POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in npraval Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De■> lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsako beseda din l.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsako beseda diu #.5fl mmm Štev. 16 • Maribor, torek, 11. februarja 1&41 » t-cto »»I Zberimo se kot trezni ljudie\ Naš rod pač ne pomni bolj razburkane dobe kakor je sedanja. Pred svetovno vojno iti med njo so prihajala vznemirjenja, trpljenje in negotovost. Tudi prognoz smo imeli na kupe. Končno pa je bil konec vojne, ki so ga diktirale močne sile, ki odločajo v človeški družbi, in veseli smo bili, da je bilo konec vojne. Od samega veselja smo bili vsi za mir, za svobodo narodov in za ljudske pravice. V tem znamenju se je tudi vršila vojna, enako kakor sedanja, kakor vsi pravijo. Lepa gesla in načrti se pa niso po vojni uresničili, ker je kmalu potem začela nastopati reakcija, t |'j w(iwl Tako se nahajamo danes v novi svetovni vojni, i. v. Nočemo nikomur očitati krivde. AJi to pa lahko povemo, da je reakcija, i s * -j-.l.U itc ~ : največji krivec vojne, zla- sti pa razkrojenja duhov v splošnem. Nekateri smatrajo, da jč duhovni razkroj prednost za osvojitev vpliva in eventualne nadoblasti. To naziranje je silno zmotno. Razkrojeni duhovi so podobni puščavskemu pesku, ki ga podi veter s kraja v kraj in uničuje vse koristno življenje. Razkrojeni duhovi nimajo skupnega pogleda, se ne morejo zediniti na točen program in načrte jv svojem delu, da bi uresničili svoje cilje. S tem hočemo povdariti, da na de-lavskoi gibanje in na zavedne delavce in nameščence razkrojevalni vpliv ne sme nikdar vplivati. Zavedni sodrugi morajo presojati tudi v najkritičnejših momentih razkrojevalne vplive mirno in trezno. -u V takih trenutkih je zlasti potrebna duhovna in organizatorič-na konsolidacija vseh zdravih moči delavskega gibanja. Treba se je pripraviti za nove organizirane boje, ker na krožniku nam nihče ne prinese — zlate svobode in sreče. Socialistično gibanje mora smatrati združevanje vseh zdravih delavskih duhovnih sil za najsvetejšo svojoi nalogo, ker le, če bomo trezno presojali Položaj, trezno se pripravljali na boje in se borili solidarno za svoja načela in Pravice, se bomo mogli uveljaviti v razvoju in spremembah, ki jih prinese bodočnost. Cilj je: enoten duh. enotna moč po treznem preudarku *. ■ v-, položaja. Zato pa je potrebno1, da imamo svoj list, našo »Delavsko Politiko«, ki je naša medsebojna duholvna vez. Hess napovedal vdor v AnSlUo Največji vojaški stroj vseh časov je pri* pravljcn za napad. United Press: Hitlerjev namestnik Rudolf Hess je v svojem govoru dne ^ t. m. napovedal vdor v Anglijo. Naj-večji vojaški stroj vseh časov je pripravljen za odločilni boj. Nemčija je Pripravljena in odločena, kakor še nikdar doslej. Angleži so imenovali čas, ki ie potekel med operacijami na Poljskem, Norveškem, Belgiji, Nizozemski in Franciji »oddih«. To zimo pa Angleži vedo, da mi ne izgubljamo časa. Vojna Proti Angliji se nadaljuje vsak teden, V5ak dan, vsako uro. Grfko-ltall|anska vojna . Atenska agencija poroča, da je itali-lanska armada v Albaniji *3p*t izgubila 1500 mož, ki so 'bili deloma pobiti, deloma pa ranjeni. 2—3 italijanska letala so bila sestreljena. Vrhovno poveljstvo italijanske oboro-^ene sile pa javlja, da so se 'vršile akcije krajevnega značaja. Italijanska letala so J*spešno bombardirala sovražne postojanke. P J J ■I I wi I l redsediti ik angleške vla de Ck.rcl.ill e razvoju vojne Anglija je pripravljena (Reu'ter). Predsednik angleške vlade Churchill je dne 9. t. m. govoril po radiu in med drugim dejal: Skoro pet mesecev je minilo, odkar sem vam zadnjič govoril po radiju. Od časa do časa pa moramo vendarle pregledati položaj. Sedaj je naš- položaj mnogo boljši, kakor pred nekaj meseci. Vse doslej smo izdržali vse napade obeh diktatorjev proti nam. Po hudih porazih svojega letalstva v zgodnji jeseni je sovražnik opustil načrte za vdor v Anglijo. Nate je poskusil sovražnik zlomiti duha angleškega naroda z napadi na angleška mesta. Ves svet pa se je mora! prepričati, da se ta načrt ne samo ni posrečil, temveč da je angleški narod danes odločnejši nego kdajkoli prej. Ves imperij nam pomaga v vedno večji meri. Zato pa je tudi prva naša dolžnost, da se izkažemo vredne te pomoči. V oktobru je Italija brez povoda napadla Grčijo. Grčija se je branila sama s svojo herojsko vojsko in je oživela v nas spomine tia klasično dobo zgodovine. Naša generala Wa-veJl in VVilson, ki sta imela nalogo, da branita Egipt in Suez, sta bila tedaj pred težko preizkušnjo. Toda poslali smo svoji vojski na Bližnjem, vzhodu zelo-močna ojačenja v moštvu, materijalu, tankih fn letalih, kljub grožnji vdora v Anglijo. S tem se je začel zmagoviti Pbhod v Libijo, ki bo zlomil italijanski imperij v Afriki. Naša vojska se je pripravljala več mesecev z vsemi pripomočki modernega vojevanja. Nato je bilo podvzeto drzno in nevarno podjetje prodora čez Zapadno puščavo. Že po sijajni zmagi pri Sidi Barani-ju, v kateri je bilo ujetih mnogo desettisočev sovražnih vojakov, je bilo jasno, da je za Italijane vsa Vzhodna Libija v nevarnosti. V osmih tednih je nilska vojska prodrla nad 400 milj daleč in vsa Italijanska armada v Vzhodni Libiji, ki je štela nad 150.000 mož, je uničena ali zajeta. Vsa Cirenajka, velika skoro kakor Anglija in VVatfes skupaj, je osvojena. Beduini, k\ so bili nad 30 let pod italijanskim gospostvom, so osvobojeni. Egipt in Suez sta zavarovana. Pristanišče, oporišče in letališče v Bengaziju so strateškega pomena, ki bo imel še velike Posledice za vso vojno v Vzhodnem Sredozemlju. Abesinija je izolirana. 1500 milj dalje proti jugovzhodu od Egipta prodirajo indijske armade iz Sudana postopno naprej v Eritrejo, da na ta način od vseh strarii izolirajo italijansko armado v Abesiniji. Druge angleške če- te prodirajo istočasno z zapada v Abesinijo, z juga pa prihaja mogočna sila južnoafriške armade. Iz Amerike prihaja preko morja vedno večja pomoč. .Hopkins se je mudil tri 'tedne pri nas. Nato je bival med nami Willkie. Lahko j smo sigurni, da bosta oba povedala resnico |o tem, kar sta videla. Več tudi nočem, vse ; ostalo prepuščamo v Presojo predsedniku Rooseveltu in narodu Zedinjenih držav. Kakšna nova preizkušnja nas čaka? Lahko smo gotoVi, da se bo vse to v kratkem pokazalo. Pred meseci sta Nemčija in j Italija pričeli z vojaškimi operacijami v Alba-: niji. Nato je bila Madžarska priključena njunemu političnemu sistemu. Romunija je prišla pod nemški vpliv. Sedaj so nemške čete že ob Črnem morju, tam so tudi nemške vojaške in letalske sile. Prve predstraže nemškega prodiranja so že dospele \i Bolgarijo. -Iz-gleda, da je bolgarsk*a vlada pristala na to, da je več tisoč nemškega osebja za letališča prispelo v Bolgarijo, tako da so ta letališča vsak čas uporabna za nemško letalstvo. Vrše se priprave za Pokret nemške vojske v Bolgarijo ali skozi Bolgarijo. Morda se je ta pokret tudi že začel. Spomniti se moramo, kaj j se je zgodiio v maju v Belgiji in na Nizozemskem, kakšno usodo sta doživeli ti državi, ker je belgijski kralj prepozno naslovil apel na nas. O Balkanu Če bi sedaj vsi balkanski narodi stali trdno skupaj, podprti od Anglije in Turčije, bi trajalo mnogo mesecev, preden bi nemška vojska in letalstvo na jugovzhodu Evrope kaj opravila. Nekaj bi bilo gotovo mogoče doseči z naraščajočo angleško in ameriško pomočjo. Nič pa ni bolj s'igurno nego to, da bodo države na jugovzhodu Evrope doživele usodo Danske in Nizozemske, če dopuste, da bodo druga za drugo podjarmljene. Ena izmed naših največjih 'težav je, da bi prepričali nevtralne države o nevarnosti, ki jim preti. Spominjam se, kako je bilo v svetovni vojni leta 1915. Upam, da se ta napaka ne ■ bo ponovila. 30 let je bolgarski narod nosil j posledice te napake. Boj za Sredozemlje ' V srednjem delu Sredozemlja pripravlja : francoski Ouissling Laval Nemčiji oblast nad j Italijo in Francijo, da bi z nemško tajno po-I ličijo zgradil svojo oblast. Ne vem, kako se bodo dogodki razvijali. Vsekakor pa se bomo dalje borili tudi v Sredozemlju. Iz Amerike potrebujemo !e vojni materijal Zedinjene države so odločene, da nam pomagajo z vserrii potrebnimi dobavami vojnega materijala k zmagi. Ne potrebujemo ogromne in hrabre ameriške vojske, potrebujemo pa nujnoi ogromne množine) vojnega mtiterijala in tehničnih Pripomočkov v neprestanem dotoku. Potrebujemo pa tudi ladje za prevoz. Nemci bodo storili vse, kar je mogoče, da potope naše ladje, ki dovažajo ameriški vojni materijal. Po porazu Francije in Norveške se je zelo zožil nemški prijem okoli nas na morju. Nikdar nisem podcenjeval te nevarnosti. Kljub temu pa s popolnim zaupanjem lahko rečem, da bo naše letalstvo, zlasti letala obalnega poveljstva, kos svoji nalogi, prav tako pa da bodo mornarji trgovske mornarice prenesli vse težave. Še snoči je šef našega generalnega štaba sir John Dill, naša prva vojaška avtoriteta, izrazil svarilo, da bo po njegovem mnenju Nemčija morda prisiljena iz strateških, gospodarskih in političnih razlogov poskusiti vdor v Anglijo v bližnji bodočnosti. To je svarilo, ki naj ga nihče ne prezre. Smo danes močnejši, nego kdajkoli prej. mnogo močnejši nego v juliju, avgustu in septembru. Močnejša je naša mornarica, močnejše letalstvo, močnejša in bolje opremljena pa tudi kopna vojska. Ni lahka vojaška operacija tak vdor v Anglijo, zlasti pa, ker imamo na morju in v zraku premoč. Vendarle pa moram izraziti tudi besedo previdnosti. V jeseni bi bit vdor v Anglijo več ali manj improvizirana zadeva Hitler je tedaj mislil, da bo po zlomu Francije tudi Anglija klonila. Toda klonili nismo. Zato so morali Nemci znova napraviti svoje načrte. Sedaj bo nemški vdor. če do njega pride, mnogo bolj skrbno pripravljen, tako po opremi nemške vojske, kakor tudi po načrtih. Pripravljeni moramo biti na napad s plini, s padalci in jadralnimi letali. General Dill je pravilno povedal, da mora Nemčija, če hoče vojno dobiti, naj doseže sicer kar koli, predvsem uničiti Anglijo. Angleški itrpperij pa je branilec pravice za ves svet. Nikdar ne bomo klonili! Niti še tako dolgo trpljenje nas ne bo uničilo. Dajte nam samo orožja in mi bomo začeta delo dokončali! Angleška mornarica bombardirala Genovo Istočasno s o angleška letala napadla Angleško pomorsko ministrstvo poroča, da so dne 9. t. m. zjutraj enote angleške mornarice hudo bombardirale italijanska oporišča v Genovi. Topovi angleške mornarice so zbruhali nad 300 ton bomb na pristaniške naprave in pomembne vojaške cilje. Bombardiranje je bilo uspešno in je povzročilo strahovito razdejanje. Angleško brodovje je izvedlo temeljito očiščevalno akcijo po Sredozemskem morju in nato zaplulo v Ligursko letališče Pizo in oporišče v Livornu. morje ter se nepričakovano pojavilo pred Genovo. Pri napadu sta sodelovali tudi oklopnici »Renown« in »Malava«, o katerih so poročali, da sta bili nedavno tega potopljeni, dalje nosilka letal »Ark Royal« ter križarka »Sheffield«, Angleška letala so istočasno hudo bombardirala letališče v Pizi in petrolejska skladišča v Livornu. Eno letalo se ni vrnilo. Volna v Afriki Italijansko vojno poročilo z dne 9. t.1 m. pravi o položaju na afriških bojiščih: Severna Afrika: Južno od Bengazija borbe krajevnega značaja. Vzhodna Afrika: Pri Kerenu je sovražnik zopet napadel, toda napadi so bili odbiti. Na Somalijski meji: Naše čete so odbile sovražni napad s protinapadom. Naša letala so aktivno sodelovala v teh borbah. Sovražnik je skušal s svojimi letalskimi silami prodreti na področju Asmare in Adigrije, toda zaradi hitrega posredovanja naših lovskih letal je bil Bengazija in Soluk ter prodirajo dalje ob morski obali. Pri Bengaziju je bilo ujetih 5 italijanskih generalov, med njimi tudi general Bergonzolli. ta poskus preprečen. Naša letala so sestrelila štiri sovražna letala, protiletalsko topništvo pa eno. Tri naša letala se niso vrnila. Angleži zavzeli Ageilo Vrhovno poveljstvo britanskih čet na Bližnjem vzhodu poroča, da se po zavzetju Bengazija brez odmora nadaljuje prodiranje britanskih čet iz Cirenajke v Tripolitanijo. Britanske čete so 9. t. m. dosegle Veliko Sirto in zavzele mesto Ageilo, ki leži okrog 300 km južno od Letalski napadi na zapadu Angleško vojno poročilo; V noči na 8. t. m. so angleška letala napadala nemška oporišča ob Kanalu. Zlasti je bilo bombardirano pristanišče Boulogne sur Mer. Letala so 3 ure metala bombe na to važno nemško postojanko. Napadla pa so tudi Dunkerque, Calais in Ostende. Nad Anglijo ni bilo nemških letal. Sestreljena so bila 3 nemška letala. Nemško vojno poročilo DNB. Nemško vrhovno vojno poročilo z dne 9. t. m. pravi: Posamezna bojna letala so včeraj podnevi in ponoči uspešno napadla vojaške objekte v MidLandu in južno-vzhodni Angliji. V Sredozemlju je nemško letalstvo bombardiralo letališče na Malti in pristanišče La Valetto. Izbruhnili so veliki požari. Manjše število sovražnih letal je v pretekli noči metalo bombe na treh mestih v zapadni Nemčiji na naseljena področja. Izmed treh letal, ki so poskušala prodreti na Norveško, sta bili dva sestreljeni. Dve lastni letali pogrešamo. Po zavzetju Bengazija J * 4» d L. Ik Dne 6. t. m. je angleška armada zavzela Bengazi, glavno mesto italijanske Cirenajke. Vest o zavzetju Bengazija je prišla tako nenadno, da ji sprva niso verovali niti v Londonu. Kajti ves svet je bil prepričan, da ise bo okrog Bengazija razvila velika bitka med italijansko armado maršala Grazianija in angleško armado generala Wawella. — Ozemlje okrog Bengazija je namreč izredno pripravno za obrambo. Razen tega pa se je zdelo tudi nemogoče, da bi Wawellova armada mogla v poldrugem dnevu prevaliti tako ogromno razdaljo — okrog 240 km — kolikor je znašala njena oddaljenost od Cirene ob libijski obali oziroma od Mektile do Bengazija. O poteku operacij pri Bengaziju je sedaj izšlo daljše poročilo angleškega vrhovnega poveljstva v Kairu: Angleške ioklbpne divizije -so v 30 urah prevalile 240 km dolgo pot skozi puščavo od Mjektilija do Bengazija in dosegle morsko obalo v zalivu Velike Sirte, južno od mesta Bengazija. S tem je bil italijanskim četam odrezan umik po cesti proti Tripolisu, istočasno pa tudi onemogočena obramba proti angleški armadi, ki se je bližala Bengaziju s severa, po cesti iz Cirene, Obe armadi sta takorekoč hkrati prispeli na cilj. Razvila se je razmeroma zelo kratka bitka, v katero so poslali Italijani vse svoje oklopne vozove. Ves italijanski odpor pa je bil zaman. Ko je to uvidelo tudi italijansko vojno poveljstvo, so se italijanske čete udale. Na bojišču je o-stalo nad 60 razstreljenih italijanskih tankov. Ujetih je bilo več tisoč Italijanov, med temi armadni poveljnik (prvi za Grazianijem), en poveljnik armadnega zbora in mnogo drugih višjih častnikov. * Po padcu Tobruka so Angleži poslali del svoje motorizirane armade po karavanski poti, ki vodi skozi puščavo na Mektilija in od tam v Ben gazi. Ta armada je prodirala sicer po slabši, toda krajši poti, kot pa armada ob obali, ki je morala med tem zavzeti še več krajev, kot Bombo, Demo in Cirano. Motorizirane sile, ki so dospele do Mektilija in tu trčile na italijanski odpor, so ves čas vodile namišljene boje z italijanskimi četami, in se delale, kot da ne morejo dalje. Ko je potem angleška armada ob obali prodrla dalje od Cirene, so anigleški motorizirani oddelki iz- j vršili prodor pri Mektili in na ta način J skoro istočasno z angleško armado dospeli do Bengazija in dobili v klešče tam osredotočeno italijansko armado. S kakšno silo so operirali Angleži? Od začetka angleške ofenzive, dne 9. decembra 1940 pa do zavzetja Bengazija, dne 7. t. m, je preteklo 57 dni. V tem času je angleška armada prevalila okrog 700 km razdalje, večkrat U ik. v peščenih viharjih, ki so divjali na dan odločilnega napada tudi pri Mektiliju-Ta armada je bila zapletena v 5 bitk večjega obsega, ki jih je izvojevala v razmeroma zelo kratkem času. S kakšnimi silami so nastopili Angleži? V bojih od Tobruka dalje je bilo udeleženih samo okrog 70.000 avstralskih in angleških vojakov. Vsa ta armada pa je bila motorizirana, t. j. poleg tankovskih divizij je uporabljala motorizirane topove in se vozila na motoriziranih vozilih skozi puščave in po ceisti ob obali. Od celokupnega števila 15 divizij, kolikor je štela italijanska armada, je bilo 10 divizij razpršenih ali ujetih do pred Bengazijem. Olstanek divizij, ki so se imele po nalogu maršala Grazijanija u-mikati iz Cirenajke proti Tripolisu, je sodeloval v boju pri Bengaziju. Koliko od teh se je rešilo z umikom proti Tripolisu ni znano, ker so Angleži med tem dospeli že 160 km južno od Bengazija, do Adžedabije, odkoder krene cesta proti Tripolisu. Po cesti ob obali je do Tripolisa še 650 km. Kaj pravijo Italijani o padcu Bengazija? Italijansko vojno poročilo je javilo, da so bile dne 5. in 6. t. m. velike bitke južno od Bengazija, v katerih je utrpela italijanska armada težke izgube, isto-take pa je utrpel tudi sovražnik na moštvu in materijalu. Dne 6. t. m. proti večeru so italijanske čete izpraznile Bengazi, da bi s tem obvarovale grozot domače in italijansko prebivalstvo. Italijanski listi so objavili vest o padcu Bengazija brez obrazložitve. Pač pa je rimski radio naglasil, da se imajo Angleži zahvaliti za ta uspeh edinole svojim težkim tankofn, ki jih Italijani niso mogli spraviti na afriško bojišče, ker luke v Cirenajki niso sposobne za izkrcavanje tako težkega vojnega ma* terijala. (Angleži razpolagajo s 70 tonskimi tanki.) Čemu je služilo izkrcanje čet de Gaulleja v Gabonu? Znano je, da so se lani izkrcale čete francoskega generala de Gaulleja v Gabonu v Afriki in da se je potem priključila de Gaulleju vsa ekvatorijalna Afrika. Sedaj poročajo inozemski listi, da je ta vpad de Gaulleja v francosko Afriko imel svoj pomen v zvezi z angleškimi ofenzivnimi načrti proti italijanskim kolonijam. Anglija je hotela dobiti možnost, da lahko dovaža čete in vojni materijal iz zapadne Afrike skozi francosko ekvatorijalno Afriko, kakor tudi hrano in surovine iz Belgijskega Konga v Sudan, Kenijo in Egipt. 70 odstotkov Afrike je sedaj pod kontrolo Anglije, 20 pod nadzorstvom vi-chyske vlade v Franciji in 10 odstotkov pod nadzorstvom Italije (predno je začela angleška ofenziva). dama U% si/ctu Posebne predpise o prevozu vojnega mate-rijala skozi našo državo je izdal minister vojske in mornarice. S predpisi je točno določeno, katere vrste vojnega materijala se sme prevažati po naši državi. Predstavniki gospodarskih zbornic so te dni tia seji, ki se je vršila ,pri direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu, sprejeli daljšo resolucijo, v kateri naglašajo, da bi se vjsa gospodarska vprašanja lahko reševala potoni gospodarskih organizacij in ustanov. Nov načrt uredbe o organizaciji prehrane prebivalstva in o kontroli cen izdelujejo v Beogradu. V vraga je treba verovati, pravi »Slovenec« v svojem uvodniku. Vrag je v vsakem* človeku. Srednjeveški človek je veroval v vraga in se z njim boril ter ga nadvladal. Današnji človek pa se je z vragom pogovarjal in ga hotel ukaniti, pa se vrag ne ida ukaniti. »Slovenec« bo že vedel, kako je z vragom v človeku in reči moramo, da nas je njegovo odkritje na- ravnost razveselilo. . s. * ‘ .t i 'ti -- Le z enim se ne strinjamo, namreč da je srednjeveški človek imel uspeha v boju z vragom. Vražje je bilo živeti takrat, vražje je živeti dandanes — za tistega, ki nič nima. Tist'i pa, ki imajo vsega dovolj so sicer od vraga, toda vrag jih ne muči, kot muči nema-niče. Okrožna konferenca SDS je sklicana za nedeljo, dne 16. t. m. v Split. Konference se bodo udeležili senator Večeslav Viider in drugi predstavniki stranke. Uredbo o prisilnem obdelovanju zemljišč pripravlja banska uprava v Zagrebu, ker je zlasti v Slavoniji mnogo neobdelane zemlje. Pravtako, pripravlja banovina Hrvatska uredbo, da morajo po vseh hrvatskih kTajih organizirati prehranjevalne odbore, katere so doslej osnovali samo v 25 krajih. Prisilna uprava nad rudniki in rudniškimi tereni TPD na področju banovine Hrvatske, je bila ukinjena, ker je TPD odstopila del svojih rudniških posestev raznim sosednjim rudarskim podjetjem, ki bodo iskali premog in organizirali eksploatacijo. 66 rudnih polj in 149 rudosledov pa je TPD brezplačno odstopila banovini Hrvatski in je obdržala na Hr-vatskem le one rudnike, kjer že obratuje. Banovina Hrvatska bo odprla sedaj svoje lastne rudn'ike. 30 milijonov dinarjev posojila je najela banovina Hrvatska pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu za izvedbo elektrifikacije. Posojilo je sklenjeno za dobo 20 let. Advokatski in notarski nameščenci v Zagrebu se potom sv,oje organizacije SBOTIč pogajajo z delodajalci za sklenitev kolektivne pogodbe. Zagreb dobi novo radio-oddajno postajo. — Zgraditi jo nameravajo nekje v bližini Ivanič grada ali Božjakovine, t. j. 30 do 40 km' od Zagreba. Nova radijska oddajna postaja bo imela 120 k;w. Pri volitvah delavskih zaupnikov v državnem rudniku v Kaknju, ki so se te dni vršile, je od 1896 volilnih upravičencev glasovalo 1129 delavcev. Neodvisna lista je dobila 434 glasov in 6 zaupnikov, HRS 391 glasov in 6 zaupnikov, muslimanska lista 205 glasov in 3 zaupnike, pravoslavna lista pa 86 glasov in 1 zaupnika. 447 novih zgradb so leta 1940 zgradili v Beogradu. Mednarodna zveza za zaščito otrok je predlagala, da naj se vojskujoče se države zedinijo, da bi se otroci spravili v gotove kraje, ki bi bili točno označeni in katerih bi se ne smelo napadati, da bi na 'ta način bile otrokom prihranjene vojne grozote. Ta predlog bo gotovo pozdravil ves civilizirani svet, e Dr. Beneš in kralj Haakou. Češkoslovaški radio iz Londona javlja, da je te dni bivši češkosl. ‘prezident dr. Beneš obiskal v Londonu norveškega ikralja Haakona, ki je naslednji da* vrnil obisk dr. Benpšu, V Grčiji ni angleške vojske. Atenska agencija zanika vesti nekega tujega lista, da bi se bile v Solunu izkrcale štiri angleške divizije. Mirovna pogajanja med Siamom in Indokino so se po poročilih iz Tokia te dni začela. Rooseveltov odposlanec polkovnik Donova* se nahaja sedaj v Kairu. Starešina sreskega sodišča v Vladičinem ha-nu pri Vranju Dragoljub Stamenkovič je iz doslej nepojasnjenih razlogov skušal s streli ubiti bivšega narodnega poslanca Milena Ve-ličkoviča, katerega je hudo ranil, streljal je dalje tudi na arhivarja sodišča Vojislava Antiča ter ga smrtno pogodil, nato je hitel sosedno sobo, kjer je istotako hudo ranih sodr nika Stojana Simoviča; 'in sodnega pripravnika Andjelkoviča. Po izvršenem dejanju je skušal na hodniku izvršiti samomor, kar so pa navzoči preprečili. Pet stanovanjskih hiš se je vsled dežja in naglega taljenja snega dosslej zrušilo v Som-boru. Po mnenju strokovnjakov je na periferiji mesta v nevarnosti še 78 delavskih hiš, da se zrušijo vsled naraščanja vode. Strašen zločin v okolici Sarajeva. Neki roparji so te dni v odsotnosti kmeta Jusufa Dju-riča v Turškem Lukovcu ubili 5 letnega Osmana in. 3 letno Nažu ter 14 letnega slugo Mehnieda Krosumoviča. Odnesli so 300 din. dočim din 5000. kateri znesek je imel kmet. shranjen v stanovanju, niso našli. Na Bogatinu je plaz zasul 8 italijanskih graničarjev in enega častnika. Doslej zasutih še niso našli. Dne 5. februarja pa je v bližini Bogatina zmrznilo 11 italijanskih vojakov, ki so bili na patrulji in omagali v snežnem viharju. Mladinska taborišča v Franciji. Francoska Petainova vlada je izdala zakon, da morajo vsi francoski državljani do 20 let starosti prebiti 8 mesecev v mladinskih 'taboriščih, ki so tila za to ustanovljena. Ta zakon bodo izvajali v nezasedeni Franciji in v vseh njenih kolonijah, v zasedenem ozemlju pa se bo začet! ta zakon izvajati kasneje. Pod težo zapadlega snega se je dne 7. t. m. porušila streha na stavbi nekega kino-podjet-ja v Parizu. Ker se je nesreča zgodila v zgodnjih jutranjih tirali, ni bilo človeških žrtev. V Španiji so pričeli z veliko brzino graditi Podzemeljska zaklonišča proti zračnim napadom. Večje število kanadskih pilotov je te dni prispelo v Anglijo. Roosevelt sme brez vprašanja kongresa uporabiti vojno mornarico v korist ene ali druge iz med napadenih držav, je izglasoval parlament. Predsednik Brazilije je podpisal uredbo, s katero se zabranjuje tiskati vse publikacije, ki se tiskajo v tujih jezikih. Radi špijonaže je bil po poročilu DNB na Japonskem obsojen Anglež Vincent Peters tia pet let ječe. A. M. de Jong: V Cudctt [37 .OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA O E Y S E N A* Največje in najlepše odkritje pa se je zdelo Me-reyntjeju njegovo nežno prijateljstvo z Besjanovo Neleko, ki jo je slej ko prej imenoval Češnjico. V šoli se jo je nekoliko izogibal, kajti dečki so kaj hitro začeli vsakogar zbadati s »tvoje dekle«, »njegova ljubica«, in Mereyntje za vse na svetu ne bi hotel, da bi kaj takega govorili o njem in Neleki. Samo ako je na to pomislil, bi se bil mogel vdreti v zemljo od sramu. Kajti muzajoči se vaški otroci, ki so se 1 zgodaj upoznali s tajnostmi življenja domačih živali, so znali ponavljati odurne šale, ki so jih čuli od odraslih, s čudovito točnostjo in prav tako surovo ter neusmiljene, kadar so se komu rogali; besedi kot »tvoje dekle«, »njegova ljubica«, so vedno uporabljali v zvezi z najbolj nezaslišanimi neslanostmi in odurnimi kvantami. Mereyntje je pač vedel, da so šolarji in šolarke vodili grde medsebojne razgovore in da so bile njih igre večkrat silno odvratne, toda njegova prirojena plahost in nepopisen strah pred vsem, kar je bilo surovo in umazano, je preprečila, da bi bil kdaj soudeležen pri takih umazanostih, za katere tudi duševno še ni dozorel. Nekoč se je podal z neko tako druščino v gozd. Ko pa je igra postajala vedno bolj razuzdana in so na pobudo nekaterih vročekrvnih kolovodij začeli z »želodovim kraljem«, je Mereyntje od sramu in studa pobegnil, ker ni mogel razumeti, kako je mogoče se tako nedostojno obnašati. Od tedaj se je te odvratne druščine izogibal, in kadar so jo med krikom in vikom mahnili kam ven, je zaostal, ker se je vedno bal, da se bodo umazanosti ponovile, dočim pa so bili udeleženci še celo ponosni na to in se bahali. Zaničljivo so zrli na Mereyntjeja kot na nekega nebogljen-ca, sicer pa so ga pustili v miru, ker je bil drugače prav sijajen tovariš. Na njunih izletih s Flirefleterjem sta jo vedno mahnila po ovinku proti Besjanini hiši; ob taki priliki sta Mereyntje in Neleka naglo zginila v kolnico, kjer sla preživela blažene ure v prostosrčni igri in zadovoljstvu. Igrala sta se ata in mamo in razgovarjala o skrbeh, ki sta jih jima povzročala njuna otroka, kakor sta nazivala lutki. Kadar sta njuna otroka ležala v postelji bolna na ošpicah ali škarlatinki in je zdravnik delal zaskrbljen obraz, sta preživljala težke in mukapolne čase. Nekega dne je sedel Mereyntje poleg lutkine posteljice in se resnično jokal zavoljo Misotje, ki je ležala z zaprtimi očmi, kot da je umrla: to tudi ne bi bilo nič čudnega, kajti imela je tri dni vročino in zobobol ter zlomljeno nogo, zdravnik pa je ugotovil, da bo najbrž dobila še kaj hujšega, na čemer jih :e, kakor je bilo splošno znano, umrlo najmanj devet in devetdeset od sto. Neleka mu je zaskrbljena pripovedovala o tem in posadila svojega malega moža pole* posteljice, da bi bdel pri mali bolnici. Vrata so bila zaprta 7. zapakom in bila je takorekoč noč. Ko je tako sedel, si je živo predstavljal brezupno stanje I uboge male in kako strašno bi bilo', ako bi umrla. — j Zdravnik je celo rekel, da najbrž ne bo doživela ju-! tra! Slama je šelestela v vetru. V rednih presledkih , je bilo čuti zamolkle udarce po lesenem opažu, v | katerega je butala koza z rogovi, ki je vmes tudi od | časa do časa zameketala. Mereyntje se je vedno bolj ! in bolj zatopil v svoje misli, ki so postajale čezdalje turobnejše; ko je potem Neleka odrinila zapah in oznanila, da se je zdanilo, je našla vznemirjenega očeta objokanih oči in žalostnega obraza. Začudeno je vprašala: 'Kaj pa ti je, Mereyntje? Ali si si kaj napravil?« Deček je nerazumljivo pogledal in odkimal z glavo. »Kaj pa ima? Zakaj jočeš?« »O, Češnjica... uboga, mala Misotja! Kaj ako nama umre?« t »Misotja ... da bi umrla? . ..« »Da .. . ako dobi še kakšno hujšo bolezen? . ..« je hlipal. Neleka je sedela na klopici in ga začudeno gledala. »Ali Mereyntje,« je rekla na to, »kaj se ti meša?« Kaj? je vzkliknil Mereyntje, kot da bi bil padel z neba, »kaj praviš?« »Oh, neumnost.. . saj se vendar samo igrava ., • Misotja je vendar samo lutka, neumnež!« Mereyntje si je vzdihujoč obrisal oči. Za hip je bil hud na Neleko, ne da bi bil prav vedel zakaj. Daši je imela prav: da, tako zelo prav kot more imeti le redko kakšen človek na svetu prav, in vendar ga je razočarala. Očitajoče je rekel: »No, veš kaj, ti si mi prava pisana mati!« Štev. 16 »DOJKfšKA POLITIKA* Stran 3. »Delavska Politika" ne doduva M&eniU. su&ventij, za- koliko bodo kje igrali. To ti je skrb! Kakor se zatrjuje, pričakujejo godbeniki od te strani tudi neke reforme. Kaj bodo potuh-tali, se ne ve. Mi pa bomo po svojih močeh budno zasledovali vse in ,v naši »Delavski Politiki« tudi sporočali javnosti. . Pretekli teden je prejela šolska deca učni 'zkaz za prvo polletje. Vsi količkaj skrbni starši s skrbjo spremljajo napredek svojih °trok v šoli, zato je dan, ko prineso domov svoja- spričevala, za nje važen dogodek. Ve-sele se, če je uspeh dober, žalostni pa, če je UsPeh slab. Tudi razočaranj ne manjka. Zato smatramo, da bi bilo koristno, ako bi se uved- 'e mesečno kake posvetovalne ure, kjer naj bi se sestali starši z učiteljstvom in iznesli drug drugemu svoje izsledke in opazovala o otroku. Tak medsebojen stik bi bil nuj-'m potreben, ker navadno pozna vzgojitelj učenca le z ene strani, starši pa z druge. Vpadati v razred med poukom ali učiteljstvo krat-Uotnalo ustavljati na- cesti, pa je gotovo ne-,)rijetno. —- Več staršev. ZAGORJE OB SAVI Skrbi s prehrano. Brez dvoma smo tudi Zagorjani med tistimi, ki jih skrbi, kako bo v bodočnosti s prehrano.' Tu gre predvsem za dya glavna predmeta; za moko in mast. Za Drvo smo že preskrbljeni z nakaznicami. ... ”"v Kar se pa t'iče preskrbe z mastjo, od-nosno slanino, je nekoliko boljše. S slanino uas namreč zalagajo mesarji in zadnje čase ‘udi občina. ...... ........ n...k./i.i.a LITIJA Podružnica prvega delavskega kolesarskega društva obvešča vse svoje člane in članice, *a se bo vršil VIII. društveni občni zbor v ?a l1ratsha> športna in kulturna društva se 110 svojih delegatih občnega 4,°ra udeležijo. — Odbor. MARIBOR Premajhna količina moke in kruha je bila določena z uvedbo nakaznic. S to količino moke in kruha bodo lahko izhajale le družine bogatejših slojev, ki- si lahko privoščijo mesnate jedi, .a. Nikakor Pa ne bodo mogle izhajati s temi porcijami družine delavcev, ki žive po veliki večini od kruha in drugih močnatih jedi, ker je meso za njih predraga jed. Prvotno je bilo menda določe-j no, da bodo delavci-težaki dobili dodatne ži-I vilske nakaznice, ki pa doslej še niso bile iz-j dane, ker jih prehranjevalni odborh niso do-i bili od banovine. 2e prvi teden po uvedbi ži-! vilskih nakaznic se je pokazalo, da je treba | količino moke, kakor tudi kruha, za delavce j na vsak način povečati. Pristojne oblasti naj | zato takoj izdajo dodatne nakaznice za teža-j ke. seveda pa je treba poleg tega preskrbeti 'tudi dovolj moke. d:a kljub nakaznicam ne bo ! nastalo še huje pomanjkanje kruha. Prav ta-jko se opaža, da cene nekaterim življenjskim • potrebščinam še vedno naraščajo, dočim de-j lavci že dolgo časa. niso prejeli nobene povi-Išice svojih mezd. Te mezde pa Po večinii še | pred draginjo niso bile v skladu s cenami življenjskih potrebščin na trgu. sedaj pa- seveda še mnogo manj, ker se je vse, kar človek potrebuje za življenje, silno podražilo. Nekatera podjetja so s'icer povišala svojimi delavcem mezde, toda s to povišico ni mogoče kriti večjih izdatkov, ki jih je povzročila draginja. Če pa- vo oštevamo-, da,- številna podjetja sploh niso dala svoiim delavcem in uslužbencem nikakih dragonjskih doklad oz. povišala mezdi in da je v-sled vojnih dogodkov mnogo podjetij začelo skrajšano obratovati, da je bilo odpuščenih ogromno število tekstilnih delavcev itd., pridemo do zaključka-, da je neobhodno potrebno, da se nemudoma Prepreči vsako nadaljnje naraščanje cen življenjskim potrebščinam. Vemo sicer, da se to vprašanje ne da tako lahko rešiti, da bo treba premostiti nešteto ovir, kljub temu pa smo trdno prepričani, da je mogoče zajeziti naraščanje draginje s primernimi ukrepi, ki jih lahko 'izda samo državna oblast. Predpogoj za to je, ta- ! kojšnja zaplemba vsega žita. ki se mora enakomerno razdeliti po v^ej državi in zlasti, vpoštevatr pri tem pasivne k-ra-je. Železniški vpokojenci bivši delavci oz. pro-fesijonisti niso doslej dobili še tiikake poviši-ce svojih pokojnin, dasi je draginja, kakor je menda vsakomur znano, silno poraslal Pokojnine teh revežev znašajo od 400 do 900 din mesečno, kar je seveda mnogo premalo za-skromno preživljanje. Bivši nastavljenci so prejeli vsaj skromne doklade oz. povišico pokojnin. toda delavciUvpokojenci, ki dobivajo! pokojnino iz proviziijskega- sklada, te poviši-ce niso bili deležni'. : j. ..Cit n Prizadeti postajajo vsak dan bolj zagrenjeni . . >, ... .... uv. ker Novo katoliško zadrugo »Slomškov dijaški dom« so ustanovili spomladi 1938 z namenom, da pospešuje gospodarske koristi svojih članov, gradi, kupuje ali najema ter vzdržuje ali oddaja v najem poslopja in prostore za dijaški dom, zbira potrebna sredstva od članov in javnih ustanov, nudi članom in njihovim sinovom, ki so dijaki učiteljskih ali tudi drugih šol. primerna stanovanja z vso oskrbo in vzgojo. Čeprav znašajo poslovni deleži le din 100, je ta »Slomškovi dijaški dom« kupil septembra 1940 od g. Franca Janžekoviča, hotelskega direktorja »Grand hotela« na Dunaju, že znano vilo kavarne »Promenada« v Tomšičevem drevoredu za din 465.000. To kupnino so poravnali na ta način, da so prevzeli vknjiže-no terjatev »Posojilnice« v, znesku din 38.000, v gotovini so izplačali 100.000 din, en mesec po pogodbi 127.000 din, a ostanek kupnine din 100.000 zapade v plačilo dne 1. maja t. 1. Med tem so ta novi dijaški dom že tudi notranje opremili in ga pred par dnevi že slovesno otvorili. Časopisi so o tem obširno poročali. Srečna je zadruga, ki 'ima toliko denarja, da je v tako kratkem času zbrala stotisočake za nakup stavbe in vrhu tega- še vso opremo. V načelstvu zadruge so; Kotnik Franc, učitelj. Fink Franc, profesor, Hlebec Ivan, učitelj, Živortnik Pavel, katehet, Čebul Jernej;* učitelj. Poleg dijaškega semenišča bodo torej sedaj j skrbeli za katoliške dijake tudi v tem novem j dijaškem domu za učiteljiščnike, za katere pa j ima tudi še učiteljstvo svoj »Dijaški dom« v Kosarjevi ulici. Lani- pa je bila ustanovljena še druga katoliška zadruga, ki bi naj prevzela »Dijaški dom« v Prešernovi ulici. 17 židovskih otrok v starosti od 10 do '6j let je prišlo čez Radi nad Marenbergom vi Jugoslavijo, kjer so jih okrepčali in pripeljali v Maribor. Otroci so bili popolnoma izčrpani, ker so tri imaš trdo vodo (studenčnico), jo zmehčaj s kakšnim primernim sred-; stvom (soda, Tri soda. Ženska hvala, HenkoL j 4. Perilo izžuli (zmencaj)' na nagrbljeni de-! ski, ožmi ‘in namili. | 5. Perilo polij s toplim, a ne z vročim iu- 1 gom, ki si ga napravila iz mila in sode in pu-I sti nekoliko časa. 6. Perilo izžuli 'in spet namili. 7. Daj ga v mrzlo vodo obenem s kakšnim pralnim sredstvom, milom, Radionom ali Per-silom. Perilo nad z vodo vred1 zavre. Vreti sme kvečjemu 10 minut. 8. Najbolje je, če se perilo v isti vodi ohladi. Nato ga spet izžuli in spiraj iz mnogih vod, tako da. je zadnja voda popolnoma snažna. 9. Ako uporabljamo milo doma, moramo biti z njim skrajno štedljivi. Izdelovanje mila doma : Milo moramo kuhati v zelo velikem loncu, j ki sme biti samo do polovice poln, ker milnica : zelo rada kipi. Vzamemo 4 kg maščobe, naj-j bolje mastnega loja, na njo pa vlijemo 8 do 10 j litrov vode, kakor je pač loj masten. Dodamo ! 1 kg lužnega- kamna, ki ga dobimo v droge-j riji. Ne smemo ga pa prijemati z roko, ker i takoj razje kožo. Dodatno še ‘/s kg voska in j 'A kg sode ter kuhamo počasi ob zmernem ; ognju ter neprestano mešamo. Proti- koncu I zmešamo vmes še ‘A kg soli. Kuhati moramo | najmanj poldrugo uro,_ po potrebi še več in mora ves čas vreti. Če hoče milnica- skipeti, si pomagamo tako, da poškropimo z mrzlo vodo. Bolje Pa je, če vre na rahlem ognju. Milo odstavimo šele, kadar je kuhano, kar spoznamo po tem, če dvignemo kuhalnico iz milnice, pai teče od nje v; počasnih curkih, ki se takoj strdijo. Sedaj zamešamo v milo še lA litra terpentina, odstavimo in vlijemo v pripravljene zaboje ali posode, ki smo jih obložili z belim papirjem ali krpami. Ko je mila popoilnoma strjeno, ga zvrnemo iz zabojev, razrežemo in posušimo kose na zraku. Kuhinjski migljaji Vse kapusnice, zelje, ohrovt itd., dajo izvrstno prikuho. Imajo pa to slabo stran, da je vsa hiša polna duha po njih, kadar jih kuhamo. Pomagamo si tako, da Pokrijemo lonec, v katerem kuhamo zelje ali ohrovt, s prtom, katerega smo namočili v kisu in vodi. Na prt položimo še pokrovko. Prt posrka ves neprijetni vonj. Kruh ostane do osem dni, svež in se prav nič ne spridi, če dodamo na kg moke 2 žlici-vinskega kisa. Okusu se kis prav nič ne pozna. Če se pečenka noče zmehčati, dodaj upornemu mesu noževo konico natrona in pazi, da se natron dobro zmeša z mesnini sokom v kozici. Pečenka postane prav kmalu mehka-. Zelene glavice, ki jih čebula spomladi poga- / nja, dajo izbrano, zdravo prikuho. Kolerabo kuhaš bolje celo kakor razreza- ; no. če jo kuhamo celo, obdrži svoj prijeten duh, Pa tudi lesene dele lažje odstranimo. Citrone moraš pred( uporabo vedno malo segreti, ker dajo potem več soka. Uvela zelenjava se osveži, če jo daš za malo časa v slano mrzlo v.odo. Star krompir, ki že kali, nima več dobrega okusa-. Okus se pa 'izboljša, če dodaš proti koncu, ko je krompir že kuhan, malo kisa. Delavski pravni svetovalec dajatev, če je ugotovljeno, da je okužitev s tetanusom nastopila skozi tako rano med delom v olbratu, ker je bila šele okužitev vzrok za nastop smrti. Vsa verjetnost govori za okužitev v obratu, ki je po mnenju izvedenca pravo leglo za tetanusove bacile. Kai hoče pritožba OUZD z izvajanjem, da je Jurgec mogoče umrl vsled zastrupljenja rane in ne na tetanusu, se ne da razumeti. Če je nastopila smrt radi zastrupljenja s hudim- strupom, ki ga je vsebovala posoda, ob kateri se je pokojni ranil, potem sploh ne bi bilo nobenega dvoma, da je pripisati smrtni izid posledicam obratne poškodbe. Pritožba torej -ni utemeljena.« K'aj pravi k temu OUZD in njegov zdravnik? S to končno sodbo Vrhovnega sodišča je prav.omočno razsojeno in ugotovljeno, da je delavec Rudolf Jurgec umrl vsled zastrupitve na tetanusu. On je bil zavarovan pri OUZiD in ie takoj iskal pomoči pri zdravniku OUZD. Sodba ugotavlja, da je prosil zdravnika za injekcijo proti tetanusu, katero pa jc ta odkloni). Ali obstojajo kaki predpisi ali navodila, kako se naj delavcem dajejo v takem slučaju injekcije proti tetanusu? Sodni izvedenec, docent dr. Matko, ie ugotovil, da so takšne tovarne usnja pravo leglo bacilov tetanusa in obe sodni inštanci sta se priključili temu mnenju. To bi moralo 'biti še tem bolj znano zdravnikom OUZD v Konjicah, ki so na licu mesta, in bi bil torej moral zdravnik že sam od sebe ob taki nezgodi delavcu dati injekcijo proti tetanusu, četudi je ta ne bi bil zahteval. Smatramo vsled tega, da mora OUZD, ozir. SUZOR zadevo vzeti resno v pretres in izvajati posledice. Življenje vsakega državljana, vsakega člana OUZiD, je dragoceno, tembolj pa družinskega očeta, ki je zapustil mlado nepreskrbljeno ženo in nedoletno hčerko, ki bosta dobivale sedaj komaj mesečno rento po din 221 in din 165. Smatramo, da mora tudi Državno tožilstvo uvesti preiskavo in v interesu preprečenja podobnih žrtev ugotoviti, kdo odig-ovarja za to tragično smrt delavca, ki se je zastrupil na tetanusu in ni dobil potrebne injekcije in je po ugotovitvi sodnega izvedenca iz medicinske stroke vsled tega umrl. Spis Sodišča delavskega zavarovanja -v Ljubljani ima številko OR 70/1940. Dolžna dedščina (Ruše) Vprašanje: Pred d verni leti sem dopolnil 21 let in bi mi morala takrat mačeha in očim izplačati dedščino po starših, ki so mi umrli pred 10. leti-. Dedščina je vknjižena na posestvu. Ko pa sem terjal za- dedščino, so mi odgovorili, da bom že dobil, potem so obljubili plačilo do konca januarja, sedaj mi pišejo, da nimajo denarja, ki pa ga jaz nujno rabim. Prosim navodila, kaj naj ukrenem? Odgovor: Oskrbite si pri občini ubožno spričevalo in vložite tožbo. Za vsak slučaj še prej poglejte na zapuščinskem sodišču spis, če je kaj posebnega določeno glede izplačila dedščine. Po Vašem opisu ie že zapadla v plačilo in Vama jo morata prevzemnika posestva izplačati s 5 odst. zamudnimi obrestmi za 3 leta natrij. Napačno zavarovanje (Litija) Vprašanje: Ob času brezposelnosti sem dobival brezposelno podporo, toda nižjo, kot bi jo moral prejemati z ozirom na svoje zavarovanje v X. razredu. Ko sem se zaradi tega pritoževal potoni zaupnikov in občine ter pri tovarni, Borzi dela in Delavski zbornici, mi je slednja odgovorila, da sem bil baje zavarovan v nižjem razredu, a tovarna mi je dala potrdilo, da sem bil res v X. razredu zavarovan. To potrdilo sem poslal Delavski zbornici in sem nato dobil po treh tednih potom občine din 40, namesto celega zaostanka din 470. Kam naj se obrnem, da dobim ostanek? • Odgovor: Če ste b'ili res pravilno zavarovani po X. mezdnem razredu in niste dobili na tej podlagi pripadajoče podpore, bi morali vložiti pritožbo pri Borzi dela. Ker pa Vam je pisala Delavska zbornica, da ste bili zavarovani v nižjem razredu, je gotovo dobila Delavska zbornica tozadevno resnično potrdilo in Vatn je v tem slučaju odgovorna za manjkajočo razliko tovarna, če Vas je nižje zavarovala. To morate vsekakor razčistiti, ker imate potemtakem še nadaljnjo škodo pri starostnem zavarovanju. Vprašajte satn'i pri OUZD in dvignite potrdilo, kako ste bili zavarovani in nato izterjajte razliko tam, kjer leži krivda. Nakup občinske parcele (Planina pri Črnomlju) Vprašanje: Leta 1930 sem kupil zemlji- šče 'in dal zanj takrat din 200. Prodajalec pravi seaaj, da je zemljišče občinsko in da ga zato ne more na mene prepisati, a kupnine mi tudi noče vrniti. Jaz sem na parceli že vseh teh 10 let sadil krompir in bi mi rad posestnik to obračunal kot najemnino. Na parceli bi ja/, rad postavil barako. Kaj mi je storiti-? Odgovor: Nihče ne more prodati stvari, ki ni njegova last. Zato tudi Vaš prodajalec ni mogel pravnoveljavno Prodati tiste parcele, če .ie občinska last. V tem slučaju tudi ni upravičen zahtevati od Vas kake najemnine za hasek teh 10 let, ampak kvečjemu občina, ako je pravi lastnik. Tozadevno se informirajte pri • občini ali pri sodišču, kjer boste zveneli, čigava last je dotična parcela. Kupnino Vam mora posestnik vrniti, ker jo ima- brez pravnega naslova v rokah. — Opazili smo, da ste naročili »Delavsko Politiko« pred tremi meseci in ste poslali sedaj že drugo vprašanje »Pravnemu Svetovalcu«, zadnjič za- agrarno zemlja, sedaj za občinsko parcelo. Upamo, da gre res vi obeh slučajih za Vaše interese, nc pa morda za koga drugega, ki ni naš naročnik. Alimentacija za pogrešano ženo (Črna) Vprašanje: Z ženo sva se sporazumno ločila in ji plačujem preživnino. Ze tri leta živi žena v inozemstvu in ne vem od nje ničesar, ali še živi ali se je poročila z drugim, ker plačujem preživnino v roke odvetnika, ki jo je zastopal. Zahteval sem že od. njega, da bi dobil kako uradno potrdilo o ženinem bivanju, pa ne dobim ničesar. Ali lahko ustavim preživnino, dokler ne dobim uradnega potrdila, da žena še živi? Odgovor: Ako izročate preživnino odvetniku, mora imeti odvetnik od Narodne banke posebno dovoljenje za pošiljanje preživnine v inozemstvo. Drugače ženi denarja ne sme poslati preko meje. Obrnite se torej na Narodno banko, kjer boste najlažje zvedeli, če je odvetnik dobil takšno dovoljenje in za kam? Sami ne smete ustaviti preživnine, ker bi Vas lahko žena po odvetniku takoj zopet rubila za dolžno preživnino im Vam s teni povzročila nepotrebne stroške. Lahko sc obrnete tudi na občino ženinega bivališča v inozemstvu ali na policijo iti vprašate, če žena tam živi ali ne. Izdata in urejuje 'Adolf Jelen v, Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna d. 4, v. Alarlbora, predstavnik V. Erien v Mariboru.