTOŠENIH KRAJEV V FRANCIJI. Pariz. 29. nov. (Izv.) Tukaj se vodi oster boj med pristaši, in nasprotniki vpostavitve opustošenih I rajev po Nemčiji. 325 opustošenih občin na Cheminu des Dames, ki je tvoril po-zorišče najbolj krvavih-bojev v svet. vojni je sklenilo, da pozovejo vlado, da prične takoj z obnovo s pomočjo nemških delavcev in nemškega ma-terijala, ker je potreba istih nujna. POTOVANJE LLOYD GEORGA V VVASHINGTON. Pariz, 29. nov. (Izv.) Kakor poroča »Matin«, Je Lloyd George preložil svoje potovanje v Washington na 10. decembra t. L UKRAJINCI POTOLKLI BOLJŠE-VIKE. Kopenhagen, 29. nov. (Izv.) Glasom zadnjih poročil iz Helsingforsa sta sedaj dve tretjini ukrajinskega ozemlja na zapadnem bregu Dnjepra očiščenih boljševikov. 2 boljševlški armadi sta pribežali Čez mejo na Po>isko, kjer sta bili takoj razoro-že^i. Kodanje, 28. nov. Listu »Berllng-ske Tidende« se poroča iz Helsingforsa: Število Ukrajincev, ki se bojujejo proti boliševikom, sc ceri na 1 milijon mož. Boji so izredno ljuti. Pri osvojitvi Žitomira so obesili 3000 boljševikov in jih mnogo postrelili pri pouličnih boiih. Ukrajinci so pri-pravlieni na večmesečni boj. Kame-nec Podolsk,je razglasen kot ukrajinsko glavno mesto. Ljuti boji se vrše za Kijev, ki so ga obkolili Ukrajinci. POLOŽAJ V STP.ADAJOCI RUSIJI. Moskva, 29. novembra. Položaj stradajočih v caricinski guberniji se slabša od dne do dne. V jtroških domovih otroci mnogokrat po pet dni ne dobe nobene hrane. V vsej guberniji strada 38.000 ljudi, nevštevši mestnega prebivastva V jrenlvirški guberniji strada 25.000 ljudi. Vsak dan jih umrje več za lakoto. HARDING IN NEMČIJA. Pariz, 29. nov. (Izv.) Kakor poroča vvashingtonskl dopisnik »New York Heraldu«, ne namerava predsednik Harding povabiti Nemčije ter drugih držav na razorožitveno konferenco. Pač pa namerava Harding po sklepu konference pozvati Nemčijo in ostale države, ako hočejo dogovor razorožitvene konference ratificirati. KONFERENCA RADI GRŠKO-TURSKEGA SPORA. Rim, 29. nov. (Izv.) Angleška vlada namerava v januarju 1922 sklicati v Rimu konferenco radi grško - turškega spora. To inicijativo pozdravljajo italijanski krogi z velikim navdušenjem. NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Praga, 29. novembra. (Izv.) Novo imenovani poslanik dr. Krofta bo s 15. decembram nastopil svoje mesto na Dunaju ter s tem dnem prevzel posle tamošnjega poslaništva. stavke v Berlinu. Berlin, 29. novembra. (Izv.) Ker so pričeli mestni nastavi jenci stavkati, so sklenili tudi tehnični mestni nastavljenci, da stopijo v stavko. Radi te stavke bo občutno prizadeta mestna elektrarna in cestna železnica. OTVORITEV ROMUNSKEGA PARLAMENTA. Bukarešta, 28. novembra. Danes je otvoril kralj parlamentarno zasedanje. Prečital je prestolni govor, v katerem se veli med drugim: Zbor- nici sta navzlic težkočam vprašanja državne konsolidacije v zadnjem zasedanju mogli dovršiti svoje delo mirno in z ugodnimi pogoji. Ker je vlada za obvarovanje miru in reda izdala primerne ukrepe, se bodo mogle kmalu ukiniti še obstoječe zadnje izredne odredbe. Odnošaji z zavezniki so čimdalje ožji in prisrčnejši. Sklenile so se nove zveze s sosednjimi deželami, s katerimi nas druži skupnost političnih in 'gospodarskih interesov, in kar se tiče razmerja do drugih držav, se bodo vspostavili normalni odnošaji. RATHENAU IN SIMONS V LONDONU. London, 28. nov. (Izv.) Dr. Ra-thenau In dr. Slmons sta dospela v London. Uredništvo: V/olfovs ulic« 1/1. Telefon 389. Uprava: Telefon 44. ti wiamk« Trboveljska premogokopna družba. V Trbovljah ima naša država z znanstveno točnostjo zabeležu j oče merilo socijalnega varstva, ki sa poklanja^ slovenskemu proletarijatu v debelih socijalnozakonodajnih zbornikih. Strokovnjaške komisije so ugotovile, da se nahaja delavstvo Trboveljske premogokopne družbe v gmotnem in higijeničnem stanju, ki zasmehuje vsako človeško dostojanstvo, in usmiljeno srce. Širom slovenske zemlje se vije uboga para uradniškega osobja in meščanstva v nerešljivih računih, da sl uredi svoje golo življenje in da ne zmrzne v nezakurjenih sobah. Kar je slovenske industrije trepeta pred vsakim nadaljnim poviškom premogovnih cen. Vsem je še v spominu velikanski hnbrogllo, s katerim je Trboveljska družba ogoljufala pred letom in pol, pod slavnimi deželnimi vladami dr. Žerjava iti dr. Brejca, jugoslovansko državo in slovensko pokrajino še posebej za par slo milijonov, ko je zahtevala neizmerne poviške premogovne cene $ pretvezo, da si more nakupičiti investicijski kapital za Rajhenburški premogovnik. Mislimo, da je ta smeli in v nemoralnosti brezprimerni Čin te družbe bil mogoč samo na Slovenskem. Kajti povsod drugod bi se bilo postopalo v skladu z državnim dostojanstvom in moralnim čustvom prizadetih državljanov. Pri nas pa je uspela Trboveljska družba nezavirano izpeljati svoje cinične nakane. In tudi te ji niso zadostovale. Ustanovila je povrh tega še posebno delniško družbo pod imenom Prometni zavod za premog, tako da bi imela v rokah ne samo neizmerne produkcijske dobičke premogovnikov nego tudi dobičke iz monopolizirane trgovine s premogom, s katero ji bo mogoče poljubno narekovati cene premogu. Pri Trboveljski premogokopni družbi sede ljudje, ki imajo brihtne glave> Oni vedo, kaj je vse pri nas dopustno. Zavedajo se, da so v Beogradu na vladnem krmilu demokratski veljaki in da je za dobo takih socijalnih in demokratičnih ministrov mogoče podvzeti korake, ki še nada’je varujejo mezdne nižine in kupčijske razmere v Sloveniji v prid Trboveljkim gospodom. Vedo dobro, da so se v poslednjem času neprimerno poostrile mere eksistenčnega minima in da je pričakovati v bližnjih mesecih, po tako dolgem odmoru, mezdno gibanje. Zato so sklenili upeljati v svoje revirje ukrepe, ki so se bili pred par meseci tako briljantno izkazali v Trstu, v tržaškem arzenalu, ko so delodajalci brez notranje nujnosti izprli delavstvo in pod pretvezo deficitnega gospodarstva omejili delovne dneve na tri v tednu. Danes si je Trboveljska družba premislila in pravi, da je bolje biti pameten in gledati na take preventivne namere, kakor pa vztrajati pri poštenih produkcijskih načinih. kot so jih vajene kapitalistične družbe zapadnega sveta. Zato si je izbrala pretvezo pomanjkanja železniških vagonov, in ko se je pretveza izkazala za laž, je doda’a na zahtevo, da vlada dovoli izvoz našega premoga v Italijo. Saj res, valuta je visoka in ko bodo meje odprte, tedaj bomo nanovo diktirali visoke in zvišane cene. Kajti ti ubogi političarji socijalnozakonodaj-nih zbornikov ne vedo, da bo premog izginil iz Slovenije in da ga bo treba prekleto drago plačevati, kot svoj čas živino, ki je bila naenkrat izginila t domačega trga in so celi vlaki romali proti solnčni Italiji. Vprašamo našega pokrajinskega namestnika, ali niso tudi tl ubogi ru• darji sinovi naše krvi, ali niso ti bedni in izstradani delavci, živeči v blatnih bajtah, v nehigijenskih prilikah, sinovi slovenske matere, da smejo z njimi iz vseh krajev sveta pritepeni židovski tujci poniževalno postopati in njihovo družinsko eksistenco ogrožati? Ali uvideva g. pokrajinski namestnik, ki je bil vsikdar mož značajnosti in pravičnosti, da mora ščititi tudi ta sloj jugoslovanskih državljanov in pred vsem tudi široke interese slovenskega urad-ništva in meščanstva, ki je izpostavljeno izkoriščevalnim poizkusom Trboveljske premogokopne družbe? Doslej se ona ni nacijonalizirala, in se niti ni aklimatizirala na jugoslovanski narod in njegovo državo, da bi bila smatrala kot svojo dolžnost, da prednjači kot kapitalistično podjetje s socijalniml napravami, da se uveljavi kot vzor rednega!_ in pametnega podjetja. Naj bo sedanji škandal Trboveljske premogokopne družbe povod, da se upelje rigorozna preiskava in da se končno postavi red v nacijonalizacijska vprašanja tega podjetja. Predprodaja sedežev in vstopnic za slavnostni koncert ljubljanske sekcije »Udruženje ljubljanskih novinarjev«, ki bo v četrtek 1. decembra t 1. ob 8. uri zvečer v Unionovi dvorani vrlo dobro napreduje. Razprodanih' je že preko dobra polovica sedežev. Danes bo zadnji dan predprodaje (v trafiki v Prešernovi ulici nasproti pošte), ker bodo jutri trgovine zaprte. Even-tuelni ostali sedeži se bodo dobivali na večer prireditve pri blagajni. Za prosto zabavo po koncertu bo postavila Vrhniška tovarna konzerv in prekajenega mesa okusen bufet, pri katerem bodo na izbiro razni zakuski, mrzli narezki ter klobase, vse nnjsve-žejši Izdelki pripravljeni nalašč za ta večer. STAVKA ČRKOSTAVCEV V ITALIJI. Rim, 27. nov. »La Nazione« poroča iz Florence: V protest proti umoru dveh stavcev v Trstu, se prične v ponedeljek po vsej Italiji splošna stavka črkostavcev. Trst, 28. nov. (Izv.) Stavka pristaniškega delavstva je popolnoma končala ter se je pričelo delati, v polnem obsegu kot pred stavko. Ker sta bila pri' zadnjih spopadih ubita 2 črkostavca, so tržaški stavci soglasno z onimi iz drugih delov Italije sklenili, da bodo v znak protesta jutri pričeli s stavko. ITALIJANSKI TISK PROTI BRIANDU. Rim, 27. novembra. Listi nadaljujejo svoje polemike proti Briindu vsled tega, ker se je na washing-tonski konferenci nelepo izrazil o italijanski vojski. Razen v Turinu je prišlo do demonstracij tudi v Neaplu, Milanu, Genui in Florenzi. Več listov smatra, da so povzročile demonstracijo in razbujenje v Italiji vesti lista »Eclio de Pariš«, katere je napisal Pertinax. Rim, 27. novembra. Po prečitanju Sehanzerjipve brzojavke v zbornici, v kateri Schahzer v polnem obsegu de-mentira izjave o italijanski vojski, ki se pripisujejo Briandu, je izjavil minister Della Toretta, da bi nikoli ne bit podal take izjave, kakor Jb je bil podal v petek, če bi ne bil jfopoln >ma prepričan, da se italijanski ojski ni zgodila nobena krivica in žalitev. Ministrski predsednik je1 izrazil svoje obžalovanje nad tem, da so inozem- i ski listi, ki so razširiali naoačno vesti. povzročili graje m obžalovanja vredne incidente in je povdarjal, da je dolžnost vsakega pravega Italij*n4 vzdrževati prijateljske vezi Italije z narodom, s katerim se je Italija skupno borila v vojni in s katerim jo morajo vedno vezati prisrčni odnošaji. Borzna Zagreb, 29. nov. Devize: Dunaj 3.70 —3.80, Berlin 104.50—106, Budimpešta 35.50—38, Italija izplačilo 1180-1190, Italija ček 0—1174, London izplačilo 0 —U8Q, Newyork izplačilo 290—296, Pariz izplači’0 2000—2025, Praga 309 50—*■ 312, Švica 5500—0. Valute: Dolarji 2l>0 —293*' avstr, krone 3.50—3.75, carski rublji 22—28, bolgarski levi 180—0, na-poleonclori >0—1020, nemške marke 110 —115, Italijanske lire 1160—0. Beograd, 2'Vnov. (Izv.) Valute: leji 50, marke 28.25, avstr, krone 0.30. Devize: London 296, Pariz 505, Newyork 72.75, Milan 690.70, Praga 77.25, Berlin 25.50, Dunaj 0.98 in pol. Praga, 29. nov. (Izv.) Valute: marke 3410, švie. franki 1802, lire 381, franc, franki 656.50, funti 378, dolarji 94, dinarji 128.75, levi 53.50, avstr, krone 0.80, poljske marke 2, madž. krone 12.35. Curih, 29. nov. Devize: Berlin 1.90, Holandija 185, Newyork 526, London 20.°8, Pariz 35.30, Milan 21.30, Praga 5.50, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.70, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.10. 8 mm V iiiii Zastopnik njujorškega lista »World« je imel s preziden*om Masarykoin razgovor o vvashingtonski konferenci. Ker se v poslednjem času pripravlja preobrat slovanske politike v srednji Evropi, ki začne uvaževati nov položaj ruskega gospodarstva in ruske države in pa samostojno stališče Nemčije na-pram slovanskim državam srednje in vzhodne Evrope, prinašamo intervju v celoti: »Strahote vojne In njene posledjce so' poučile, kakor mislim, vse misleče in vodilne osebe v Evropi in na celem svetu, da leži resnično človečanstvo in dobrobit človeštva samo v delu in v njegovih kulturnih uspehih. Od wa-shingtonske konference’ pričakujem, da bo to spoznanje potrdila in prispevala k pojačenju miru. O washlngtonskl konferenci pa bi hote! povedati sledeče podrobnosti : 1. Veselim se, da Amerika stopa v zvezo z Evropo in s celim svetom. — Uspeh konference obstoja že v dejstvu, da se v prestolnici Združenih držav sestanejo politično naobražene osebe Vseh narodov in da se medsebojno spoznajo. . Pred izvolitvijo predsednika Har-llnga so iz Amerike pogosto prihajale vesti, da se namerava Washington izolirati. Reklo se je, da Amerikanci ne poznajo sestavljenih evropskih razmer in da sfe vsled tega hočejo vzdržati poseganja v evropska politična vprašanja. Smatram, da je slična izolacija dejansko nemogoča. Meni se vidi, da je politika predsednika Hardinga ubrala drugo In boljšo pot. Ako Amerikanci ne poznavajo Evrope, ne sledi, da mprajo zapustiti Evropo, nego je povsem logično, da jo začno spoznavati. Jaz verujem v amerikanske demokratične ideale. Amerika je že dokazala, da nima feritorijalnih aspriracij. Ravno vsled tega more dobro vplivati na evropska Vprašanja. Po sodelovanju na svetovni vojni in mirovni konferenci se mi zdi Izolacija nemogoča. 2. Dejansko gre za duh, v katerem to bo vodila konferenca v Washingto-»u. Jaz sem pristaš trajnega miru, sem nasprotnik militarizma in imperijalizma. jToda baš vsled tega sem proti sentimentalnemu pacifizmu, ki sem ga pogosto srečaval v Ameriki in v Angliji. Pristaši tega pacifizma so postali z njihovimi mirovnimi stremljenji pokrovitelji najbolj agresivnega militarizma. Želim, da bi washingtonska konferenca poslovala praktično, realno in da bi resnično služila mirovnemu idealu. 3. Washingtonska konferenca ima pred sabo določne probleme. Naj mi bo dovoljeno v prvi vrsti opozoriti na vprašanja srednje Evrope. Ne trdim, da Je to glavni problem, a navajam ga, ker Imam dnevno ž njim opravka. Srednja Evropa je zame cona malih držav in narodov med zapadom in Rusijo. Ta cona Je.igrala v zgodovini in prav posebno v zadnji vojni veliko vlogo. Gre za konsolidacijo najmanj osemnajstih narodov ln držav. To so mali manjši narodi, vprašanje malega naroda (in države pa 'je prav posebne vrste. Zapadna Evropa In Amerika imati malo razumevanja za vprašanje srednje Evrope, ker so tam večje države in ne obstoja zanje občutni jezikovni in narodnostni problem. Mimogrede omenjam, da • bi takozvane velevlasti postopale starinsko, ako bi povdarjale razliko med velikimi in malimi narodi. Po mojem mnenju ne zastaja mala država po svoji politični individualnosti za veliko državo. Ne gre samo za število, ampak tudi za kakovost, Demokracija mora prodreti tudi v zunanji politiki in v diplomaciji. Kakor ne obstoja razlika med bogatim in revnim meščanom, tako naj izgine razlikovanje med velikimi in malimi narodi in državami. Ne gre za moč in veličino, marveč za pravo in vrednost. 4. Rešitev srednjeevropskega vprašanja, to se pravi konsolidacije srednje Evrope, je nujna tudi z ozirom na bližnji vzhod in Rusijo. V,kratkem bo stopil ruski problem v novo fazo. Rusija se bo vzdignila k svoji konsolidaciji. Ako se Evropa hoče pripraviti za ta trenutek, bo morala v najkrajšem času rešiti ostala vprašanja^ ki so sc pojavila s svetovno vojno in z mirovnimi pogodbami. ' 5. Razmerje med Francijo in Nem-čij.o je gotovo posebno vprašanje. Nočem izvajati, ampak samo povdariti svoje prepričanje, da je za ohranitev miru v Evropi nujno, da se Franciji ne bo bati nove agresivnosti od strani Nemčije. Gre za to, da se v tem oziru Francijo vtrdi. S te,m se ne izražam proti Nemčiji, nasprotno, želim in pričakujem, da bo med Francijo in Nemčijo prišlo do sporazuma in do skupnega dela. Anglija bi mogla biti pomirjevalni posrednik. Pred vojno je Nemčija in njen privesek Avstrogrska vladala Evropo. --Proti tem centralnim silam se je bila ustvarila antanta in je bila nemška premoč zlomljena. Svetovna vojna je iz-premenila politično organizacijo Evrope; razpadle so tri absolutistične velevlasti — Nemčija, Avstroogrska in Rusija.. Nobena vlast ne more prevzeti vodilnega mesta, ki ga je pred vojno zavzemala Nemčija. Evropa more in mora postati velika antanta malih in velikih narodov. V tem demokratičnem zmislu moramo pričakovati in želimo, da bo v Evropi dobila Rusija svoj stari vpliv. V tem zmislu pričakujem sodelovanje Amerike z evropskimi narodi. 6. Nadaljni težki problem vidim v trajni zvezi med Združenimi državami in Anglijo, to se pravi med angleško govorečimi narodi in deželami. Ni ml potreba- razpravljati o važnosti, ki bi Jo imel tak trajni sporazum za mir in kulturni razvoj celega sveta. 7. Težavnejši je problem Tihega oceana, predvsem problem Japonske. Ta je v veliki meri populacijsko vprašanje. Japonska je preveč naseljena in v tem oziru se nahaja Amerika v obratnem položaju in ta razlika opredeljuje v izdatni meri politične odnose med obema narodoma. 8. Sedaj hočem izpregovoriti besedo o razorožitvi. Resnična razorožitev bo posledica in 'uspeh odkritosrčne internacionalne in humanitarne poetike narodov in držav. Pri vseh narodih se mora ukoreniniti pravilno prepričanje, da se mora agresivnost ukiniti, da dovoljuje človečanska morala samo obrambo, defenzivo, ne pa ofenzivo. Radi tega se mora povsod' voditi resnična kulturna politika, ki bo izvajala načela vzajemnosti in interaacijonal-nosti. 9. Washingtonska konferenca se mora pečati z vprašanjem, ali naj za njene smotre ustvari poseben in trajen organ, ali pa sporazume o tem z Zvezo naro-rodov. Jaz sem želel, da Amerika ne bi bila zapustila Zveze narodov; mogla je pristopiti z določenim pristavkom in določiti od začetka paragrafe, ki jih ni mogla priznati. Nisem prijatelj pasivnosti; mislim, da je boljše zagovarjati dobro stvar povsod, kjer se le nudi dostojna prilika. To velja za vse mirovne pogodbe. Te pogodbe niso brez pogreškov, brez zmot in brez protislovij. Toda pripravile so v Evropi boljši politični položaj, kot* je obstojal pred vojno. S medsebojnim zaupanjem in Sodelovanjem ter po daljšem izkustvu se more ublažiti pogreške in jih odstraniti. 10. Washingtonska konferenca gotovo ne bo prezrla finančnega vprašanja Evrope In celega sveta, predvsem vprašanja valute. V gotovi meri traja vojna dalje in sicer ravno v finančni in ekonomski obliki. Bilo bi čudno, ako bi se hudovali nad vojno in bi hoteli pri tem izpregledati škodljive posledice valutnih špekulacij itd. Ubivanje v vojni je brezdvomno strašno, toda sistema- tično izkoriščanje in izstradanje ekonomsko šibkejšega po močnejšem ni človeško. Želim, da bi se konferenca pečala z ekonomskim vprašanjem na praktični način, imam Vtis, da sc ga prav često pojmuje v filantropičnem smislu, ki zagotavlja trenutno pomoč, ki pa ne upošteva finančnih in kupčijskih težkoč in njihovih vzrokov. V kupčijskili zadevah dajem solidni kupčiji prednost pred seritimentalnostjo.« ftSemšri v IncfliU. Iz Indije prihajajo vesti o težkih nemirih in nevarnih uporih domačinov proti Angležem. Angleško časopisje se obširno peča s krvavimi dogodki zadnjih dni. O priliki obiska angleškega prestolonaslednika v Bombayu so se vršili krvavi boji med britanskim vojaštvom in Indijci. S streh je letelo kamenje brzojav poroča o 40 mrtvih in 200 ranjenih. 1 Da bo položaj našim čitateljem razumljiv, navajamo, sledeče podatke. Anglija je vladala v Indiji po načelu »divide et impera«; izigravala je namreč dosledno Mohamedance proti In-dom in narobe. V medsebojnih spisih domačinov je pa grabil in kopal zlato John Buli. Do svetovne vojne je to šlo. Azijci so čutili nad seboj veliko materi-jalno premoč Evropejcev in verjeli tudi v moralno silo belih kolonizatorjev. S svetovno vojno je postala stvar drugačna. V armadah antante so služila razna barvasta plemena in videla, kam vodi materijalna moč belili ljudi — v polcolj in smrt. V Indiji se je z vso silo vzbudila reakcija proti morali Evrope. Mohamedanci in Indi so se sporazumeli in vodijo sedaj skupen odpor proti Angležem. Indija zahteva samoupravo. Mohamedanci in indijski rodovi imajo svojega voditelja-preroka, ki pridiga odpor proti satanski civilizaciji belcev. Voditelj Gandhi, je sam študiral 'na Angleškem in pozna torej Evropejce iz bližine. Gandhi propoveduje .duhovno revolucijo. Ničesar evropejskega naj ne sprejema Ind, ampak vrne naj se k starim navadam in naukom pradedov. Ne vstopa naj v angleško vojaško službo, sede naj doma za statve in tke — proč od evropskih satanov, je geslo. Gandhi ima v Indiji velikanski vpliv. Na kongresu v Calcutti je predložil narodne resolucije, ki so bile z navdušenjem vsprejete. Indi naj vzamejo svoje otroke ,iz angleških Šol in naj si sezidajo lastne učilnice, naj ne iščejo pravice pred angleškimi sodniki, naj ne kandidirajo v zbore skupno z Evropejci in naj ne kupujejo iportiranega blaga. Dober poznavalec Indije Sir Valentin Chirol Je mpenja, da se bo zatresel ves britanski imperij, če ne dobi Indija v kratkem samouprave, kajti'metode kot jih uporabljajo proti indskim upornikom britanski generali, so prignale razburjenje do vrhunca. Tako Je n. pr. general Dyer 1?.- aprila 1. 1919 v Jallian-walll (Pendžab) dal že tri dni potem, ko ni bilo v mestu nikakih nemirov v?č streljati' za kazen na mirno zbrano množico na sejmišču (bilo je do 10.000 ljudi). Angleške čete so streljale 10 min. iz daljave 100 m ter je bilo 500 mrtvih in do 2000 ranjenih med neoboroženimi domačini, ki so bežali v gručah in v paničnem strahu, a general Dyer je pa na te gruče dirigiral ogenj osebno. S protiturško politiko je izgubila Anglija v Indiji simpatije Mohameda-nov, ki smatrajo sultana za svojega verskega poglavarja, z masakri kot ga je zagrešil general Dyer Je združila stare nasprotnike Inde in Islamiste. In pasivna revolucija z odklanjanjem skupnega dela z Angleži, kot jo pridiga Gandhi, bi se utegnila spremeniti v krvavo igro. 1. dec. vsi w Union. Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Po meni...« Loyola je za hip vzravnal svoj koščeni stas, ki ga je bolezen že upogibala v gomilo. V njegovi strašni besedi i}i bilo ne ošabnosti ne sovraštva. Menihov obraz ni Izriažal drugega nego usodno silo prirodne moči... Roncherolles je bil sedel nazaj. Trd in nem, z zaprtimi očmi, stisnjenimi zobmi in skrčenimi pestmi je poslušal, upijanjaje se z Loyo-lovimi besedami. Loyola pa je govo-fil: »Dokler sem upal, sem mu dal živeti. Celo Katarino sem tolažil v njeni nestrpnosti. Toda izprevidel sem, da se varam. Ta kralj bi bil zmožen iztrebljati krivoverce; krive vere pa iztrebil ne bo. Da, grmada in vešala vrše že dvajset let neutrudno svoje delo. Henriju Je treba priznati, da usmiljenja ne pozna. Udaril iih je mnogo. A pravega udarca on ne bo zadat. Ako bi vladal človek še deset let. ie Franclja za Cerkev izgubljena in reforma izvo-juje zmago. No kaj govorim o reformi danes* ko triumfirajo priznani in očitni hlapci hudičevi! Od včeraj je Nonstradamus kraljev največji ljubljenec, dasi mi je Henri še pred nekaj dnevi obljubil njegovo smrt.« Menih je premolknil. Bolezen mu Je bila do malega izpila moči In sleherni gib, vsaka beseda, sleherna misel je bila zanj napor. Ko je Roncherolles začul Nonstradamovo ime, je omahnil, kakor bi ga bil zadel dejanski udarec. Črne zreniče so mu zažarele od sovraštva. Menih je smehljaje opazil ta pogled._ »In zato sem obsodil kralja,« je povzel. »Cesar Katarina ni umela storiti, se ima zgoditi nocoj. Vse je pripravljeno. Treba mi je Itf še dati znamenje. Dam ga čez dvajset minut, ko pojdem od tod. Jutri bo vladala Katarina. In vi boste jutri'svobodni. Moje ure so štete. Sicer pa mislim itak čimprej ostaviti Francijo, da ponesem papežu poslednje nasvete duha, ki se vrača k svojemu Gospodu. Vaša prva skrb, še preden se odpravite iskat svoje hčere, bodi liiiairaioiiraiiiiii Hughesove razoro£itvene predloge na washingtonki konferenci podpira Anglija. Temu se ni čuditi. Angleška časopisja, ki zatrjuje, da je bila Anglija odličen predbojevnik za razorožitev. Izginila je angleška armada vojnih let in odpravljena je vojaška obveznost. AngešJo admirali-teta je še pred konferenco v Wa-shingtonu odredila, da se skrči vojno brodovje in Uporabijo ladje za trgovski promet. (V slučaju vojne bi se seveda zopet porabile kot vojne ladje.) Angleško brodovje je za državo najmanj tolike važnosti, kot za kontinentalne države armada. To sledi predvsem iz tega, ker je Angleška raztresena po celem svetu in je komunikacija odvisna od brodovja. Ne-pregedna je važnost brodovja iz apro-vizacnih ozirov. Štiri petine kruha in polovica vsega1 mesa, ki ga potrebuje Anglija, dostavljajo prekomorske province in dežele. Ce bi britanski otoki ostali samo 14 dni brez dovoza, umrje 47 milijonov prebivalstva od lakote. Zato ni čuda, da je angleško stremljenje, zvišati prometno brodovje in s tem v zvezi obenem propagirati razorožitveno gibanje. V Angliji so si na jasnem, da je uspeh vvaschintonske konference odvisen v prvi vrsti od političnega ravnovesja med velesilami Tihega oceana, to je med Zedinjenimi državami, Anglijo, Japonsko in Kitajsko, in si- cer na ta način, da so zavarovani in* teresi Kitnjske (er obenem pomirjene Združene države iq Japonska. • Sicer se tozadevno zelo dele mnenja v Angliji. Avstralski zastopniki ognjevito zagovarjajo zvezo med An- j glijo in Japonsko. Kanada se nasprotno protivi zvezi z Japonsko in zagovarja zvezo Anglije z Zedinjenimi državami. L.loyd George zato zagovarja posredovalni predlog, ki meri za tem, da se doseže trozvezo Angleške, Zedinjenih držav in Japonske in pozneje eventuelno pritegne še Kitajsko. V zmislu L!oyd Georgovega posredovalnega predloga se bo vršila angleška politika na konferenci v vVashingtonu, ki zadovoljuje vse politične faktorje v Angliji. V Ameriki prevladuje mnenje, da bo zelo težka rešitev zamotanega svetovno političnega položaja v zmislu angleških predlogov. Amerikanci navajajo, da je razmerje med Japonsko in Kitajsko vse prenapeto, da bi bilo mogoče sporazumno-delo. Angleško javno mnenje zavrača amerikanske argumente s povdarkom, da ravno angleško-japomska zveza ščiti Kitajsko. Ce sedaj pristopi v zvezo še Amerika, je vpliv Japonske na Kitajsko izdatno zmanjšan in o tem zaščita Kitajske tembolj zagotovljena. Potek wa^hingtonske konference je izredne važnosti za svetovni mir i» za gospodarski razvoj vseh malih držav v Evropi. Zato ni odveč, če s posebno pažnjo zasledujemo potek konference, kjer se odločuj? o usodi držav in narodov. G©$p©darsfw©. H-1 Svetona gospodarska konferenca. Iz Washingtona poročajo, da so razni zastopniki predlagali sklicanje svetovne gospodarske konference, da se vzpostavi normalno svetovno gospodarstvo. -f- »Mesna«, tvornica mesnih izdelkov v Mariboru je dobila dovjlje-nje, da sme izvažati v Švico vsak teden 5 do 6 vagonov svežega mesa. Meso se izvaža v posebnih vagonih in stane v Švici 150 do 200 kron v naši valuti. -f Stinnesov , načrt o eksploataciji Rusije. Časopisje se bavi v zadnjem času mnogo s presojanjem Stinnesovega bivanja v Londonu. »Morningpost« priobčuje informacijo, da ima Stinnesovo bivanje v Londonu namen, pridobiti angeške in amerikanske industrijalce za načrt, organizirati v Rusiji eksploatacijo prirod-nega bogastva. Stinnes namerava s pomočjo Angležev it} Amerikancev organizirati v Rusiji menjalno trgovino. Uvažali bi se industrijski izdelki, iz Rusije pa izvažali vsi poljski pridelki, rude in druge surovine. -f- Obveznice 7.odstotnega državnega posojila. Slovenski konzorcij objavlja; Obveznice 7 odstotnega državnega investicijskega posojila so prispele in so subskribentom- pri onih mestih, kjer so podpisali posojilo, na razpolago. — Konzorcij za 7 odstotno državno investijsko posojilo. -f Fuzija dveh čeških bank. Češka industrijalna banka, ki ima podružnice tudi v Ljubljani, ter Poljedelska kreditna banka sta sklenili izvesti fuzijo. Nova fuzijonirana ban- ka in poljedelska kreditna banka se bo imenovala: »Češka industrijalna banka in poljed. kred. banka.« Kapital ki znaša 200 milijonov čehoslovaških kron, se bo povišal za 25 milijonov. Nova banka prevzame tudi čehoslo-vaške podružnice splošne prometne banke. -[- Nabava denaturirane soli za industrijska podjetja in obrtnike. Na mnogo vprašanja glede nabavljanja industrijske soli sporoča trgovska in obrtniška zbornica vsem interesira-nim podjetjem, da je prošnje za dodelitev industrijske soli' nasloviti na pokra jnsko direkcijo monopolne uprave v Ljubljani,' stovarište soli. V prošnji je navesti svrho uporabe in povprečna mesečna množina. Monopolna uprava obveščal prosilce, kdaj in kje lahko dvignejo nakazano sol. Večjim podjetjem, ki rabijo celo va-gonske tovore soli, se dostavlja sol direktno po železnici iz tovaren v Kreki. Cena znaša 55 par za 1 kg. -f- Deficit češkoslovaških železnic. »Železniški revne« primankljaj v če-ško-slovaški železniški upravi takole razlaga: 1 tona rjavega premoga je stala pred vojsko 6 K, danes pa stane i^o K (zvišanje za 2600 %), l tona črnega premoga pred vojsko 12 K, danes pa 380 (zvišanje za 30O0 %)', lokomotiva, ki je prej stala 100.000 kron, stane danes 1,900.000 K (zvišanje za 1800 %), a tovorni voz, ki je stal pred vojnimi leti 6000 K, stane sedaj 109.000 K. V enaki meri so poskočile cene drugih tvarin, tirnic, pragov, kolomaza, razsvetljave, p** pirja itd. Dnevne vesti. — Gospod minister za notranie zadeve ie odredil, da Ima na dan 1. decembra t. L počivati delo v državnih uradih ln obratih samo dopoldne. — Kr. namestnik g. I. Hribar obolel. Kakor poroča dopisni urad, le pokrailnski namestnik, minister g. I. Hribar lahko obolel. Vsled zdravniškega nasveta ne more odpotovati v Litijo In Logatec, kakor Je bilo to po časopisih objavljeno. — Nova banka. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, g. Anton Pesek in tovariši so dobili glasom odloka ministrstva za trgovino in obrt, oddelek v Ljubljani z dne 26. oktobra t. 1. Sl 7204/21 dovoljenj* (koncesijo), da osnujejo delniško družbo c imenom »Jugoslovanska kreditna banka ▼ Ljubljani« ter so se odobrila predložena pravila. Temeljna glavnica nove banke bo znašala 4,000.000 kron, ki se razdeli na 10.000 delnic po 400 kron'. Občni zbor *m* brez oblastvenega dovoljenja zvišati delniško glavnico na 15,000.000 kron. — Jugoslovanski kreditni zavod v LJubllanl, Marijin trg 8, ki Je sedaj reg. zadruga z omejeno zavezo, se spremeni začetkom prihodnjega leta v delniško družbo v — banko. tedaj, da pridete k meni po navodila. Zbogom, gospod; bodite neizprosni kakor Pravica in trdni kakor Vera; zakaj, če bo Katarina vladala Franciji, boste vladali vi — Katarini!« Roncherolles je upognil koleno do tal, Loyola pa je rekel z resnobnim glasom.: »Sin moj, bodite blagoslovljeni .. .« Nato je odšel iz celice. Ječar je spet zaklenil jetnika, ki je ves trepetal od očetovskih nad in častihlepnega ponosa. ,Ko je hotel Ignacij de Loyola zaviti pod obok in kreniti na ulico, Je rekel tik zraven njega glas: »Zdi se, prečastiti' da vas nekdo išče . . .« Loyola se je zdrznil kakor jelen, ki začuje lajanje psov. Ni se ozrl, kdo govori. Spoznal, ga Je po glasu. Oh, kako je sovražil ta glas! Ne da bi okrcnil glavo proti možu, ki je stal skrit v temi pod obokom, je zarohnel : »Poberi se, demon! Ne misli, da boš nadvladal poslanca Kristuso-vegal Nonstradamus. vedeževalec, ki trdiš/ da tl je bodočnost .odprta knjiga, poslušaj mojo prerokbo. Resnična je, zakaj Bog mi jo narekuje: Stehtan si, Nonstradamus; preštet si in razdeljen!« »Nevidna roka, ki je zapisala ,Mene, tekel, ufarsin’, ne more pasti name, ker sem jaz tisti, ki jo vodi. še enkrat, gospod: nekdo je tu, ki vas Išče.« Tisti hip je Loyda res zagledal v svetlem izreku vrat oficirja kraljeve garde, ki mu je stopil nasproti. »častiti oče,« je dejal.s spoštljivim naklonom, poverjeno ml Je, da vam sporočim odlok njegovega veličanstva.« Pri teh besedah so se odprla vrata v obokovi stranski steni; oficir je vstopil prvi, menih in Nonstradamus za njim. Bili so v stari stražnici, ki tiste čase ni več služila svojemu namenu. »Kakšen je ta odlok?« je kratko vprašal Loyola. »Častiti oče, kralj mi je, ukazal, naj vam povem, da je bil zelo vesel poseta, s katerim ste nočastili, francosko kraljestvo-« »To pomeni,« je dejal Loyola * trpkim nasmeškom, »da naj smatram svoj poset zo končan? . . .« Oficir se je priklonil. »Dobro,« je povzel menih. *V teku treh dni odpotujem lz Pariza. ■Takšen je bil itak moj namen.« Oficir se je poklonil še globlje, rekoč* »Častiti oče, kralj vas prosi, da ostavite Pariz takoj.« »Naj bo!« je dejal Loyola. »C a s je b 11;« sl je rekel v mislih. »Prepozno je 1« . Nonstradamus je odgovoril besedi; ki se je porodila v menihovi glavi, ne da bi jo bil Izrazil glas. Loyola je vstrepetal. Oroza Je navalila v njegovo srce, ki je bilo vendar tako utrjeno /oper vse prazne strahove. Toda premagal je slabost in povzel: ,• »Če je tako, odpotujem še dre- vi , ^ »Častiti oče,« je rekel oficir. »O drevi: takoj se morate oapr»" viti.« (Dali« pribadniUSJ — Iz častniških krogov. Za vojaškega ovelinika v M »Ti boru je imenovan general ivojin Babič, kot namestnik predsednika razmejitvena komisije proti Italiji, generala Kudolia Maistra. t — Poziv na fi-tedenske orožne vaie. »si tisti, vojaški obvezanci, ki se niso ho^ teli odzvati ukazu z dne 24. oktobra, bodo tekom meseca decembra, januarja in februarja pozvani na 6-tedenske orožne vaje. — Kdor bi se tudi sedaj ne odzval, bo moral nositi vse posledice za nepokornost. — Nemški vozni listki na železnicah. Na tozadevno kritiko v št. 289 iz Meže pri Dravogradu smo dobili od kompetentne strani polasnilo, da južna železnica dosledno rabi le tiskovine v državnem jeziku, iz-vzemši brezplačnih kart, katerih je še velika zaloga nemških. Istotako uvaja državna železnica nove tiskovine le v državnem jeziku, toda edina njena tiskarna ne zmore vseh tekočih potreb, zato se le iz ekono-' mičnih vzrokov ponekod porabljajo' še Stare zaloge, ki so nemške, ozir. dvojezične. Ko se stare 'zaloge porabijo, preneha vsak povod za pritožbe. — Naimlajša slovenska odllftovanka. Kralj Aleksander je poslal svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom gdč. Adi Šorlijev!, hčerki notarja g. dr. Šorlija v Rogatcu, ki Je pozdravila kralja povodom njegovega obiska v Ljubljani v imenu neodrešenih bratov in sester. — Ker se ie rok žrebanja srečk podalj-i *9l. prosimo vse one, ki imajo srečke Kola Jugosl. Sester v razpečavanje, da jih ob-drže do roka, ki bo pravočasno objavljen V časopisu. — Odbor Kola J. S. — Akadeni. društvo »Triglav« v Zagrebu si. je izvolila na rednem občnem zboru dne li>. nov. za zimsko sezono 1921/22 sledeči odbor: Predsednik: Šlandar Jože, sum.; podpredsednik: Kancler Anton, jur.; tajnik I.: Punčuh Vlado, jur.; tajnik II.: Šinkovec Gregor, šum.; blagajnik: Stepančič Franjo, šum.; knjižničar I: Mlklavžlč Josip, Sum.; knjižničar II.: Tekavčič Gusta, farm.; gospodar: Kajfež Drago, šum.: arhivar VVolbank Josip, med.; namestniki: Oblak Josip, farm.; Hočevar Anton, med.; revizorji: Krebel Peter, šum.; Medic Josip, šum.; častni sod: Šestan Ivan, abs. jur.; Konobelj Joško, jur.; Burdych Oto, farm.; Hladnik Anton, med.; Kaukler Ivan, med. — DJačko potporno društvo u Krku. — Dne 3. novembra o. g. otvorio se u Krku, JednoJ od najisloženijih točaka naše domovine, nlži realni gimnazij sa dva 'razreda, u koji se je odmah uplsalo preko 70 djaka, dljelorn otočana, a dijelom iz nespašene Istre. Buduč su djacl večinom siromašnih roditelja, osnovalo se več 26. oktobra o. g. »Djačko potporno društvo«, te djačlca kuhinja, gdje če djaci dobivati hranu uz mali novac. Sva naša dobrotvorna društva, nov-Čani zavodi i tvrtke umoljavaju se da po-dupru ovaj mladi zavod, kojl če odgajati Plonire narodne svliesti i Ijude borce proti “'dloj najezdi. Naprijed za narod! € — Iz Loške doline. Pri graščini Snežnik je še vedno uslužbenlh nekaj Nemcev In nemčurjev, ki komandirajo vse ostalo OSobje, posebno pa podrejeno delavstvo. Posebno jim je zoprno narodno misleče osobje, Salo zbirajo nekak fond, da bi ustanovili delavski dom, kier bi vladala internacijona-la. Pazimo torej na te pritepence, četudi Ham navidez donašajo darila! Pri izplačevanju Itak borih zaslužkov se odteguje delavcem brez vsakega vprašanja po 260— 300 kron za ta zagonetni fond. To je očito nasllstvo, ki se mora takoj ustaviti. — Pobegli pograničar. Dne 21. nov. je pobegnil od pogranične čete Št. 16 v Mojstrani narednik Cervenjakob T. Nita v polni patrolnl opremi. Kam je pobegnil, ni znano. — Razne tatvine. Neznan 30—35 let »tar moški je prenočil dne 22. nov. pri gostilničarju Francetu Smrekarju v Podlipo-Slavl. Gost se je zjutraj zarana po francoski poslovil In Je odnesel za okroglo 12.000 kron razne moške in ženske obleke In perila. Dne 18. t. m. so vlomili neznani tatovi V stanovanje Josipa Rožanca na Trati št. 6 In odnesli 2 zlati ženski url, 1 žensko in 1 Bloško zlato verižico, 3 pare zlatih uhanov, 8 zlate prstane 2 cekina po 10 kron, 1 cekin ta 20 kron, 5 srebrnih tolarjev po 5 kron, 10 srebrnih goldinarjev, 12 srebrnih kron, nekaj obleke in 3000 kron denarja. Skupna Skoda znaša 30.000 kron. O tatovih nimajo le nobene siedl. — Dne 25. t. m. je vlomil neznan tat v železniški voz v Sevnici in odnesel en zaboj emailirane kuhinjske posode. — Posestnikovemu sinu Andreju Kmetiču v Trzinu je bila ukradena v gostilni Neže Burgar v Loki zlata ura vredna pred Vojno 2000 kron. — Iz dvorišča v Sp. šiški, Frankopanska cesta Je bil ukraden Antonu Medvedu ročni voziček vreden 1000 kron. — Posestniku Josipu Koslerju v Lipah Je bil ukraden 14—16 kg težak panj čebel vreden 600 kron. — Posestniku Korolu Muleju Ba Vrhniki Je bilo ukradeno v noči na 24. t. fti. težak konjski komat vreden 2000 kron, dve usnjati konjski opremi vredni 15.000 kron ter ena plahta vredna 2000. kron. — Posestniku Pavlu Sirniku v Sp. Kašlju Je ukradel neznan tat Iz spalne sobe za okrog 0000 kron obleke in perila. — Jezersko. Načelstvo NSS je interveniralo pri namestniku pokrajinske uprave v fcadevl rešitve pritožbe Občinarjev radi hbožne akcije, ki Jo Je upravljal cerkovnik UerneJ Krč. — Zanimiva poroka. Dne 26. novembra 11. se je poročil na Brezjah bančni podrav-tiatelj g. Fr. Skušek Iz Ljubljane z gdč. Zo-fiko Gabrljelčičevo iz Brezij. Med svati Je bila tudi ženinova svakinja, živahna Japonka, ki Je novoporočencema nazdravila v japonskem In kitajskem jeziku, zapela jima iaponsko čestitko ter četrt ure plesala ples, d ta plešejo Japonke na ženitnlnah. — Za tamošnje občinstvo je bilo to sfeveda nekaj selo zanimivega, kar doslej še niso videli. — Vlom v uredništvo. Pretekli teden »o neznani zlikovci vlomili ponoči v uredniške prostore »Hrvatske Riječi« v Splitu. Razbili so telefon, nekaj uredniških miz In ktolov. Policija vodi obširno preiskavo. — Od doma Je potegnila 151etna Marija Kračna iz Rakeka. Begunka je majhne postave In nima s sabo) nobenih listin. — Velika tatvina zlatnine. Dne 23. nov. med 12. In 13. uro je vlomil neznan tat v Izložbeno okno urarja Lujka Šnedorfa v Pa-kracu tor je odnesel: 40 zlatih prstanov, 40 doubie prstanov, 16 žepnih ur starih, 12 žepnih ur novih in 15 poročnih prstanov. O Storilcu nimajo še nobene 'sledi. — Velika tatvina v Cerkljah. V noči od 17 tla 18. t. m- Je vlomil znani postopač in goljuf Ivan Tajfar Iz Drulovke pri Kranju, ki se Izdaja za potnika Vzajemne zavarovalnice, za inženirja ali trgovca v stanovale posestnika Franca Videnča v Cerkljah ®rl Kranju, ter je ukradel sledeče stvari: 2 bankovca po 4000 kron, 13 bankovcev po 400 kron, žensko zlato uro (2500 kron), zlat tratni obesek (3000 kron), dva zlata pr- stana (1000 kron), moško suknjo (800 kron), ene gosli (1000 kron) in črno -pelerino (1200 kron). Skunna škoda znaša 20.700 kron. — Pobegli kaznjenci na delu. Iz mariborske kaznilnice je pobegnil pred nekaj časom kaznjenec Valentin Brasle iz Braslovč s štirimi tovgrišk O kaznjencih niso dobili dolgo časa nobene sledi. Dne 15. t. m. pa se je pojavil Brasle z enim tovarišem v Stojniku. Tam je vlomil v zaklenjeno stanovanje posestnika Simona Brdnika In odnesel več moške in ženske obleke ter perila, eno uro in več drugih drobnarij. Škoda je precej velika. Tatova sta Izginila zopet brez sledi. V ČETRTEK 1. DECEMBRA OB 8. ZVEČER \V UNIONOVI DVORANI VELIK KONCERT TUKAJŠNJEGA UDRUŽENJA JUGOSLOV. NOVINARJEV V PROSLAVO NARODNEGA UJEDINJENJA! Ljubljana. = Za koncert Udruženja jugosloven-skih novinarjev, ki bo v četrtek 1. decembra v proslavo narodnega ujedlnjenja, se vsa pevska društva, ki nastopijo ta večer z mešanimi in moškimi zbori, pridno pripravljajo. Tudi med občinstvom je za to prireditev veliko zanimanje, ker obsega bogat spored koncerta razne privlačne točke, ki bodo zadostile raznim okusom. Ze imena odličnih solistov (ge. Lovšetove, gg. Romanovskega in Sowilskega) jamčijo za prvovrsten glasbeni užitek. Za zborovo petje pa je itak v > našem občinstvu vedno veliko zanimanje, posebno pa takrat, ko nastopi šest zborov z umetnimi in narodnimi skladbami v raznolični izbiri. Za orkestralni del prireditve bo poskrbela priznana muzika dravske divizije. — Po koncertu se bo razvila neprisiljena prosta zabava. Opozarjamo, da se dobe vstopnice in sedeži v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici; dobro je, da si vsakdo, ki misli posetiti koncert, še pravočasno preskrbi prostore. = Kam pa se ti le včeraj tako mudilo, da si padci? Ali ne veš? Po vstopnico v Ljudski dom za Miklavžev večer, ki ga priredi splošna organlzaciia Invalidov, vdov in sirot, v pondeljek 5. decembra ob pol 8. url zvečer. Vstopnice se dobe: «. Sever, Šelenburgova ulica, gdč. Štefka Kržetova, Trnovski pristan 12, Ljudski dom I. nadstr. = Proslava »Sv. Save«. Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi letos našega pro-svltelja »Sv. Savo« s primerno proslavo, ki se bo vršila dne 27. januarja 1922 v veliki dvorani »Narodnega domar. 7e v naprej opozarjamo sl. občinstvo na to prireditev, ker bo to prva taka prireditev v naši sredi. = Za ravnatelja Prvega delavskega konzumnega društva V Ljubljani Je imenovan g. Al. Kocmur. = Splošna organizacija vojnih invalidov za' slovensko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani vabi na Veliko veselico, ki jo bo priredila dne 3. dec. 1921 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« s sodelovanjem godbe dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina. Na sporedu bo med drugim: srečolov, šaljiva pošta in ples. Čisti dobiček je namenjen za po-vzdigo društva in predvsem za podporo najrevnejših vojni žrtev. Predprodaja vstopnic v trafiki g. Severjeve, CelenburgoVa ulica in trafiki Bellnc-Koželj, Sv. Petra cesta št. 95. Preplačila se hvaležno sprejemajo. = Društvo »So<*a« priredi v nedeljo dne 4. decembra velik Miklavžev večer v Mestnem domu. Začetek prireditve ob pol 8. uri zvečer. Sodeluje godba dravske divizije In pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev. Nastop Miklavža s sijajnim spremstvom ob .9. zvečer. — Za otroke nastopi Miklavž ob 3. uri popoldne. Darila se sprejemajo v nedeljo dopoldne v Mestnem domu. Otroci na) pridejo v spremstvu, tudi oni, ki bodo obdarjeni Iz sredstev društva samega. = Sokolsko društvo Vič priredi v četrtek 1. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu akadetrfijo v proslavo ujedlnjenja. Sodeluje pevski zbor Obrtne tehnične šole Iz Ljubljane. = Matjažev večer. V pondeljek dne 5. dec. priredi Sokol L, kl se vedno odlikuje s svojimi Izbornimi prireditvami, sijajen Matjažev večer v Mestnem domu. Popoldne ob 5. url se vrši obdarovanje otrok zvečer pa pride kralj Matjaž vasovat med odrasle. Kralj Matjaž nastopi v celem svojem sijaju z veličastnim spremstvom. Godba in petje bosta zabavali veselo Matjaževo družbo. Darila za otroke sprejema Matjaž v ponedeljek dopoldne in popoldne v dvorani »Mestnega doma«. Vstopnina znaša za popoldne 1 dinar, za zvečer pa po 5 din. za osebo. Prijatelje Sokola, neprisiljene zabave in vesele domačine .vabimo, da se udeleže te prireditve, ki bo ena najlepših prireditev te vrste v Ljubljani. — = Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani otvorl svojo pevsko šolo. Vabi gospode In dame (izvenšolske), ki Imajo dober glas In veselje do petja, da prijavijo svoja Imena v tajništvu Glasbene Matice, Gosposka ulica št 8.-I. Natančna pojasnila Istotam. Odbor. = Obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani. Opozarjamo vse ljubljanske gg. mojstre kakor tudi vajence, da se na obrtno nadaljevalnih šolah prične st rednim poukom 'dne 1. decembra letos. = Iz opazovalnega oddelka tukajšnje bolnice je pobegnila 26 letna Antonija Grudnik iz šmiklavža pri Novi Štifti. Odšla Je v bolniški obleki in v copatah ter je odnesla strežnici Jožefi Pan če vi 600 kron vreden plet. — _- = Zaključek letošnje porote. Zadnje porotno znsiedanje se Je zaključilo z obravnavo proti Ivanu Zorkotu, žel. uradniku zaradi hudodelstva obrekovanja s težkimi posledicami. Zorko je obtožen, da je ovadil svojega postajenačelnlka v Zalogu lz maščevalnosti zaradi osebnih prepirov vojaški oblasti zaradi hujskanja proti Avstriji, kaljenja javnega miru In špijonaže. — Posta-, jenačelnik Jakhl je Imel radi te ovadbe velike sitnosti in malo je manjkalo, da nl postal žrtev Suhega bajarja. Toda vojaška preiskava Je dognala, da so bHe ovadbe proti njemu neresnične. — Obtoženi Zorko odločno zanika, da bi bil on napravil ovadbo niti ni dal nikomur podatkov v svrho kake ovadbe. Bil Je sam ovaden In kot priča je moral marsikaj izpovedati od svoje družbe, v katero je spadal tudi postajena-čelnik, toda on ni navedel ničesar kar se je kasneje očitalo postajenačelniku. Njegov zagovor je trajal celo dopoldne. Popoldne sta predlagala državni pravdnlk in zagovornik celo vrsto novih prič. Senat ie sore-\ Je! te predloge in preloži! obravnavo do prihodnjega porotnega zasedanja po novem letu. = Milijonske poneverbe. Ze celi teden se šušlja po Ljubljani o milijonskih poneverbah, v katere so zapleteni tudi neki višji uradniki. Afera se je zaradi začetne preiskave strogo tajno prikrivala, a glede prizadetih oseb se varuje še danes tajnost. Sedaj je le toliko znano, da so v Zagrebu aretirali trgovca Gomzija, kl je poneveril blizu 5 milijonov kron, katere so mu zaupale neke ljubljanske osebe, da nakupi zlata, ki bi ga nato ljubljanski zavezniki iztl- 1 hotapill. Dotlčne osebe pa so tudi poneverile denar, kl so ga zaupale Gomziju. Vrši se obširna preiskava ter je bilo baje tudi v Ljubljani že par oseb aretiranih. = Ponižno vprašanje stavljajo stanovalci hiše št. 5. v Prešernovi ulici (Perles) kam se hočemo obrniti, da dobimo vsaj en del tistih pravic, katere nam po zakonu pripadajo? Dotična merodajna oblast naj pokliče vse stranke in naj jih zasliši. Tako kot do sedaj, ne more iti več! = Vlom na Pogačarjevem trgu. V stojnico mesarjev Smoljana .Mihaela in Kopriva Josipa na Pogačarjevem trgu Je .vlomil neznan tat in ukradel 12 kg mesa. — = Tat v kopeli. V kopeli hotela Slon je bila upradena 27. t. m. trgovcu Andreju Orehku med kopanjem ura in verižica vredna 3500 kron. = Ukraden klobuk. Neki približno 35 let star moški, čedno oblečen je ukradel dne 22. t. m. trgovcu Alojziju Jesenkotu na Starem trgu zelen plišast klobuk vreden 700 K. = Našel se je damski muf, s svileno podlago. Dobi se Stari trg 30. pri tvrdki Tavčar. = Umrl je včeraj zjutraj hotelir in posestnik v LJubllanl (hotel Lloyd) g. Karel Tavzes, star šele 46 let. — V Komenskega ulici Te umrl hišni posestnik g. Andrej Vesel. P. v m.! == Umrla je v pondeljek zjutraj v ljubljanskem Leonlšču zavedna rodoljubka ga. Tereza Hrehorič. Pokojnica je bila rodoljubna in Izredno radodarna žena. Podpirala ie skozi dolgo vrsto let vsa narodna društva. RaVnala se'Je po našem pesniku, ki poje: »Odprl roke, odpri srce, otiral bratovske solze!« Vrli, zaslužni in zavedni ro-doljubki bodi ohranien časten spomin! = Cedite hodnike! Vsak hišni posestnik je dolžan osnažlti vsak dan hodnik pred svojo hišo. Toda nekateri posestniki se za to zelo malo brigajo in čakajo — solnca. *——lir i ■! Mji.i wn— aatmrnmmmmmmmmrm M& IIjUjfflh telili S*. Na najlepšem in najbolj prometnem me-' stu v Ljubljani, je zgradila po dolgih bojih in težkočah, ki segajo še v predvojno dobo Ljubljanska kreditna banka svojo lastno palačo. Krasna impozantna stavba zavzema vogal nasproti pošte in dve fronti in sicer na Dunajsko in Aleksandrovo cesto. Projekt za to paiačo, ki je največja in najmoderneje zidana v celi Jugoslaviji prekaša tudi hotel Moskvo v Beogradu, Je Izdelal znani češki arhitekt Fran Krasnv v Pragi, vodstvo stavbe pa je vodil češki arhitekt stavbenik Vaclav Novi. — Dogradbo te krasne stavbe, ki je zrasla nepričakovano brzo, kljub silnim težkočam v temeljih in v kleti, kjer so drugo klet morali podzidavatl, ko Je bila prva klet in pa 'prvo nadstropje že gotovo, je proslavilo ravnateljstvo »Kreditne banke* na najlepši način. Vso stavbo so okrasili, osobito ob naj višjih robovih z zelenjem in raznimi slovenskimi zastavami. Ob 15. url se je zbralo na strehi zastopstvo Kreditne banke, stavbno vodstvo, delavstvo in veliko število občiijstva, kl so se diviii veličastni prostrani stavbi in pa krasnemu razgledu raz streho. Pred oktogonom na strehi je igrala godba dravske divizije, ki je oznanjevala mestu v veselih zvokih iz višine, da Je dograjena njena največja in najlepša palača. Na to Je sledilo pogoščenje delavcev na najprijaznejši In popolnoma domači način In v bogati izmeri. Ravnatelj stavbnega podjetja g. Emil Toennies se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri stavbi, osobito g. Novemu lz Prage. g. Fuchsu, graditelju lz Sarajeva, inž. Stcinvvenderju, vlš. polirju g. Žigonu In pa celokupnemu delavstvu — približno 250 oseb. V bančni dvorani je zavladalo nato živahno vrvenje in otvoril se je vesel ples. Častno pogoščenie se je nadaljevalo v pisarnah stavbnega vodstva z najvljudnejšlm sodelovanjem prijaznih gospe in Ilubkih gospodičen, ki so uradnice pri vodstvu. V Imenu ravnateljstva Kreditne banke se Je zahvalil g. dr. Karel Triller vodstvu, vsem uradnikom in uradnicam za njih požrtvovalno delovanje, nakar jim Je g. nadupravtlelj NebenfUhrer razdelil lepe nagrade. Tudi delavstvo je dobilo poleg cele mezde še primerne nagrade. Tako Je potekla proslava nad vse dostojno, živahno in veselo ter nam ostane svečani trenutek dogradbe te palače v naj-lepšem spominu. — Sedaj pa še par podrobnosti o stavbi sami, da se lažje predoči njen obseg in njena ogromna veličina. Kako ogromno delo je bilo Izvršeno v kratkem času, naj gcVvore številke. Izkop zemlje je znašal 10.093 m5 In se je porabilo za odvoz okoli 14.000 vozov. Izkopanje Je pričelo 17. avgusta 1920. Za temelje in zidovje L in II. kleti, ki Je Izvedeno v betonu in Je deloma armirano z železniiin tračnicami, Je bilo potrošeno 3551 m3 betona In 103.520 kg železnih tračnic. Betoniranje temelja je pričelo dne 24. septembra 1920. Vsled poznejše izpremembe načrta se je morala graditi Se druga klet. Ta Izpememba ie zahtevala mnogo dela, časa In pažnje, ker Jo bilo treba gotove dele obvarovati vsake Škode In varovati življenje delavcev. Vkljub temu se je že dne 7. februarja posrečijo Izvesti železobetonski strop nad centralnim ležiščem v drugi kleti. Dne 28. aprila Je bil' položen že temeljni kamen v prlzcm-lju pri vhodu v bančne prostore. V tem čaru je sledila stavka, ki je trajala do 18. maja, vsled česar Je nastalo vprašanje, ali bo 1 zgradbo mogoče spraviti še letos pod streho ali. ne. Dne 13. Junija Je pričelo betoniranje železobctonsklh stropov nad prvo kletjo. Delo je potem hitro napredovalo. — Dne 28. avgusta je bil zgrajen strop nad I., dne 15. septembra nad II., dne 3. oktobra nad III., dne 20. oktobra nad IV. in dne 14. novembra naxl V. nadstropjem, ki Je bilo dovršeno dne 23. novembra. Skupno Je bilo izvršeno 12.515 m železobetonskih stropov, Izdelanih nad zemljo po posebni konstrukciji »Obnove«. Za to delo se Je porabilo okoli 3800 m' grušča, 294.327 kg železa, cementa 1,434.700 kg, Opeke 1,609.200 kosov. Delavcev Je bilo povprečno 240 na dan, med njimi samo 20 inozemcev, a še U Slovani. Vsi ostali so bili Iz vseh pokrajin kraljevine, največ iz Slovenije. Gradbeno'vodstvo upa, da bo delo tako Napredovalo, da bo stavba do zima 1922. popolnoma dogotovljena in Izročena upo- I rabi. Z njo dobi Ljubljana največjo stavbo v Jugoslaviji, na katero bo lahko ponosna. V ČETRTEK 1. DECEMBRA ZVEČER VSI NA PROSLAVO NARODNEGA UJEDINJENJA V HOTEL UNION! Maribor. Še prispevek k redu na naši severni meji. K mnogim pritožbam proti postopanju obmejnih finančnih organov prinašamo še sledeče: Dne 21. t. m. je nesel 65 let stari Štefan Rutnik od Sv. Primoža nad Muto, oddaljenega 10 km od avstrijske meje, nahrbtnik zelja na postajo Vuzenica. Med potom blizu Mute, že kakih 15 km od meje, ga je hotel ustaviti finančni stražnik, ki se je pozneje izdal kot finančni kontrolor Dju-kič, s , klicem »stoj!«, česar pa starček, kl slabo sliši, ni slišal. Nato je oddal stražnik en strel iz svoje karabinke; Rutnik je je smatral, da strelja kak lovec v bližini ter je lezel počasi naprej. Stražnik je prišel nato za njim, ga ustavil ter zahteval od njega znesek 50 dinarjev kot carino za tistih 10 glav zelja v nahrbtniku. Na tej svoji zahtevi je vztrajal, vkljub temu, da je imel Rutnik v lastniku zelja ptičo, da je zelje od Sv. Primoža, torej iz Jugoslovanskega ozemlja in zato ni moglo biti vtihotapljeno. Dični stražnik je dejal, da njega nič ne briga, kakega izvora je biago ter da bode zelje zaplenil, Rutnika pa aretiral, ako mu ne plača takoj 50 dinarjev. Ker Štpfan Rutnik nl mogel In hotel lej zahtevi ugoditi, mu je stražnik nahrbtnik odvzel ter ga kotel gnati nazaj proti meji, da bi izgledalo, kakor da ga je zasačil pri tihotapljenju črez mejo. Izpustil ga je še Ie vsled energičnejšega nastopa lastnika zelja, nekega razmere dobro poznavajočega orožniškega stražmojstra v pokoju. Skrajni čas bi res že bil, da se obmejne finančne organe pouči, kako daleč sega njihov delokrog in da po nepotrebnem ne uporabljajo orožja. Celie. Dri. praznik 1. december v Celju. Ob. 9. uri v farni cerkvi slovesna zahvalnlca, ob 10. uri v evanr,3ljskl cerkvi. Vsled žalovanja za pok. kraljem Petrom odpadejo vse druge manifestacije. In tudi običajna svečana poklonitev. Na drž. In mestnih poslopjih se izvesijo drž. zastave na pol droga.^ — Gremij trgovcev je sklenil, da odstanejo trgovine dopoldne zaprte. Stavka v zlatarski tvornici »Zlatarka« v Celju je končana. Delavstvo je pričelo z delom v pondeljek 28. nov. Doseglo je 25 odstotkov priboljška. Stavka Je trajala krog štiri tedne. , V celjski mestni klavnici se Je v tednu od 7. do 13. nov. zaklalo: 1 bika, 54 volov, 27 krav, 8 telic, 12 telet, 3 prašiče, 2 ovci in 1 kozo. Občinsko sodišče za pobijanje draginle v Celju je v svoji seji dne 25. nov. d,oločllo sledeče maksimalne cene: Mleko liter 8 K; meso: za 1 kg prvovrstnega govejega mesa 24-26 K, brez kosti 30 K (v mesnicah). Za 1 kg mesa druge vrste 16-18 K, brez kosti -24 K (stojnice), pri čemur se določi, da se nad 20 odstotkov kosti ne sme vtehtatl. Za 1 kg prvovrstnega telečjega mesa 24 K, druge vrste 18-20 K. — Glede vtehtanja kosti velja Isto določilo kot pri govedini. — Drobovina: vampi 14, pljuča 14, obist’ 20, možgani 8, jetra 20, loj 20—30 K za 1 kg. Svinjina se ne maksimira. — Cene kruhu se bodo še določile, vendar pa je že sklenjeno, da morajo peki peči na vsak način tudi žemlje v teži po 5 dkg za 1 krono. Miklavžev večer, združen z zabavo priredi v nedeljo 4. decembra v Nar. domu celjska »Čitalnica«. Celjsko pevsko društvo ima svoj občni' zbor v sredo dne 7. dec. v društvenih prostorih v Nar domu. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je imelo minulo nedeljo dopoldne v celjskem Narodnem domu dobro obiskano zborovanje. Razpravljalo se je o raznih obrtništva se tjčočih zadeyah. Tako je poročal obrtno zadružni nadzornik g. Ignac Založnik o bolniškem zavarovanju, g I. Mohorič o davčnih predpisih obrtniških uslužbencev, g. Janko Lešnikar o uredbi glede državnih nabav, g. Rebek pa je govoril o zahtevi svobode dela. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Pri slučajnostih se je razpravljalo še o nekaterih drugih zadevah, na kar le bilo dobro uspelo zborovanje zaključeno. Porotna zasedanja pri celjskem okrožnem sodišču v leta 1922 bodo: 6. marca, 12. junija, U. sept. In 11. dec. $e parno kopališče. Celjski nemški list piše k tej zadevi zelo primerno med. drugim sledeče: »Žalostno je, da v enem večjih mest Slovenije obstoja tako' sramoten fsikt, da je mesto brez parnega kopališča In da se ta fakt mora tolikokrat Javno pribijali. V tej zadevi se v prihodnje mora nekaj ukreniti. Smešno bi bilo, da bi se to vprašanje hlgijenlčne važnosti obravnavalo samo v luči povojne rentabilnosti. Seveda se tudi od privatnega lastnika ne more zahtevati, da bi pri podjetju doplačeval. Dolžnost pa Je javnih faktorjev, da neznosnemu stanju napravijo konec. To tudi Javnost lahko od njih v polni meri zahteva.« — Se pridružujemo umestnim Izvajanjem ,lista glede te zadevel Most se je podrl. Pred kratkim se Je podrl nov betonski most, ki Je bil šele predan prometu, na okrnlni cesti Cdife-Laško. , Kateri moderni t.chnik ga le tako dobro zgradil, bi bilo gotovo Interesantno 'Izvedeti. Dela pri petrolejskih rezervarjlh cb Savinji bodo kmalu dogotovljena. Imenovanje. Minister za šume In rude je Imenoval Andreja Borknrja zn kontrak-tualnega profesorja pri upravi rudarske šole v Celju. Sneg. Močno snežiti Je pričelo tekom nedelje po naših krajih. Ker je Imel sneg suho podlago, ga je precej nametalo. Sejcm^V sredo 3p. nov. se vrši v Celju takozvanl Andrejev sejem. Reračenle otrok po mest« še vedno ni ponehalo. Klatijo se taki nepridipravi med šolskim poukom po mestu, mullcrujejo * beračenje pod raznimi pretvezami goste pa gostilnah In zapravljajo prlberačeni denar. Policija bi naj • tem postopačem posvečala več pozornosti. Aretirana je bila v vlaku med Zidanim mostom in Celjem te dni 22 letna Jelka Matkun-I.ovrenčlč Iz Črnomerca pri Zagrebu. Bila je brez voznega listja, brez Vsakih dokumentov In še vrhu osumljena. žepne tatvine. Oddana je okrajnemu sodišču v Celju. Naročajte „|ugosiavijo“I Stran 3 * ■■i ' Ptuj. žganjarna »Straschill« v Krempljev! ul je bila pred približno 1 letom na ukaz oblasti prve inštance zaprta. Sedaj je tretja inštanca dovolila lastnici zopet prodajo na drobno. — Ta žganjarija in Hutterjeva sta pravi zastrupljevalnici ljudstva. Lastnika teh dveh žganjerij, kl Izdelujeta In prodajata žganje tudi na debelo, sta mnogo kriva, da je naše priprosto ljudstvo ln delavstvo precej duševno zaostalo. — Žganje se je v prejšnjih časih pilo kar na litre. Sedaj se bo to ponavljalo. Zadnje leto, ko Je bil žganjetoč prepovedan, se je že opazilo znatno zboljšanje na' tem polju. V naprednih državah se bojujejo proti alkoholu, pri nas se pa podeljuje koncesije Nemcem, da nam zastrupljajo ljudstvo. Vseh treznoml-slečih zahteva Je, da se Straschlllu In Hu-terju takoj zaprejo žganjarije. Športni klub Ima v društvenem domu vsak četrtek in nedeljo plesne vaje. Prekmurje. x8.000 K za eno pogodbo je računal stranki neki madžaronski odvetnik v Murski Soboti. Ali za te tiče n# velja naš odvetniški tarif niti sodna odmera? Meje Prekmurja je konferenca antante v Parizu definitivno pptrdila. Sedaj je že razpisana nabava državnih mejnikov. Solslci odbor za Prekmurje se je ustanovil v Murski Soboti. Clatii odbora so: dva ditliovnika rimsko-kato- Iiškega veroizpovedanja en duhovnik evangelske cerkve in pet zastopnikov staršev. Gledali&e in glasba. Proslava državnega praznika. Z ozirom na to, da operno gled. proslavi državni praznik na predvečer,- dne 30. novembra, bi bilo umestno, da je ž« zaradi koncerta »Udruženja jug. novinarjev«, dne 1. decembra zaprto« Ustrešeno bi bilo s tem opern. per-sonalu brez škode gledališču, ki laltko za predstavo porabi prihodnji ponedeljek ali petek. Iz gledališke pisarne. Zaradi nenadnih ovir se preloži premiera »Patnpeliške« na ponedeljek 5. decembra 1921. V torek i. decembra se vprizori »Borba« in sicer za re4 B. Knjiženi ie umeliiist. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljntku. Izdala zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 4 D. — Zveza kulturnih društev v Ljubljani, ki izdaja zbirko »Prosveti in zabavi« je začelo izda* jati zbirko ljudskih iger pod naslovom »Oder«. Prvi zvezek, ki je pravkar izšel, prinaša dr. Iv. Lalia dramo »Noč na Hmeljniku«, ki so jo lansko leto že vprizorili v mariborskem, gledališču. Igra se vrši leta 1909 na Dolenjskem. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Prekmurje. Pokrajina. Hrastnik. — Gospodom flodru-gom (grupa Mklovrh) v album. Odklenkalo vam je gospodje sodrugi — odklenkalo za vedno. Minuli so *a Vas, zlati časi, ko ste nas s terorjem in dejanskim nasiljem tirali v vaš« organizacije. Pošast, ki vam naj zada smrtni udarec, pa vidite v narodnih socijalistih, kateri so največ trpeli pod vašim terorjem. Odtod vaša onemogla jezica — odtod vaši napadi v vašemu lističu na naše shods. Nas to ne boli — saj vemo, da vas je malo — pa tudi tg drži skupaj le še klej ir marmelade in špirita. Čudno se nam le zdi, da vas ni več. ko sle vendar tako agilni zagovorniki dclavcev — nas pa manj, ker vihtimo nad njimi — bič? Vi pa se čudite nam — budalom in hribovcem, kakor se je izrazil »Naprejev« g. dopisnik — ker vas nočemo razumeti, ker nočemo priznati, da se da pri nas mnogo storiti za delavca, kljub temu, da še nekaj osta* ne —- prvo čisto tiho — za vaš žep. Ja, ja, budalo, kdor ne ve. da je ravno »konzum« tista božja mast, da kdor se ž rt jo maže, odebeli na vseh koncih in krajih. Kaj ne gospodje od 2 Vi internacionale, saj ste tako mislili, ko ste trdili, da smo budala, ki 1 ter Marijini družbi, ki je po svojih belooblečenih članicah nosila blago pokojnico k zadnjemu počitku Toplo zahvalo izrekamo vsem učiteljstvu tukajšnje dekliške jn deške šole, ki se je po izrazitih besedah g. Majerja poslovilo od drage koleginje. Končno zahvalo še tistim gospem, ki 90 se blagodejno trudile za vse izvanredno krasne naprave mrliškega odra ln sprevoda. Žalujoči ostali. !•••• Prof. S. Santel j Božične razglednice j so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trsovinah 8 z papirjem, knjigarnah in trafikah. Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah in tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno pri . ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI % v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. I I Mnogo časa In denarja si pri hranite ako tako) naročite »» Expres“ kotno računarico. ..Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delanje. »Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. Razpis natečaja. za dobavo brzojavnih in telefonskih potrebščin. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje natečaj za dobavo brzojavnih in telefonskih potrebščin, ki se bqdo potrebovale še to leto za vzdržavanje brzojavnih in telefonskih prog in ureditev notranje naprave brzojavnih in telefonskih uradov in telefonskih naročniških postaj, in sicer: Vezalna žica, 2 mm debela . ........................ 1.500 kg Povijalna žica za oglje, 1.7 mm debela .... 300 kg Stenska žica (vrvica), 2X1 mm, 0.5—0.75 mma 6.000 m Uooperjeva žica, 1.38 mm debela..................... 5.500 m Pirnež...................................... ' . 200 kg Črna oljnata barva..................................... 500 kg Siva oljnata barva ................................... 700 kg Minium .............................................. 400 kg Porcelanasti valčki (krožci) ........ 10.000 kom. Vijaki za les, 4 cm, z okroglo glavo................. 2.000 m Dvojna žica za ranžiranje, 0.77 mm debela . . 4.000 m Železni čepi z vijakom . . '. . . . v . . . 10.000 kom. Steki, posode za vrečne salmij. člene po vzorcu 500 kom. Notranje čaše za Meidingerjeve člene .... 500 kom. Steklene cevke za Meidingerjeve člene .... 2.000 kom. Čopič za prah..................................... 100-kom. Olje za aparate (urarsko)............................... 30 kg Bergmannove cevi, 13 mm........................ . 500 m Izolirana (minlzirana) g. h. žica, 6 mm* za akum. 150 m Kovani žeblji, 200 in 250 mm ....................... 6.000 m Kolena za Bergmannove cevi............................ 100 kom. Ponudbe naj se pošljejo člmpreje naravnost na »tehnični oddelek pošt. in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani«, Kdor želi o lej stvari kaj natančnega izvedeti, naj povpraša v brzojavnem skladišču, v VJpantovi hiši, Sv. Jakoba trg 2. Ljubljana, dne 28. novembra 1921. FREZNI STROJ (Frassmaschine) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Matija Perko, strojno mizarstvo, Zg. Šiška, Celovška cesta 121. POZOR! Najprimernejše in najlepše božično darilo je gotovo prvovrstno dovršena povečana slika. — V izvršitev se priporoča. Prvi domači zavod za povečanj* slik. fotografičnl atellje H FRAlil, Ljubljana. Woifova ulica SL 6. Naročila, namenjena za Božična darila se sprejemajo do 15. decembra. 3 Točna poMai Kajnltje cene! Zahtevajte eenfk! zanesljiva, prvovrstna moč za ercgros galanterijske strdke se sprejme takoj pri tvrdki Gaspari & Faninger v Mariboru. CARINSKO POSREDNIŠKI BUREAUX UVOZ n, a m 88 IZVOZ jf/jj |^| PODRUŽNICA: PODRUŽNICA: : RAKEK : 1 - CENTRALA:- LJUBLJANA JESENICE KOLODVOR. U. 41 Električne motorje inštalacijski materijal, žarnice, števce, žice, proizvod A. E. G-dobavlja elektrotehnična tvrdka Karol Florjančič CEUE, Cankarjeva c. 2. po zmernih cenah. ; se prlporofa p. n. trgovcem in ostalem« občinstvu za njihovo naklonjenost, ter jamči za točno, frrzo in solidno odpravo Za Miklavža! Najcenejše ln najhvaležnejše darilo našim malim je: Mol zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, z* pouk in kratek ča* K 20"— Moli ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*— Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvanjeijjj akvarel - barvami ali pastel - barvni*1 K 12- , „Crn!peter“, siareznana, vesela dru žabna igra za zimske večere. * 'flra K 8— Vse se dobi v Zvezni knjigarni^ v Ljubljani, Marijin trg 8 | Kreditni zavod za trgovino in industrijo * LJUBLJANA Prešernova ulca št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA m ^ v tu. .„ inoi,msWOi sate.dcp03its * J&j, Brzojavni Caslo»: KREDIT UUBUflNfl. — Telefon št. 40 In 457. ČisD • --r~-------——-—~ ^ nobtnih papirjev; deviz in valut, borzna naročila, predujirn in krediti vsake'vrste, eskompt in inkaso menic ter ku^ Glavni ln odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdala konzorcll dnevniku »Jugoslavija*. Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubU*0*