Cena 25 din Slovenija, sreda 29. maj 1991 št. 20 - leto XXV G. PETERLE, KJE JE DENAR? k. v JE UBIL K. D. KAJUHA? ooocooosoogoooooooooooooooooooogoccccc ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC TRADICIJA TREH GENERACIJ 0 8 IZKORISTITE VELIKO IZBIRO BIRMANSKIH DARIL OD 10. DO 31. MAJA SE POPUSTA ČOOCGOOO&OCCOCCOOOSOCOOSGOCOOOOOOCOOCOOOS J LAN EC ___ ■ JE BRCNIL T ivmmistra IcELJANI V PRVI LIGI Dobimo se na cesti SLOVENJA PRESS AGENCT SPA in« SPA - Siovenia Press Ageney. Delovati naj bi pričela konec maja, do dneva, ko se bo Slovenila tudi uradno osamosvojila, pa naj bi si že utrla pot v informativni prostor. Vsa) tako so novinarjem zatrdili predstavniki vlade. Trditve, da bo s tem Tanjug, kot osrednja jugoslovanska tudi ki ima svoj sedež v Beogradu, kjer se selekcionirajo infor-madjg in ki je v celoti pod srbskim vpimrni, doma in agencija, ni jasno, ali pa ni za javnost, prav gotovo pa to ne S^*-53^»«S^S slednjega. Menda bo vlada preskrbela tudi proštom in vso 1 Ve^o^toZv^L^nr^mmS^fTe Verčič je pra, „tfi c« .pos , S?: rTfi «s talent m 'i ■ N. 11 veftAoduim. m tmŠUVA očitno da bo nov o*. lili v popolni tajnosti, pa so slZnsk,%Uan& dentkriu menda že ustanovili podjetje Slovenec d. o. o., ki bo izdajalo tudi istoimenski časopis. Znan je tudi že glavni urednik: to bo Andrej Rot, argentinski Slovenec, ki seje S2 j&sssns sismsi z&nzš r« po#i* nw MED NAMI Heroji Vsemogoči ljudje smo na tem svetu. Pravzaprav — tudi v enem samem človeku jih ždi več; zdaj plane iz nas mrk soldat, potem odločen zaveden narodnjak, slejkoprej pa spet takšen človek, kakršen večinoma in večidel časa vsi smo: pripadnik tihe množice, ki živi iz dneva v dan v miru s samim sabo in okoljem, ki si ne želi drugega kot lepo vreme jutri, pa da so otroci zdravi. Vsi ti so bili v nas konec minulega tedna ob dogodkih v Pekrah pri Mariboru. Vojaki, na tej in na oni strani, so držali prst na petelinu in čakali na ukaz, ki jim bo kot nevidna nit potegnil kazalec pol centimetra nazaj in bo zaropotalo počez, na slepo, v živo meso. Mariborčani so se prijeli v živ zid in samo toča krogel, ki bi presekala meča, bi jih spodnesla v zeleno travo. Ti isti in še mnogi drugi Mariborčani so nazadnje stali na Rotovškem trgu in se zavedali sebe le kot tihega delčka množice, ki hoče le živeti in po možnosti nikogar prizadeti. V salonih so se medtem pogovarjali, kaj bodo z nami in s svojimi političnimi tegobami. Naj bomo vojaki, naj bomo meso z minljivimi ideali ali naj bomo mirovne mravlje? Mi smo zrli v tisto kri na mariborskem pločniku in prav nič ni bilo v naših rokah. Zato, če pač kakšen domač ali tuj peklenšček hoče, da smo jutri heroji, bodimo le heroji človekoljubja. Ne ti, ne oni, si potem ne bodo mogli z nami pomagati. Takrat bomo svoji. NOVADODA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Bojan Krajnc (vodja), Roman Hriberšek (akcije) Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. Edinstvena novost na področju gostinske ponudbe na Štajerskem: h )® te. A KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAT HREN & VAN G Cesta pod parkom 2, Velenje, Tel.: 063/855-734 Pestra ponudba najrazličnejših kitajskih jedi na šanghajski način Specialiteta kuhinje: TEDEN KITAJSKE RACE Odpiralni čas: vsak dan od 11.30 do 24.00. Sprejemamo telefonska naročila. Okus datinega vzhoda na sonžni strani Alp *I§i illil Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 računalnl/hi inženiring do.o. - osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 - prenosni (lap-top) računalnik PHILIPS, EPSON - tiskalniki EPSON, Hevvlett Packard - ploterji ROLAND, Hevvlett Packard - knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja - telefaksi CANON, PANASONIC - mreže NOVVEL, RPTI Poslovni prostor in servis: Levec 56 NASPROTJA: SLOVENSKI DELAVEC JE V LETU DNI OBUBOŽAL G. Peterle, kje je denar? Cinizem ali ne, mariborski dogodki so rešili slovensko vlado. Vojaški poseg in tragična smrt nesrečnega občana pod kolesi oklopnega vozila so Slovence strnili v obupu in strahu pred vojaško okupacijo in jih tako za nekaj časa odtegnili žalostnemu vsakdanu. In ta, vsakdan, je za več kot polovico Slovencev že tako črn, da bolj črnega v novejši zgodovini ne pomnijo. Slovenska politika in slovenska sredstva obveščanja so v minulih dneh povzela v Srbiji in na Hrvaškem preizkušen recept stopnjevanja strahu pred neznanim v tolikšni meri, da je ljudstvo na robu panike. Trezno gledano je zaplet z armado v Mariboru v resnici dobrodošel nesposobni in mahedravi slovenski vladi, da se je javnost za trenutek osredotočila na druge probleme in zanemarila vse glasnejše očitke in upravičene zamere tako vladi, kot parlamentu. na Slovencev osirotela, več ni nobena skrivnost. Vlada sedi in opleta z obupnimi poizkusi, priznanj v tujini, medtem, ko se v porajajoči državi seseda vse na vseh koncih. In zdaj ostaja osnovno vprašanje našega obstoja. Če ta vlada (ki danes ne plačuje zvezni državi carin, vojske, davkov, prispevkov za nerazvite in svojega deleža za plače zvezni vladi sami) ni sposobna'zavreti in ustaviti siromašenja slovenskega delavstva, potem je jasno, kako je z njo. Že davno predtem, ko je gospod predsednik Lojze Peterle zamenjal ali bil prisiljen zamenjati ministre, je to vlado začel biti glas razočaranega občestva. Tudi gromovniški in v začetku evforični Jože Pučnik s svojimi nastopi doma ne more več obuditi zaupanja v neko, edino po njem bližnjo lepo prihodnost. Kajti medtem se je zgodilo to, na kar tudi najbolj vdani in potrpežljivi Slovenci niso računali: standard se je prepolovil in z vse večjo hitrostjo drvi navzdol. Da je v dobrem letu dni veči- Ob navedenem dejstvu, da danes Slovenija ne plačuje zvezni državi naštetih dajatev (ali pa le delno) in da je kljub temu slovenski delavec zdrsnil v klasični okvir pred stoletji opredeljenega Mancovega proletarca, ostaja vprašanje, ki ga je vse pogosteje slišati, kam gre in je šel ves gospodarstvu in ljudem odtegnjen denar? Razprodaja gospodarstva, ponovna plačila že plačanega, kot je primer s cestnim skladom, podražitve energije, komunalnih dajatev in vsega kar Slovencem blagruje njegova vlada, kaže na to, da Svobodno gih in le nekaj sto, vključno in odcepljeno Slovenijo dočaka z Omanovimi veleposestniki, milijon in nekaj sto tisoč ubo- bogatih Slovencev. ZAKLJUČEK MED GROFI Slovenska veselica Zadnji dan Svetovnega slovenskega kongresa, kot je znano, bo zadnjega dne v juniju v Celju. V mestu knezov se bo istega dne tudi prvič sestalo novoizvoljeno predsedstvo SSK. To do povedali na prvi novinarski konferenci celjske podružnice SSK. Že ves junij bodo v Celju in okolici, predvsem v Šentjurju in Šmarju potekale prireditve v čast prvega SSK, zadnji dan v juniju pa naj bi bil posebej slovesen v Celju. Na starem celjskem gradu bo tako pripravljena tudi takoimenovana Slovenska veselica, na katero prizadevni člani celjske podružnice pričakujejo med 2 do 5 tisoč obiskovalcev. Žal natančnejši pregled dogajanj ob zadnjem dnevu kongresa še ni znan, zagotovo pa bo za obiskovalce, ki bodo v Celje prišh iz vsega sveta, ponujenih več možnosti, kako po slovensko preživeti nedeljo, 30. junija. Tomaž M. Jeglič, član celjskega odbora SSK: na gradu bomo ponudili le slovenske spominke in jedi ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI Apolitičnost mladih Uvodoma naj omenim, da sem s tem naslovom, ki je po svoji obliki hipoteza, zavrnil v imenu MLIN-a pri SDZ (CEUE) komentar ob spornem letaku, ki je bil objavljen v prejšnji številki Nove Dobe (22. maj 1991). Rad bi še poudaril, da je brezpredmetno primerjati »ROŠKO« s stavko dijakov. Današnja generacija dijakov se ne more primerjati z »ROŠKO« generacijo. Pa saj vsi vemo, zakajje šlo spomladi leta 1988. »ROŠKA 88«ni bila nikakršna stavka ampak zametek vseslovenske pomladi; prvi artikuliran odpor slovenstva proti ju-gomilitarističnemu hegemonizmu. Tudi sam sem bil na ROŠKI in se ne počutim kot »starejši soborec«. Vaša namigovanja so le iskanje igle v senu. Pa preidimo k samemu bistvu. Mlada generacija je danes izrazito apolitična. Tu mislim pred-vse na dijaško mladino oz. ljudi, ki so med 16 in 20 letom. To je generacija, ki je najnežnejši del svojega življenja preživela v letih 1980-85. Ta čas je bil še dokaj stabilen tako ekonomsko kot politično. Vsi ti razlogi pa so te ljudi pahnili v neko apatijo, nezainteresiranost, pomanjkanje samozavesti, edina njihova notranja dinamika se je kazala v računalnikih in videu. Sedaj, na tem prehodu naše družbe iz dokaj ugodne konform-nosti v silovitost, iz enoumja v pluralnost, pa se je tudi v tej generaciji nekaj zganilo. Kar nekako ne morejo doumeti, da bo treba več »garati«, tekmovalnost in s tem konkurenčnost sta na pohodu, rabimo »grebatorstvo«, ki je bilo prej negativno vrednoteno tako s strani učiteljev kakor tudi s strani dijakov. Šlo je za rušenje monotonosti. Ta premik se je najbolje pokazal v minulih dneh »stavkovanja« naših dijakov. To je bil nek nekontroliran, iracionalen revolt, ki je izviral tudi iz odnosa do učiteljev. Enostavno ne najdejo stika, vendar pa so zato ponekod krivi tudi učitelji, ki ponekod v provinci še kar naprej zganjajo mesijanstvo Martina Kačurja. Učitelji berite Althiisserja, pa vam bo vse jasno. Ta diametralen odnos učite-Iji-dijaki se je tudi lepo pokazal ob stavki. Učitelji so jih najprej podpirali, ker so nekako mislili, da jim dijaki ustvarjajo teren za nadaljevanje njihove stavke, sedaj pa mora celo sam minister Vencelj zagotavljati varnost dijakov pred morebitno represijo na posameznih šolah. Tukaj gre za očitno razočaranost posameznih šolskih kolektivov, ker jim dijaki niso ustvarili dobrih izhodiščnih položajev za nadaljnjo strategijo rušenja »šolske oblasti«, ki je bila nepopustljiva in je vztrajala ter dosegla kompromis, ki je tudi dijakom povšeči. Po tej analizi lahko ugotovimo, da so dijaki igrah vlogo dvojnega aduta (pohtičnih interesov opozicije, ki je bila prežeta oz. zakamuflirana s sindikalističnimi interesi slovenskih »nekaterih« učiteljev.). Vse to početje dijakov oz. njihova vodljivost pa je posledica apohtičnosti mladih. Nezainteresiranost za politiko oz. pohtični način delovanja je akutna. Mladi vidijo v politiki najbolj negativne stvari, umazanost, negativni karierizem, prisvajanje oblasti. Treba je poudariti, da so to le temne plati pohtike. Vse kar pride - iz t. i. politične sfere je za njih nekaj negativnega. Menimo, da je mlade potrebno pritegniti v pohtično sfero, saj tudi tako lahko soustvarjajo tisti čar politike - doseganje konsenza. Kajti potrebno je poudariti, da se politična kultura nekega posameznika napaja tudi iz njegove nacionalne kulture. Po drugi strani pa se politično ozaveščeni mladi ljudje ne morejo kar tako prepustiti manipuliranju tej ali oni strani. V teh časih, ki prihajajo bodo le stavke mezdnih delavcev ozna- njale prehod iz socializma v fazo prvotnega kapitalizma. Ampak to je potrebno, socializem kot projekt je PROPADEL! GREGOR URANIČ, MLIN pri SDZ, Celje Svetovni dan nekajenja Svetovna zdravstvena organizacija si že vrsto let prizadeva za družbe brez tobaka, v katerih predstavlja nekajenje družbeno normo. Moja poslanica za pretekla svetovna dneva nekajenja vam je prinesla mojo skrb zaradi vznemirljivega položaja v zvezi z ženskami in kajenjem ter zaradi nevarnosti za otroke in mlade ljudi, s katerimi se soočajo, ko odraščajo v stalni skušnjavi, da bi kadi-h, oziroma v tujem tobačnem dimu. Geslo za 31. maj se glasi: »ODRA VIM O KAJENJE V JAVNIH PROSTORIH, DIHAJMO ZRAK BREZ TOBAČNEGA DIMA!« Opozorila morajo vsekakor ostati; vendar pa lahko gledamo na ta dan tudi kot dan dosežkov in praznik. Lahko si lastimo zmage na mnogih področjih; številke obstajajo in vsakdo si jih lahko ogleda. V mnogih deželah so razglasih zakone in predpise; kajenje so pregnah iz vrste javnih prostorov in iz javnih sredstev. Zato naj bi 31. maj 1991 predstavljal tudi dan, ko vsaka vlada - tudi lokalna - oceni napredek pri obvladovanju problemov, povezanih s tobakom, in ugotovi, kaj je še treba storiti, da bi bih vsi državljani deležni enakega zdravstvenega varstva. Zaščita nekadilcev je napredovala, vendar pa to nikdar ni bilo enostavno doseči! Sedaj skoraj povsod vedo, da predstavlja kajenje drugih glavno tveganje za zdravje nekadilcev. Raziskave »pasivnega kajenja«, od katerih je nekatere izvajala Mednarodna agencija Svetovne zdravstvene organizacije za raziskave raka, so dokazale, da prisotnost kancerogenih in drugih snovi v tobačnem dimu ogroža zdravje nekadilcev, če se nahajajo v zakajenem okolju. Poleg tega, da gre pri vzdržnosti kajenja na javnih mestih in v javnem prostoru za vljudnost in normalno upoštevanje drugih ljudi, predstavlja tudi korist za okorele kadilce, tiste prave odvisnike od tobaka. Gre za to, da prekinejo kajenje vsaj za kratek čas. In morda jih bo to prepričalo, da se da živeti brez tobaka tudi daljše obdobje. Pred tridesetimi leti so bih na javnih mestih in na javnih prevoznih sredstvih napisi »pljuvanje prepovedano« nekaj povsem vsakdanjega v mnogih delih sveta. Sedaj pa jih vidimo le redkokje. Upam, da bo na podoben način napočil dan, ko ne bomo več videli opozoril »kajanje prepovedano«, ker bo nekajenje družbena norma. V duhu upanja, da se bo to zgodilo kmalu, vas prosim, da se dejavno pridružite Svetovni zdravstveni organizaciji pri pripravah za Svetovni dan nekajenja 1991. HIROSHINAKAJIMA, M. D., Ph. D., Generalni direktor SZO Opozorilo OSO Gospod Tomšič je za 10. 5. 1991 organiziral sestanek z direktorji nekaterih podjetij na Obali: v Luki, Delamarisu, Palacu in Rivieri. Izvedeli smo, da je prišel v vlogi poslanca repubhške skupščine, kar je seveda njegova pravica. Glede na to, da sta ga spremljala gospa Orel Alenka, sekretarka KNSS in gospod Krejačič Aldo, član poslovodnega odbora Splošne plovbe, ob pomoči katerega je nedavno ustanovil Sindikat KNSS v Splošni plovbi ter glede na to, da je ob poslanski problematiki odprl tudi vprašanje organiziranja njihovega sindikata v omenjenih podjetjih, moramo v zvezi s tem izreči naše stahšče. Kot smo izvedeh, je gospod Tomšič naslavljal direktorjem vprašanje, ali bi imeh kaj proti temu, da tudi KNSS organizira sindikat v njihovem podjetju in izpostavil prednosti, ki jih s seboj prinaša sindikalni pluralizem. V zvezi s takšnim postopkom pri ustanavljanju sindikatov moramo ugotoviti, da je vprašanje direktorjem v zvezi z ustanavljanjem sindikata nesmiselno, kar utemeljujejo z naslednjim: 1. Konvencija št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindi- kalnih pravic 1948, v 2. členu pove, da imajo delavci in delodajalci brez kakršnekoli izjeme pravico, brez predhodne odobritve, po želji ustanavljati organizacije in se vanjo včlanjevati . . . O tem torej ni potrebno spraševati direktorjev. 2. Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja določa, da morajo biti organizacije delavcev ah delodajalcev zavarovane pred vsemi vmešavanji enih na račun drugih, neposredno ah posredno, ah preko njihovih agentov ah članov ob njihovem ustanavljanju, delovanju in upravljanju. Kot vmešavanja po tej konvenciji se štejejo ukrepi, s katerimi se ustanavljajo organizacije delavcev, ki so pod vplivom delodajalcev . . . Smisel takšnega ravnanja pa je po naši sodbi v ustanavljanju sindikatov podjetja KNSS za vsako ceno, ne oziraje se na mednarodne konvencije in posledice tako nastalega sindikalnega pluralizma. Zaradi takšnega ravnanja KNSS opozarjamo: — Gospod Tomšič v vlogi poslanca in predsednika KNSS krši mednarodne konvencije o sindikalnih svoboščinah in organiziranju sindikatov. — Z navedenimi postopki poskuša neposredno in posredno vmešati direktorje pri ustanavljanju sindikatov in vpeljuje pojem »agenta«, kakor ga določa 2. člen Konvencije št. 98. - Obalna sindikalna organizacija priznava načelo sindikalnega pluralizma, z njim in ob njem tudi v praksi živi, vendar ne bo priznavala za partnerja sindikatov, ki bi nastah nelegitimno ob pomoči direktorjev. BORIS MAZALIN, predsednik Obalne sindikalne organizacije — Organizzazione sindicale costriera Otroško nasilje Starši 1. razreda osnovne šole Ivan Kovačič-Efenka v Celju, smo imeh 14. 5. 1991 govorilne ure. V avli pred razredom nas je čakalo na razgovor še 8 staršev. Bih smo priča grozljivemu dogodku, za katerega smo krivde obdolžili tovarišico, ki poučuje v tretjem razredu. Ura je bila okoli 16.00, zvonilo je k uri pouka in tedaj je imel popoldansko izmeno pouka tretji razred, ki ga poučuje tovarišica R. L. Pri otrocih v razredu se je »zadržala« dobrih 10 minut, nato jih je pustila same in odšla v zgornje prostore. V razredu je bil seveda živžav, kakršnega pač poznamo v primeru, kadar so učenci v razredu brez tovarišice. Potem pa smo bih starši priča pravi »grozljivki«. Iz razreda so »pridrveli« otroci, ki so v nekakšnem čudnem (za otroke te starosti nerazumljivem) sovraštvu »obračunavali« s sošolcem. Tepli in lasali so ga in mi smo jih s težavo spravili nazaj v razred in stran od tega ubogega fantka, ki so ga pretepali (otroka ni nihče od nas osebno poznal). Menih smo, da bo sedaj mir v razredu, saj smo otroke opozorili, da tega ne smejo početi. Vendar se je pretep nadaljeval v razredu. Fantek, ki so ga otroci pretepali, je bil prestrašen, iz njegovih očk je bilo videti grozo in strah, kajti vse skupaj je izglodalo kot da se boji za golo življenje, saj so bih okoli njega le »sovražniki«, nihče prijatelj. Končno nam je uspelo fantka rešiti iz obroča sošolcev in v tistem hipu je ubožček zbežal iz šole. Upamo, da je odšel domov. 5. STRAN Ko smo otroke vprašali, zakaj so se tako obnašali do sošolca, so dejali, da je len, slab učenec, da je »enkar«, ter da ga nihče v razredu ne mara. Otrokom smo povedali, kako se je treba obnašati do sošolca, ki je bil v tem primeru okarakteriziran kot problematičen učenec. Z grozo v srcu smo videli, kako se ni niti en otrok postavil pretepenemu v bran. Nadaljevanje dogodka nas je navedlo na misel, kako lahko pedagog (o njegovi strokovnosti ne vemo ničesar) negativno vpliva na vedenje otrok v celem razredu. Menimo, da otrok v tretjem razredu še ne pozna pomena izraza — len učenec, slab učenec — temveč ga mora nekdo takšnega mišljenja naučiti. Tovarišica se je vrnila v razred, ko je bilo vsega konec. Starši smo ji povedali kaj se je zgodilo v avli in v razredu, medtem, ko je ni bilo in (njenih besed verjetno vseh osem staršev ne bo nikoli pozabilo) tovarišica je odgovorila: »Ja, so že tapravega tepli, sicer je pa isto, če sem v razredu ali pa me ni.« Ni videla groze v naših očeh, ko nam je cinično in nepremišljeno tako odgovorila. Torej bomo svoje prvošolčke čez dve leti prepustili v varstvo in v vzgojo pedagoginji, ki (vsaj tako nam je z obnašanjem in odgovorom pokazala) pojma nima o kulturnem obnašanju med ljudmi in o otroški psihologiji. Ne, rajši prestavimo otroka v drugo šolo ali v drug razred (pogovor med starši). Sploh se nismo več čudili, da so otroci tako ravnali s sošolcem, ko smo videli, kakšno tovarišico imajo. Vodstvo šole naj v dobro vseh otrok, katere bo omenjena tovarišica še poučevala, prouči ta primer. Od omenjene tovarišice pa pričakujemo odgovor. Osem staršev otrok 1. c razreda OŠIKE, Celje (naslovi v uredništvu) sooooocoooocoiOoooooococoaoccocooccocococcoaeccooooooccccoooGcco^ jjp f GALA CENTER - GALA CENTER DNEVI KRAŠA V PRODAJNEM CENTRU GALA š od 27. 5. do 31. 5.1991 KOVINOTEHNA NEMOGOČE JE MOGOČE PONEDELJEK = SLATKA TAJNA kupite 4, dobite 5 TOREK = VIC KREKER kupite 2, dobite 3 SREDA = MALI LETEČI MEDVEDI nagradni poster za 20 kom ČETRTEK = PECIVO HARMONIJA vas nagrajuje s slatko tajno PETEK = brezplačna DEGUSTACIJA vic Krekerja z UNION PIVOM GALA CENTER - GALA CENTER ^SOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOCCOOCOOCCCOOOOOOCOCCOOCOOOBCO ooooooooeeooo^ S KVALITETNO KOSO »JONSERED« Z NITKO POKOSITE ŠE TAKO NEDOSTOPEN KOTIČEK VRTA, VINOGRADA, BREŽINE... NE POŠKODUJE DEBLA DREVES IN TRTE! CENA 8.034,00 din VOJNA JE STRAŠILA Spodaj: Jeklo in oklepne plošče med slovenskimi vinogradi. OBLASTI SE FUCKA ZA LJUDSTVO Maj ske polnočnice Ideologija še nikoli ni prinesla nič drugega razen žrtev. Čeprav si jo vedno lastijo vladajoči in v njenem imenu vzganjajo teror nad brezimenskimi množicami, so najbolj oddaljeni od nje ter nikoli prepričani vanjo. Jo le uporabljajo dokler jo lahko, ko pa več ne gre, si izberejo novo, drugačno. Pomembno je le, da eni ostajajo zgoraj, z majhnimi spremembami in žrtvami seveda, drugi pa večno spodaj. Nekako takšne kolobocije so bile prisotne v Mariboru pretekli teden, ko sta ena slovenska in ena jugoslovanska ideologija trčili skupaj. Kakšen je rezultat? Veliko prahu in žrtev med civilnim prebivalstvom, medtem ko s smetane ni bil posnet niti las. Obisk Jelka Kacina, ministra za informiranje, ni mogel niti približno nadomestiti obiska Janeza Janše, obrambnega ministra, ki je s svojim kolegom Igorjem Bavčarjem, kljub pozivom Mariborčanov, prišel v mesto ob Dravi šele na komemorativno slovesnost. Je cinizem oblasti dovolj jasen? Prav tako bi samo majhen govor gospoda Vladimirja Miloševiča, šefa TO za vzhodno Štajersko, spremenil tok dogodkov, ne pa da so ga panično vlekli v Ljubljano. Gora tisti trenutek sigurno ni bila tam. Kako pa je ravnala mariborska politika, ki je samozadostno skoraj tri ure zasedala v skupščini in sprejemala izjave, ljudi zunaj pa je vedno bolj obvladovala panika, saj mnogi niso niti vedeli, da se je vojaška igra' končala. Očitno je šele tragičen dogodek postavil kovače političnega kapitala na trdna tla, kar pa ni motilo predsednika vlade Antona Rousa, da se ne bi gibal okoli vinoteke, kjer se je odvijala prireditev Vinski letnik in preiskovalnega sodnika Matjaža Štoka, da je po prispetju na kraj dogodka ravnal skrajno birokratsko in nonšalantno. Takrat je bil zakon. Kakorkoli povedano, sigurno bo že spet ravno tukaj hakeljc in si med »nasprotnima« (a vendar istima, saj jima obema gre le za oblast) stranema obeta delovanje v rokavicah. Pomagamo lahko tako: — oborožen vdor in napad na SO Maribor; — grožnje varnostnim organom na omenjeni ustanovi; — ugrabitev človeka s pomočjo orožja; — grožnje poslancem ŠO Maribor in prisotnim novinarjem; — kršitev nedotakljivosti poslanca; — izsiljevanje; — streljanje na neoboroženega civilnega človeka izven kroga kasarne - poskus umora; — prometna nesreča s smrtnim izidom in pobeg s kraja nesreče ter preprečitev izvršitve procedure, ki se v takih primerih na licu mesta mora opraviti (alkotest, izjava...). Glede na videno se lahko sumi tudi za naklep, kot je nujno vedeti, da je žrtev — civilist obležal na pločniku. Bo to dovolj, Josef K.? Levo v sredini: Med pogajanji pred učnim centrom. V sredini podpolkovnik JLA Ratko Ka-talina, desno major Andrej Kocbek, vodja učnega centra v Pekrah. Spodaj levo: Pripadniki JLA pred Pekrami. V zaščiti oklepnih vozil, čakajoč na odločitev poveljnikov. Zgoraj: Pripadniki vojaške milice JLA so se iz zaustavljenih vozil izkrcali v jarek. • Spodaj desno: Poročnik in vojak JLA, ki naj bi ju potem, ko sta se plazila okoli učnega centra in so ju slovenski vojaki zajeli, neprimerno obravnavaU. PO SLOVENIJI Spodaj: Prebivalci so z živim zidom zaustavili kolono vozil JLA, da ni mogla do Peker. Mednje in med JLA se je postavila slovenska policija, da ne bi prišlo do nepotrebnih kon fliktov. KDO SO NAŠI VOJAKI Mamini sinčki Ob zadnjih praskah z vojsko, pred katero vse več prebivalcev Jugoslavije občuti le še strah, je zanimivo razmišljanje o sodobnih jugoslovanskih mladeničih, bodočih vojakih, ki smo ga pred časom lahko prebrali v eni od beograjskih revij. V pismih bralcev je eden izmed bralcev zapisal, da današnja jugoslovanska mladina enostavno ni sposobna za kakršnokoli vojno. To svojo trditev pa je bralec podkrepil s takšnim opisom sodobnih jugoslovanskih mladeničev: To so fantički mlečne kože in dognanih pričesk, z uhančki in vokmeni na ušesih, ki spančkajo do poldneva; so mamini sončki, ki dobijo kavico v posteljo in hrepenijo po predavanjih ob šestih zvečer, ki so zrasli ob panku in fanku in kadijo travo ter se težko znajdejo celo pred agresivnimi napadi predstavnic nežnejšega spola; ki mislijo le na »keš«, potovanja na zahod in nove copate. Kdo bo takšne fantiče prisilil, da bodo šli v boj za svetle narodove tradicije in dom? Umenjem bralec sicer priznava, da obstajajo v Jugoslaviji tudi drugačni mladeniči. Takšni, ki so ljubitelji novokomponiranega kosovskega cikla v turških rimah, mladi pročetniki, proustaši, »Šešljevci«, »vukovci« in »tudmanovci«, ki morebitno klanje enačijo s filmi o pobesnelem Maxu in ki v morebitnem spopadu vidijo priložnost, da izpraznijo predvsem svojo seksualno in delovno energijo, ki jim zaradi današnjih odnosov med spoloma in splošne nezaposlenosti kar curlja skozi nos in ušesa. Toda to je le manjši del jugoslovanske mladine, in bralec je hotel s tem plastičnim opisom pravzaprav povedati, da sodobni jugoslovanski vojvode in poveljniki s takšnim moškim potencialom pravzaprav nimajo nobene možnosti za veliki spopad, ki si ga očitno tako želijo in ki bi tem častihlepnim sodobnim vojskovodjem prinesel čast in oblast. Z beograjskim bralcem bi se lahko strinjah in si celo oddahnili, če ne bi bilo žalostnega dejstva, da tudi ti melanholični jugoslovanski mladeniči nekega dne odrastejo in postanejo možje, ki nimajo s čim živeti, kaj šele preživljati svoje družine, ki so torej brez eksistence in brez lastnega bivališča. Da postanejo kljub izobrazbi dolgoletni redni obiskovalci zavodov za zaposlovanje, ali pa obupani zaposleni, ki mesece dolgo čakajo na svoj zajamčeni OD. Ali je torej čudno, če si je del te »pomehkužene« jugoslovanske mladine nekega dne pustil rasti brado, in se -opit od stalnega poslušanja, kako je za njihovo bedo kriva neka druga republika, nek drug voditelj - pridružil tistemu, ki mu obljublja lepši jutri. Sto mark, kolikor jih za eno noč straže menda dobijo prostovoljci v srbski krajini na Hrvaškem, je za nekatere bogastvo, za katero so pripravljeni narediti še kaj več. Morda so nekateri res bolj krvoločni tudi zaradi seksualnih frustracij, toda vsesplošna jugoslovanska beda, brezposelnost, brezizhodnost in brezperspektivnost stotisočih mladih, s katerimi spretno manipulirajo tako levi kot desni samozvani voditelji, ustvarja krvoločne mlade vojščake v vseh jugoslovanskih narodih in vseh socialnih slojih. Ker njihove neizkoriščene energije in znanja nihče ne usmerja v ustvarjalnost in pridobitništvo, se obnašajo kot v času ludizma in uničujejo vse in vsakogar, ki ima nekaj, česar sami nimajo. Nabiti z jezo in opijanjeni z med-inacionalnim sovraštvom hladnokrvno ubijajo vsakogar, ki ni »njihov«. Zato se bojimo te nekdanje zlate jugoslovanske mladine, še bolj pa njihovih — ne več tako mladih, zato pa toliko bolj nevarnih — voditeljev. BREŽIŠKI ŠOLSKI OKOLIŠI IZGINILA JE KARDELJEVA GLAVA Za šolo premalo otrok Upadanje rojstev je žal brežiška stvarnost, pa naj zavoljo bližine Sotle to zveni še tako zaskrbljujoče. Pregled po šolskih okoliših pokaže, da bo čez sedem let demografska slika še bolj neizprosna. Glede na sedanje število razredov in stolov v njih bo primanjkovalo kar enajst odstotkov učencev, to je 275 otrok. To jih v sekretariatu za družbene dejavnosti brežiške občine sili v pripravo predloga reorganizacije šolstva. »Ekonomska cena oddelka je 407.000 dinarjev, z reorganizacijo pa prihranimo najmanj šest oddelkov, dva milijona dinarjev prihranka pa za tako revno občino ni mačji kašelj,« pravi sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Anton Podgoršek. Anton Podgoršek: »Mi smo pripravili le variante, odločala pa bo skupščina.« Verjetno ponujene rešitve prvi hip niso najbolj razumljive. V eni inačici govorijo o osnovni šoli Bizeljsko—Pišece, nadalje Globoko-Artiče, kjer so bile razprave najbolj vroče, potem Kapele-Dobova, kar bi pomenilo odpravo podružnične šole v Kapelah s hkratnim popravkom šolskega okoliša. Ta bi razbremenila kasarniško veliko šolo v Brežicah, kjer ne bi bil več potreben izmenski pouk. Otroke iz vasi Gornji Lenart in Brežina bi vključili v okoliš osnovne šole Artiče-—Globoko, otroke iz Skopic in Krške vasi bi spravili pod streho osnovne šole Cerklje. Po drugi inačici bi osnovni šoli Globoko in Pišece združili v eno. Obstaja še dodatna varianta, predlog s terena, da bi vsaka od teh šol ostali samostojni tako,' da bi razširih šolska okoliša. Vse karte so na mizi, gradiva morajo razposlati do 20. maja. V Brežicah vztrajajo, naj o njih poslanci razpravljajo že na junijskem zasedanju in vse stvari razčistijo pred začetkom šolskega leta. Posavci hočejo krajino Na zadnji seji sveta posavskih občin so med drugim sprejeli sklep o nič več in nič manj kot referendumu o regiji pod tem imenom. Odkar so razbili nekdanji krški okraj in ga selili kot mačka mlade od Trbovelj, Celja in Novega mesta, malce pozabili pretrde boljševiške prijeme takoj po vojni (del sevniške občine je takrat skusil v tem smislu še bolj rdeč trebanjski okraj!) smo zadnje čase priča kar nekakšni nostalgiji po novi »Krajini«. Tako nekateri namreč imenujejo vse skupaj po zgledu tačas hudo neprijetnega Knina, pač po samovoljnih ukrepih. Oblastniki v vseh treh posavskih občinah, naj jih navedemo po vrstnem redu kot teče Sava: Sevnica, Krško, Brežice, namreč še najlažje najdejo skupni jezik, če je treba stopiti skupaj do republike. A še tu bi bilo besedilo skupni domala treba dati v narekovaje. Franc Pipan, poslanec prenoviteljev v republiškem družbenopolitičnem zboru je na zadnji tiskovni konferenci poslancev iz vseh treh občin očital krščansko demokratskemu kolegu Cirilu Koleš-niku, ki je sicer tudi predsednik brežiške vlade, nepodporo pri pomembnem glasovanju. V ku-loarjih, ki jih kot pomembno torišče dela omenja prav Ko-lešnik, sicer vešč tudi nogometa, je verjetno prav slednji dosegel nekaj točk. Ko so se namreč menili, da bi nekaj od teritorialne obrambe dobili v osrednje Krško, je Kolešnik nekaj »preigraval« v Ljubljani in dobil prav teritorialno obrambo. Slednje morda ni najboljši primer, saj je bila v brežiški občini že preje. Naslednji poskus je lahko renta za krško nuklearko od katere potegne za sklad stavbnih zemljišč nekaj le Krško, Brežice, ki pravzaprav od tega jedrskega prvenca niso nič dlje, le zajetje pitne vode imajo v soseščini, in, Sevničani - pa nič. Morda so prav Brežičani jeli znova glasneje govoriti o regiji, ko se jim je majala brežiška bolnišnica, a je zanjo še v republiški skupščini tako duhoviti Kolešnik izjavil, da bi si v njej dal operirati le kilo. Verjetno bi bilo še najlaže dognati kaj je Posavje, če bi zapisali kaj ni. Da je zmeda v stolni Ljubljani še večja, velja spomniti, da je na robu Ljubljane celo krajevna skupnost s tem imenom. Del sevniške občine na dolenjskem delu je bil še v času svetlih tradicij, nihče tega sodelovanja še ni preklical. Svet med Sotlo, Gorjanci, Kozjanskim in Lisco se hudo prehva s sosednjimi občinami, da ne rečemo, regijami. Zanesljivo je bilo največ podatkov, vizij in tudi danes ne tako brez utemeljenosti zbranih zanimivosti v takoimenovani posavski Zeleni knjigi, dolgoročnem razvoju Posavja. Njegova neuničljiva gonilna sila, Franc Živič iz brežiškega konca je zanj zbral za celega fička podatkov, ki so se bojda izgubili prav v Ljubljani. No, Zelena knjiga je izšla v debelejši in tanjši enačici. Vsi so takrat prisegali nanjo, za tiste čase je bila zadeva z največ soli prav po-gruntacija o mestu trojčku: vseh treh občinskih središčih kot somestju. Slednje je, čez veliko let, vendar še v nesvobodi, skušal prodati Sevničanom in Boštanjčanom isti Ciril, Kolešnik. Na račun iskanja legitimacije te nesrečne regije pa so služili še nekateri, ob zagonu jedrske, in, ko je v Krškem jela rasti nova UJV, ni manjkalo veliko, da so nekateri, nekaj podobnega kot sedaj z nalepljanjem »SL« namesto vse bolj zloglasnega »YU«, sedaj užaloščeni spoznali, da je to pravzaprav Siera Leone, skušali skovati oznako za registracijsko območje Krško. A glej si ga šmenta, ni in ni šlo. kakorkoli si obračal teh pet črk, vedno si dobil nekaj znanega bodisi v Srbiji, Kranju, samo doma ne. Tako so občani namesto CE dobili N/l/M /oj/, torej Novo mesto. Bojda najvztrajnejši avtomobilov niso hoteli prodajati, samo da bi dražili z onim CE. Mnogo volje in tudi denarja za to, da bi se tod reklo Posavje, je zastavila bivša medobčinska gospodarska zbornica. Najprej je imela svoj sedež v brežiškem dijaškem domu, zatem pa je prav po polpotovsko odprla svoj urad v vsaki od treh posavskih občin! Prav Brežičani so tej rešitvi najbolj zoprvali, dokler se zbornice niso reorganizirale in je direktor ostal tam, kjer je doma, to je — v Krškem. Seveda so bili tudi časi, ko je še mariborsko Elektrogospodarstvo financiralo skripta kot npr. »Sistem uskladitve socialno ekonomske strukture v Posavju«, kasneje je nastal EL-CO, kajpak ne na Štajerskem, temveč v Ljubljani. Podobnih brošur in tipkopisov bi lahko še naštevali, da bi nastal že pravi dolgčas. Ni se celo manjkalo »brainstormingov« bolj ali manj posvečenih, da bi slednjič zbrali kaj podatkov, ko se je že, kot rečeno, oni fičo s podatki izgubil. Najnovejši tak poskus je bil v krškem kulturnem domu v času, ko je izpred njega nevidno izginila glava samega Edvarda Kardelja, tvorca komunalnega sistema. Grosupeljski volonterski župan, hkrati pa na plačilni listi ljubljanskega regionalnega inštituta za regionalno ekonomiko Ivel je v prisotnosti cveta slovenskih župa- nov (mariborska županja Magdalena Tovornik je okrcala vse skupaj, ker ženskemu delu srečanja ni nihče od prisotnih gospodov čestital za materinski dan) izvedel pravi happening. Najprej so morali vsi v dvoranici vstati, ko jim tako ni bilo več poti nazaj, vmes pa jih je še po parih pozval, da se obrnejo k sebi, si zapomnijo najprej pet, zatem pa deset sprememb, ki jih naj bi posamezniki izvedli na svojem videzu. Novomeški župan Marjan Dvornik, ki je stoično obsedel, je mimo pripomnil, da lahko najbolje pridejo skozi tisti, ki imajo umetne leče, in, Bog obvaruj, umetne trepalnice. V kratkem si lahko Krčani, Brežičani in Sevničani skočijo v lase, če bi jim republika ponudila bogatejšo rento za morebitno odlagališče jedrskih odpadkov, na meji krške in sevniške občine. Še sam poslanec in predsednik Ciril Kolešnik je zadnjič v Krškem smelo dejal, da so si največji nasprotnik Posavci sami. »Vsi naj bi bili za enega, eden za vse,« je v pravi boljševistični maniri pribil ta krščansko demokratski prvak. »Presegali naj bi majhnost, sebičnost in zaplankanost,« je še menil. Nekaj povodov zanje smo navedli. Jasno je eno: da Sava še vedno teče navzdol, gradnja verige savskih elektrarn, ki je vse občine nekaj časa držala bolj skupaj je v negotovosti. V Valvasorjevih časih je ta reka pravzaprav že bila čolnarska pot. Posavski poslanci (od leve proti desni) Mik Rajner, Ivan Tomše in vedno duhoviti, če ne gre drugače tudi na svoj račun - Ciril Kolešnik in - atomski župan Krškega Vojko Omerzu. HRASTNIŠKI MOŽJE ZAPOSLENI SAMI S SABO Polžja birokracija Čeprav so se zaposleni v občinskih upravnih organih skupščine občine Hrastnik že pred leti odločili in opustili uradne ure, stranke pogostokrat zaman iščejo odgovorne referente na oddelku za prostorsko planiranje in urbanizem. Krajani centra Dole, lastniki zasebnih stanovanjskih hiš, so že pred leti videli razgrnjen zazidalni načrt novega centra Dola in maketo, ki jo je izdelal arh. Ivan Maurovič. V krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku je svet sprejel zazidalni načrt, bilo je sicer nekaj pripomb vpisanih v knjigo, toda leta hitro tečejo in stvari še do danes niso spremenjene. Dejstvo je, da proračunska sredstva ne premorejo večjih investicijskih vlaganj v novogradnje, stanovanjski dinar je v Hrastniku vse tanjši, gradbinci so pod streho spravili poslovno stanovanjski blok na Ojstrem, zdaj pa še ta dela stojijo, saj ni denarja za dokončanje. Pred 3 leti so skhcali sestanek z lastniki zemljišč in stanovanjskih hiš in jih seznanili z zazidalnim načrtom in možnostjo odkupa parcel. Hkrati so prizadete lastnike v centru Dola seznanili z možnostjo postopne gradnje. O tem sestanku je bil napisan tudi zapisnik, ki ga menda še hranijo v občinski upravi. Toda čas teče, neusmiljen je in vse več ljudi postavlja kup vprašanj od tistih enostavnih do tistih najbolj ak- tualnih. Posameznike zanima nadaljnja gradnja, kako bo z odkupom parcel, ali bodo imeli možnost novogradnje na drugih lokacijah in podobno. Toda vse je predano nekomu tretjemu. Ljudem so po 10 in več letih čakanja popustili živci. Marsikdo bi stanovanjsko hišo obnovil, popravil najnujnejše, zdaj pa čaka na odločitev občinskih mož. Pred 2 letoma je občinska komisija ocenila stanovanjske hiše, bojda je bila izdelana tudi finančna ocena, toda posamezniki ne vedo o tem nič. Dobro bi bilo, če bi nekateri občinski referenti ob koncu leta pospravili predale in nekatere svoje zadeve uredili. Vsi se zgovarja-jo na inflacijo, na drugačne čase, na pomanjkanje denarja. Kaj pa prizadeti krajani? Na kaj se naj oni zgovarjajo. Na mačehovski odnos, ki so ga že toliko let deležni s strani občinskih organov in posameznih referatov. Zakaj ne bi enkrat referent za urbanizem in prostorsko ureditev jasno in odločno tem ljudem povedal, da lahko stanovanjske hiše obnovijo, posodobijo, da vsaj še nekaj let ne bodo rušili stanovanjskih hiš. Sicer pa so v Hrastniku strokovnjaki, ki uživajo v podiranju starih naselij, še rajši pa zidajo nove stolpiče, da v beton skrivajo svoje grehe. Saj zelenja nimajo radi. Sivina na zidovih jim je bolj všeč. ŽALUJOČI OSTALI TRZISRE AVANTGARDE DELAVCEV Kdo bo za sedmino dal Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država, sprašuje v svoji popevki Andrej Šifrer? Kdo bo za sedmino dal, ko umira gospodarstvo, sa lahko sprašujemo po slovenskih občinah te dni. Ob poročilu o delu občinskega pravobranilca samoupravljanja v Tržiču, se je razvila razprava, ki spominja na sedmino, na pogovor žalujočih ostalih in tudi na nasprotja v pogledih na eni strani bivše tržiške delavske avantgarde in sedanjih vladajočih. Zanimivo je, da se v Tržiču vsi zavedajo, da ostajajo ljudje brez dela in sredstev za življenje, vendar pa pred časom niso hoteli ustanoviti posebne strokovne skupine ljudi, ki bi se s tem ukvarjali, kot je predlagala bivša pravobranilka Breda Milič. Tako v Tržiču sedaj praktično sploh ne vedo, kaj jih čaka. Po besedah Petra Belhaija (Socialistična stranka) vse stranke razmišljajo o tem, da bi takšno komisijo ustanovili. Tako naj bi ugotovili, koliko je ljudi, ki bodo ostali brez služb in tudi, kako jim zagotoviti minimum za preživetje. Stranke torej razmišljajo . .. Peter Škerjanc (Socialdemokratska stranka) je povedal, da njegova stranka odločno zagovarja stališče, da mora sindikat spremeniti svojo dejavnost tako, da se ne bo šel več trgovca po podjetjih, ampak zaščitnika delavcev. Ob tem, ko je znano, da je kranjsko sodišče preobremenjeno, bi bilo treba raz- misliti tudi o reorganizaciji sodstva. Janez Piškur (SDP) pravi, da njegova stranka ocenjuje, da je treba formirati neko širšo skupino, ki se bo lotila socialnih programov, da je treba na dnevni red IS in skupščine uvrstiti socialno problematiko. Jana Primožič (Krščanski demokrati) gleda na stvar nekoliko drugače. Pravi, da je socialni program sicer zelo lepa beseda, vendar ne pomeni rešitve, ampak samo ukrepe za trenutno preživetje delavcev. Ob tem sprašuje, zakaj v občini doslej niso vlagali več v tercialne programe, ampak zgolj v industrijo? Sedaj se je treba ozreti naprej, na republiške programe. Tako že razmišljajo o ustanovitvi novega obrata konfekcije v povezavi z Oblačili Novost, kjer bi lahko zaposlili nekaj ljudi, ki sedaj delajo v BPT. Odprto ostaja še vprašanje obrtne cone, razvoja turizma. Ob vprašanju socialnega programa vidi predvsem vprašanje, kje dobiti denar za trenutno pomoč. Breda Milič je opozorila, da bo letos na cesti z minimalno denarno pomočjo okoli 1.000 delavcev, kar v majhni tržiški občini predstavlja tretjino zaposlenih. Ivan Kapel (SDP) je pouda- ril, da je treba imeti natančne podatke o tem, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih, da je sedaj vsa pohtika takšna, da razmišlja samo o tem, koliko ljudi bo odpuščenih, nič pa o tem, koliko jih bodo zaposlili. Predsednik SO Tržič Peter Smuk (Liberalna stranka) se je s tem strinjal, vendar pa je v Tržiču razmišljajočih in kreativnih ljudi zelo malo. Ker je Kapelj (prejšnji župan) opozarjal tudi na delavsko solidarnost, je Smuk (sedanji župan) pojasnil, da delavska solidarnost večja in bolj zakonita kot je sedaj, ne more biti. To se vidi v prispevkih iz osebnih dohodkov ki so tolikšni, da onemogočajo prodajo proizvodov. Janez Jazbec (Socialistična stranka) meni, da mora IS pripraviti ustrezne programe za izhod iz položaja. Ce naj kaj dela, naj dela to. Ivan Kapelj je navedel nekatere možnosti povezav kot med ZLIT in GG, Oblačili Novost in BPT. Peter Smuk je potrdil, da občina daje pobude za način reševanja problemov, vendar so poslovne odločitve v rokah samega gospodarstva. Jana Primožič je opozorila, da bi šlo v nasprotnem primeru za direktno vmešavanje skupščine in IS v gospodarstvo. Ko je Janez Jazbec opozoril na konkreten problem, da so v Oblačilih Novost morali prekiniti dogovarjanje z neko švi- carsko firmo o sovlaganju zato, ker ni prostorov, v BPT pa jih je dovolj, je Peter Smuk pojasnil, da se o povezavi že nekaj časa pogovarjajo, vendar ni mogoče ničesar doseči s silo. V BPT je res precej neracionalno izkoriščenega prostora, vendar nimajo niti toliko denarja, da bi lahko odstranili stroje, ki jih ne potrebujejo več. Na drugi strani tudi Oblačila Novost nimajo toliko denarja, da bi se lahko preselila v prostore BPT, ki jih je ta pripravljena odstopiti. Predsednik Smuk je odgovoril še na očitke, zakaj niso preje zamenjali prejšnjega vodstva BPT. Vprašal je, kdo bi to lahko naredil. Ko se pride od načelnega h konkretnemu stavri niso več tako enostavne. Janezu Piškurju ne gre iz glave socialni program njegove stranke. Pravi, da je vzrok za neučinkovito delo na socialnem programu v strukturi občinske skupščine. Če bi v njej sedeli tisti delavci, ki zaslužijo po 2.500 dinarjev mesečno in manj bi bilo drugače. Predsednik Peter Smuk je pojasnil, da obstajajo za socialo ustrezne službe, namesto za socialne programe pa naj bi raje oblikovali posebno skupino za razvoj. Kaj naj dodamo ob opisani sedmini? Da je stvar žalostna, porazna. Še nekaj: Hvala bogu, da v skupščini ne sedijo in odločajo delavci, o katerih je govoril Janez Piškur. Tako bo vedno še nekaj možnosti in nekaj v rezervi(?). BO ZUPAN SEMEČNIR LE ODLETEL Zelenim Velenja prekipelo Vešče in dokaj uspešno manevriranje Pankraca Semečnika, predsednika velenjske občinske skupščine in člana socialistične stranke, je zdaj v tamkajšnjem parlamentu pred odločilnim finalom. Očitki Zelenih Velenja na njegov rovaš so se zbistrili in so večinoma dokazljivi. Kdo bo potegnil krajši konec, je težko predvideti, čeprav se gospod Semečnik na vsakem skupnem zasedanju zborov zmeraj bolj zapleta in se pri vodenju sej ne more znebiti arogance, ki se je je najbrž navadil v času vodenja občinske szdljevske organizacije. Zeleni Velenja se že od vsega začetka večstrankarsko sestavljenega parlamenta zavzemajo, da bi občinska skupščina delovala zakonito, županu pa očitajo neprimerno vodenje skupščinskih sej in mu to tudi dokazujejo. Glasni in aktivni so velenjski zeleni postali po nenavadnem glasovanju na lanski oktobrski skupni seji. Takrat so delegati razveljavili odredbo izvršnega sveta o povečanju stanarin in komunalnih dajatev, kar so zeleni ocenili za nezakonito dejanje. Spor so želeli zgladiti na domačih velenjskih tleh in so takoj zahtevali izredno sejo občinske skupščine. Temu predlogu pa niso prisluhnili niti predsednik Pan-krac Semečnik in tudi ne predsedniki zborov. Zato so zeleni napisali še eno pismo in ga poslali skupščinskemu sekretarju Francu Ojsteršku, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Edvardu Centrihu in na hitro ustanovljeni skupščinski statutarno pravni komisiji. Strokovno mnenje je napisal družbeni pravobranilec, nekaj politikantskega sprenevedanja pa tudi statutarna komisija. Ker spora niso zgladili v velenjskem okolju, so Zeleni Velenja predlagali ustavnemu sodišču Republike Slvoenije naj oceni zakonitost sklepov, ki so jih delegati sprejeli na oktobrski tretji skupni seji. Sodišče v Ljubljani je z odločbo, ki jo je napisalo 14. marca letos, odpravilo dva nezakonita sklepa, ker skupšči- na ni bila pristojna sprejemati ukrepov družbene konotrole cen in izdajati izvršilne predpise ter je zavoljo tega kršila zakone in ustavo. Mineva že drugi mesec od odločbe ustavnega sodišča, ki je znova vzpostavilo prejšnje pravno stanje, vendar doslej vlada in vodstvo skupščine niso delegatom posredovali še nobenih rešitev; zanemarili pa so tudi upravičene pobude Zelenih Velenja, ki že od aprila naprej zahtevajo sklic skupne seje zborov skupščine občine Velenje. Ta naj bi zdaj končno bila na začetku junija. Jasno, da je takšno puhloglavo obnašanje župana Semečnika in njegovih sotrudnikov vznemirilo zelene in jim je prekipelo. Zaradi gmotnih posledic, ki jih občuti predvsem stanovanjsko gospodarstvo v občini Velenje, so zeleni v igro pritegnih izvršni svet, ki mora po niho-vem oceniti škodo in delegatom ponuditi predlog nastalega položaja. Zanimive pa so seveda njihove zahteve po delni odgovornosti funkcionarjev, ki sedijo v vodstvu občinske skupščine. Najmočnejše so vozljajo štrene okrog Pankraca Semečnika, ki naj bi imel pri nezakonitem sklepanju ključno vlogo, saj je po mnenju stranke zelenih »delegate zavajal in jih k dejanju zavestno silil in napeljeval.« Delegate je s pristrankim prepričevanjem zavajal tudi Jože Melanšek, predsednik zbora krajevnih skupnosti, ker je trdil, da ima občinska skupščina pravico in dolžnost začasno odločati o cenah. Povsem pravno nezanesljivo pa je ravnala skuš-činska komisija za statut in pravna vprašanja, od katere so Zeleni Velenja pričakovali veliko modrosti. Ta je pred predsedovanjem dipl. pravnice Vladke Korošec in s pomočjo članov Darinke Mravljak, Anice Zajc, Draga Blaguša in Martina Budne ugotovila »da so zakoniti skelpi, ki so bii sprejeti na skupni seji skuščine občine Velenje 2. oktobra lani in se nanašajo na cene kmunalnih storitev in stanarin, ker so sprejeti po postopku, ki je dopusten.« Odločba republiškega ustavnega sodišča pa dokazuje, da je velenjska komisija presodila povsem nepristojno. Zeleni Velenja zaenkrat še niso obelodanili, kakšno odgovornost zahtevajo za ljudi, ki so tako ali drugače botrovali nezakonitemu sklepanju v velenjskih skupščinskih klopeh. Seveda najtežje obremenjujejo župana Semečnika. Mar to pomeni, da bodo zahtevah njegov odstop? Koliko poslancev in katere politične stranke se bodo za njega potegnile, je nepredvidljiva napoved, kajti ne moremo mimo dejstva, da je bil na vrh občinske oblasti izvoljen le z dvema glasovoma več od nasprotnika. Nejasna pa je tudi politična moč in zahteva posameznih strank v parlamentu, zlasti združenih v Demosovi koaliciji, ki Zelenim Velenja najbrž tokrat ne bodo najbolj nako-njene, ker so jih ti kmalu zapustili. Bomo videh, saj so zeleni že nekajkrat dokazali, da so spravljivi! ...........................................—rrtttTttttttnntn,,± ■ S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. 1 Kf*****^******^**^f,*^*^******^*********************************^***e**^*^********^ OČI IN UŠESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET . ~ ----------- , * Žal se je spet uresničila naša napoved. Tanke je JLA »pokazala« tudi Slovencem m severni meji. Kot so izvedeli naši specialisti, je šlo za »mulli action«. kur pomeni, da /e hotela TLA ubiti več muh na mah. Najprej naj bi dodobra /ustrašila Janševo vojsko, testirala nezadovoljne mariborske delavce s kom držijo, predvsem pa dražila'- Avstrijce. Srbi imajo dve znani gostilni -Na kraja sveta- in -Boga ivt led,.. Uborno vsi skopaj - boga za brbiom. največkrat ubijajo dobre in poštene ljudi. Je to razlog, da taprn,,. kntMrajn pa ko, podana,... dela, da je Kranj pravzaprav pomembnejš, od Ljubljane 12* ?§1^’ V,deH -™0’ k°, mU ič v »Mladim« blokiral kavo s smetano, blokirala pa so mu Celjska Kavimtebna je padala ved parne, a gmlnje hiš, ki so bile namenjene njenim delavcem. Za parcelo je Tudi Husi so uporabni. Peterk je obiskal Belorusijo in se vrnil zadovoljen. Tudman je obiskal Ukrajino in storit enako. Žal so bili v Rusiji tudi Srbi. Tudi ti si manejo roke, sajso se veliko naučili, kako se je treba, tud, s tanki, obdržati na oblasti m biti edmi državotvorni narod. V ZDA. sporoča CIA, so končno izračunali, da ni mogoče v eni federaciji združevati komunistične in demokratične države. Zdaj je treba še počakati, da bodo svojo ugotovitev tudi javno sporočili. IZ REGIJ Celje: Po devetih dneh so na celjskem sejmišču zaprli Pomladanske obrtne sejme, ki jih je obiskalo 36 tisoč obiskovalcev, kar je manj kot so pričakovali. Ljutomer: Na 44. festivalu otroških in mladinskih pevskih zborov v Ljutomeru se je predstavilo 646 mladih pevcev. Slovenska Bistrica: Bistriški učitelji so nezadovoljni s plačami. Prejšnja vlada je po njihovem največ kriva za zaostajanje, minister Vencelj pa obljublja pomoč. Begunje: Bodo Elan kupili upniki? V prihodnjih tednih bodo zlasti pogajanja o hipotekah nad Elanovimi nepremičninami. Ljubljana: Na četrto jugoslovansko feministično srečanje je prišlo približno 40 žensk iz vseh koncev države. Ptuj: Na festivalu mladih liberalnih demokratov je dr. Peter Vencelj tarnal nad vladno šolsko politiko in dokazoval nujnost zrelostnega izpita. Golica: HE Golica - Koralpe bo začela startati oktobra. Nivo akumulacijskega jezera je iz dneva v dan višji, celovški Kelag pa opravlja »injekcijska« dela. Ihan: Na Taboru nad Ihanom so se srečali borci. Proslavili so 50-letnico ustanovitve OF, slavnostni govornik na srečanju pa je bil dr. Matjaž Kmecl. Smlednik: Rodbina Lazarinijevih je po 46 letih spet imela svojo grajsko večerjo v gradu Smlednik. Grad naj bi postal drugo Brdo. Radlje ob Dravi: Celovški Kelag ponuja zaradi HE Golica -Koralpe 25 milijonov šilingov enkratne odškodnine, o plačevanju rente pa noče nič slišati. Laško: Ustanavljajo delniško družbo Terme Laško. Investicijski program naj bi bil v vrednosti 24 milijonov DEM. Makole: Dravinja spet dela škodo na travnikih. Zaradi neočiščene struge je letos že četrtič prestopila bregove in tako uničila košnjo. Murska Sobota: Prekmurski kmetje uveljavljajo lasno blagovno znamko kmečke hrane in vina. Goričanec naj bi jim prinesel veliko uspeha. Maribor: Čistoča Maribora je poskusno v rokah mešanega podjetja. Pilotski projekt odvažanja odpadkov bo od 1. julija zajel 7 tisoč 500 mariborskih gospodinjstev. Velenje: Staro Velenje odslej ne bo več propadlo. Kljub pomanjkanju denarja bodo prenovili stari del mesta, pomoč pa pričakujejo tudi od zasebnikov in podjetij. Celje: Od okoli 600 v Celju registriranih zasebnih podjetij jih v resnici dela le slaba tretjina. Celje: Z obljubljenimi 150 milijoni dinarjev bodo v bolnišnici delno sanirali posledice poplave. Murska Sobota: Junija bodo v soboškem gradu odprli gledališko dvorano in dokončali dodatne prostore za delovanje soboškega pokrajinskega muzeja. Grad bo postal kulturno središče Murske Sobote. Nova Gorica: Ivan Laura je dosegel obnovo postopka. Kobariški učitelj je potem končal 35 dni trajajočo gladovno stavko. Bohinj: Bohinjci so temeljito pripravljeni na »pritisk« na Alpe. Organizacijski odbor je pripravil vrsto športnih in zabavnih prireditev, manjkajo samo še gostje. Maribor: Odprli in blagoslovili so mariborsko porodnišnico. Denar zanjo so Mariborčani zbrali s samoprispevkom. Maribor: Napovedana ustavitev finančne pomoči ZDA Jugoslaviji je prinesla nove skrbi. V Metalni spet ne morejo računati na dolarsko pomoč, banke pa še čakajo, ker ne vedo, kako se bo odločila slovenska vlada. Križevci pri Ljutomeru: Križevskim opekarjem gre zdaj kar dobro. Narejeno tudi prodajo, tako da so bili do sedaj še brez blokiranega žiro račluna. Lendava: Soboško PTT podjetje je krajevnim skupnostim v lendavski občini dobrohotno ponudilo »kompromisno« rešitev spora: vsak telefonski naročnik bo za telefonsko omrežje odštel samo 9900 dinarjev namesto 19.800. Maribor: V Mariboru se je število upravičencev do socialne pomoči povečalo za tretjino. Tinje: Cesta je zdržala le do zime. Tinjčani se bodo pogovarjali s cestarji o popravilu cestne prevleke. Šentjur pri Celju: Šentjurčani so ustanovili krajevni odbor Svetovnega slovenskega kongresa. Maribor: V Mariboru umre na leto do 2600 ljudi, od tega jih nad polovico kremirajo v drugih krajih, zato upajo, da bodo imeli svojo upepeljevalnico že prihodnje leto. Liboje: Delavci Keramične industrije Liboje so stavkali. Ker niso dobili plač, so se odločili tudi za razrešitev direktorja. Dokler ne bodo zagotovljene možnosti za izplačilo osebnih dohodkov po novem pravilniku, bodo izplačevali vsem zajamčene plače. Kranj: Kam sta izginila monštranca in kelih? Čeprav je vlom v cerkev na Koroški Beli pojasnjen, pri mladoletnih vlomilcih dragocenosti niso našli. Ljubljana: Kriminalisti so prijeli 22-letnega posiljevalca iz Ljubljane, ki si je svojo žrtev naročil kar po telefonu, češ da inštruira angleščino. Celje: Delavci Metke bodo ta mesec dobili tisoč dinarjev socialne pomoči. Ko so to izvedeli, so končali stavko. Slovenske Konjice: Konjičani in Celjani iščejo boljšo vodo. Pripravljajo se na gradnjo vodovoda od izvira Zverovje v Stra- nicah. C '^'k'k'k'k'k'k'k + £~~\ 4 Š3 DRUGA VERZIJA PESNIKOVA SMRTI Kdo je ubil Kaju Čeprav ni bil pustni torek in ne 22. februar, da bi se spomnili smrti pesnika Karla Destovnika-Kajuha, nam dosedanja, zgolj naključna pričevanja, niso dala miru. Ali obstaja še druga verzija smrti velikega Slovenca in pesnika? Sledili smo neuradni in nepriznani poti spominov, ki so prisotni med ljudmi Šaleške doline in morda še kje. Vam bo že povedala. To pismeno pa je dala nekdanjemu advokatu Stanovšku v Šoštanju, kateri ji tega pisma ni vrnil,« nadaljuje in se zamisli. »Tudi marsikaj drugega me zanima, ne samo Kajuhova smrt. Rad bi vedel kje je grob mojega očeta! Mene so namreč 1942 mobilizirali v nemško vojsko in sem nato bil do konca v ujetništvu. Kasneje po vojni pa sem bil nekaj časa na konzulatu v Rimu, kjer sem bil referent za deportacijo emigrantov. Leta 1968 pa sem šel delat v Nemčijo. Sedaj sem upokojenec« razloži svojo življenjsko pot Anton Skornšek. Najprej nas je pot ustavila v Šoštanju, v Metlečih. Anton Skornšek, enainosemdesetletni čil možak, nekdanji sošolec Karla Destovnika, nas je samoumevno, nič presenečeno sprejel. »A, o Kajuhu boste pisali? O Kajuhu mi je pravil »ta star« gentinsko« verzijo primerjala s tisto v Večeru. Tisti konec, ki so ga naši navajali, je bil tako zamotano napisan, da sem prej verjela tistemu kar je bilo napisano v Argentini.« »Ali mislite, da je ta članek napisal nekdo, kije ta dogodek videl?« vprašam. »Lahko, to je pisal en naš človek. Članek ni bil podpisan, vsaj na izrezku ni bilo imena«, pojasni. »Ste komu pokazali ta članek?« nadaljujem. »Članka nisem upala veliko kazati. Pokazala sem ga pokojni Natekovi Gizi, ki je bila v sorodu s Seničevo Alenko, po pokojnemu možu. Pokazala sem ga tudi našemu odvetniku tukaj v Šoštanju, Stanovšku, ki mi je tudi drugače urejal stvari. Prosil me je, naj mu ga posodim. Ko sem mu dala ta izrezek JANEZ MEDVED - Zadnikov Janez: So rekli, da ko bo nov predsednik, se bo še kako drugače povedalo. Zadnikov, Žlebnikov sosed. Včasih sem bil večkrat pri njem. Ja, pravil mi je; da so Kajuha tudi sami ubili. Takrat, ko se je to zgodilo, ni bilo v Za-vodnji nobenega Nemca. To tebi povem, je pravil, ko se zanesem nate, da ne boš naprej povedal. Kajti takrat so se zelo bali. Pri Zadniku sem bil velikokrat in sva o tej »povojni svinjariji« debatirala. Še za hišo mi je dal dve smreki. Če je še komu povedal pa ne vem. Včasih, če si bil predolgojezi-čen, so te namreč hitro zaprli. Pa tudi gospa Brglezova, ki je včasih imela frizerski salon, mi je pravila, da so ga sami ubili. To je ta Brglezova tukaj, kar k njej pojdite. Menda je iz Kanade dobila pismeno, da so Kajuha tudi sami ubili,« je hitel s pripovedovanjem. »Od koga je dobila pismeno?« vprašam. »Ne vem, to mora ta vedeti. Argentina: Kako je padel Kajuh Gospo, ki bi naj poznala ta »skrivnostni« dokument, sem zmotila pri hišnih opravilih. Ljubeznivo in takoj voljno, čeprav sem bila nenajavljena, mi je povedala; »V Ameriki imam prijatelje. Že pred letom 1968 mi je prijatelj iz Milwaueeja poslal iz revije izrezan članek. Morala je biti to revija, ker je bil kvaliteten papir, ni bil časopisni. Bil je približno v velikosti tega papirja (A4). Pod člankom je bilo napisano: Argentina. Ta članek je ta moj prijatelj dobil iz Južne Amerike. Napisan je bil v slovenščini. Naslov je bil: »Kako je umrl Kajuh«. Poimensko je bilo navedeno o Kajuhovi mami, o Seničevi Alenki (nekdanji trgovki iz Šoštanja) in o Kajuhu. Pisalo je, da so ga partizani sami. Ubili bi ga naj zato, ker je bil »paničar« in idealist. Pisalo je tudi, da so inscenirali uboj, da so ga Nemci ubili. Piše tudi, da je baje kar nekam dol gledal. Šedaj vem kam dol je gledal, po tem sem sama šla na Žlebnik. Kmalu za tistim, ko sem prejela ta članek, je v Večeru leta 1968 začel izhajati podlistek z istim naslovom: Kako je padel Kajuh. Te podlistke sem brala, nekaj sem si jih tudi izrezovala. Večkrat sem »mojo ar- ANTON SKORNŠEK: Pri Zadniku sem bil velikokrat in sva o tej povojni svinjariji debatirala. sem ga opozorila, kako se je vse ujemalo s podlistkom v Večeru, vse razen konca. Ta članek sem kasneje želela nazaj, a mi ga danes pokojni advokat ni vrnil. Večkrat sem ga prosila, a se me je izogibal. Zmeraj je rekel: bom prinesel, bom prinesel. Jaz bi tisto zelo rada nazaj dobila,« kar užaljeno konča, ko naju zmoti obisk. Videl sem Kajuha mrtvega Pot po sledeh nenavadnih pričevanj nas je vodila do Zad-nikove domačije. Stoji na levi strani poti proti Žlebnikovi hi- ši, le streljaj proč od kraja, kjer je bil ubit Kajuh. Pozdravi nas deček, ki še ne »drgne« šolskih klopi. Prijazno pokliče svojega (pra)starega očeta ter prisede k nam. Janez Medved, ali Zadnikov Janez po domače, s palico, tresoče pristopi. Kljub »tankemu« vetru, ki piha predlaga, da sedemo zunaj za mizo. Triinosemdeset let že šteje. Življenje je bilo kruto z njim. Čeprav je njegovo telo neubogljivo, um še ni opešal. Slušnega aparata ne nosi, pravi, da mu ne pomaga. Oči so živahne, za pogovor je hitro navdušen. »Zaradi Kajuha ste spet prišli? Ja, vas se pa spomnim. Vas zanima samo Kajuh, a ne?« pove počasi. »So rekli, da ko bo nov predsednik, se bo še kako drugače povedalo«, pripoveduje kot v samogovoru. Med posameznimi stavki je precej predaha. Z vztrajnostjo in počasi pa le pove: »Tam smo imeli vodo za živino napajati, slišali smo krogle žvižgati okoli Žlebnika. Drug dan pa sem šel v co-klih k Žlebniku pogledati, če je živina kaj jesti dobila. V kuhinji sem ga videl, kako je ležal na tleh, pa vse krvavo je bilo tam. Na hrbtu je ležal, pa glavo je imel postrani. Jelen mi je rekel, da je to bil Kajuh. Ko sem ga gledal, me je nemška patrulja dobila. Dobro, da sem imel cokle. Jelen je rekel, da sem hlapec in me tako rešil. Tudi zasliševali so me. Tam je bil eden, ki najprej ni hotel slovensko govoriti, potem pa je le spregovoril.« »Kaj gresta k Žlebnikovim? Ali lahko grem zraven?« z zanimanjem vpraša. Odpeljali smo ga po poti naprej, kjer je 22. 2. 1944 mrtev obležal Kajuh. Veselo se je pozdravil z domačini Trbovški, ki živijo na tej kmetiji že od šestdesetih let naprej. Skupaj s Frančiško sta odšla v kuhinjo. Hiša je sedaj funkcionalno nekoliko predelana, toda bistvena arhitekturna osnova je ista. Janez se postavi levo od novega vhoda in pokaže na desno stran: »Tukaj je ležal Kajuh. Takrat so bila tam vrata, sedaj je okno. Tam zadaj desno je bila peč, pa še nekaj je bilo tukaj na sredini. Mize ni bilo. Tukaj je ležal. Glavo je imel postrani. Jelen je rekel, da je bil Kajuh. Jaz sem prišel drugi dan in sem ga videl tukaj v kuhinji ležati. Pa še več mrtvih je bilo tukaj. Za druge pa kot da niso imeli duše, na spomeniku je napisan samo Kajuh.« Znana verzija smrti Pri iskanju »uradnih« podatkov pri »znanih« virih smo se najprej ustavili v Velenju na gradu. Gospod Damjan Kljajič, kustos in pedagog za novejšo zgodovino je »postregel« z znanimi podatki. Novih pričevanj in raziskovanj v zadnjih letih nimajo, čeprav pritrdi informaciji, da obstajajo mišljenja med ljudmi o drugačni verziji Kajuhove smrti. Zagotovi tudi, da so to le govorice. Za pogovor smo poprosili tudi dr. Milana Ževarta, uglednega zgodovinopisca, avtorja večih znanih del, med drugim tudi knjige z naslovom NOB v Šaleški dolini. Nekako upali smo, da bomo skupaj razrešili marsikatero nejasnost. Vendar žal ni imel časa. Napotil nas je h gospodu Franciju Strletu, kronistu Tomšičeve brigade. Po zatrjevanju gospoda Zevar-ta bi naj tam dobili vse željene podatke. Na .vprašanje ali pozna članek o Kajuhu, ki naj bi izšel med našo emigracijo v Argentini, je odgovoril nikalno. Gospod Franci Strle, novinar in pisec o dogajanjih v drugi svetovni vojni na našem ozemlju, je iz Ljubljane. O Kajuhovi smrti je zaslišal 28 ljudi. Njegova razlaga zadnjih ur oziroma dni Kajuhovega življenja je takšna: »Ožji štab XIV. divizije je bil pri Bankih, širši štab skupaj s kulturniško skupino pa pri Žlebniku (sosednja kmetija). Kajuh se je naselil pri Žlebniku. Prejšnji dan je bil ranjen glasbenik Sveto Marolt-Špik, tudi član kulturniške skupine, kar je Kajuha močno prizadelo. Hotel je iti nazaj, da bi ga rešil. Špik je bil bolj moralno strt kot ranjen. Kulturniki so bili namreč zmeraj privilegirani, saj smo jih drugi varovali. Navadno so se vozili z mitinga na miting. Ti meseci pa so bili prehudi zanje. To jih je izčrpalo in načelo moralno trdnost. Ker je bil Špik prepuščen sovražniku, je bil Kajuh »pobit«. Najprej je bil pri Banku, nato se je vrnil k Žlebniku. Odpravil se je spet na zgornji prostor domačije. V pritličju je bila štabna patrulja, na vrhu pa kulturniška skupina, zdravniška služba in pomožna služba. Po pričevanju trdijo eni, da so stražo postavili, drugi, da niso. Ljudje so bili namreč izčrpani in lačni. Spodaj je bil tudi Pavle Jelen in njegova družina. Tam je bila dimna kuhinja. Vsak si je hotel nekaj po svoje cmariti. Vrata so bila odprta, da se je kadilo ven. Nekdo je zagledal Nemce prihajati dol od češnje. Nastal je preplah. Partizani so vsi šli v zgornje prostore, da bi zavzeli položaje. Kajuh se je od ropota zbudil. On ni bil vojak in ni imel orientacije, zato je šel dol po stopnicah. Spodaj se je zavedel situacije. Nemec je prišel do podbojev vrat in ga od tam ustrelil, čisto od blizu, na manj kot na tri metre. To je natančno opisal Jelen, ki je bil edini takrat s svojo družino zraven v kuhinji. Kajuh je padel na njega. Pričelo se je streljanje. Na pomoč so prišli še iz ožjega štaba^ Med njimi tudi Ivan Seljak-Čopič, ki je v tej zmešnjavi tudi pomotoma ustrehl kravo. Prav tako je tudi tisti večer umrl kuhar Ivan Adamič, vendar ne v boju. Ubila ga je bomba, katero so po nerodnosti v spodnji prostor spustili partizani.- Potem, ko je Kajuh že bil mrtev. Tam je takrat padel tudi Karlo Potrato. V sneg so partizani tako zako-pali tri mrtve. V prostoru, kjer je Kajuh prestregel strele, je bila torej le Jelenova družina, a le Pavle Jelen je videl kako je padel Kajuh. Nekateri trdijo, da so videli kako je umrl, četudi niso bili zraven,« pravi Franci Strle. Tudi njega sem povprašala, če mu je znan kakšen članek iz Argentine o drugačni verziji smrti. Pravi, da ga ni videl, da je pa možno. Naša emigracija je veliko pisala o vojnih dogodkih v domovini. Seveda so lahko to le osebna mišljenja ali videnja. Bo pot vodila tudi v Argentino? Še eno obljubo je bilo treba izpolniti. Dokončati je bilo treba nekatere misli z gospo, ki je tako zavzeto in ljubeznivo pripovedovala zgodbo o pogrešanem članku. Pa kaj, ko v ljudeh živi strah in si ne upajo povedati kar mishjo. Čeprav lahko z vso gotovostjo rečem, da je beseda o izredno razgledani, kljub letom umsko in fizično vitalni ženski, ki skoraj nima več živega sorodnika pri nas, je naslednjega dne želela, da ne objavimo njenega imena. Namesto da bi jaz njej postavljala vprašanja, je ona izprašala mene o tem kje sem se »dokopala« do teh podatkov o njej. Na kratko pa sva le obnovili bistvene besede v članku: bil je idealist, bil je paničar in partizani so inscenirali napad. Tudi naslov iz Amerike mi je obljubila, čeprav ga je delno že povedala. Kajuhovo slovo Kako bi drugače zaključili pot po sledeh Kajuhove smrti, kot na njegovem grobu. Na spomeniku je kot prvo napisano njegovo ime, drugo je ime njegovega brata Jožeta. Zanj se do danes ni javno povedalo, da je umrl kot nemški vojak, le štiri dni pred smrtjo brata Karla. Na spomeniku piše: Lepo je živeti, toda za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti. Ali res, Kajuh, ali res? MLADO VODSTVO METRE JE ODSTOPILO Stare neumnosti Pravzaprav je bil v sredo pričeti štrajk v celjski Metki na-peijen le deloma proti sedanjemu vodstvu tovarne, saj so delavci izražali tudi nezadovoljstvo nad stanjem, ki ga je v Metki zapustil bivši direktor Stane^Mele, štrajkali pa so tudi iz čistega obupa - s tako majhnimi plačami, kot jih imajo v Metki res ni mogoče živeti. Čeprav so sedanji direktorici Karmen Zupanc — Petaver očitali, da je najožjemu vodstvu povečala plače za 30 do 40 odstotkov, da je menda nekaj denarja posodila Gorenju in da ima premalo časa za pogovore z delavci, so bistvene težave Metke v plačilni nesposobnosti gospodarstva, usihanju tekstilne proizvodnje v gospodarstvu nasploh in seveda težavno iskanje izvoznih poslov. V sredo so torej okoli poldneva v Metki pričeli štrajkati, v petek, ko je občinska vlada obljubila, da bo za okoli petstočlanski kolektiv poskušala nekje izbrskati po tisoč dinarjev socialne pomoči na zaposlenega, pa so se vrnili na delo. Medtem je Karmen Zupanc-Petaver, skupaj z Karmen P. Zupanc: pred delavci zaradi tujih grehov najožjim vodstvom, izjavila da daje nepreklicni odstop. To je utemeljila z dejstvom, da v teh nenormalnih gospodarskih razmerah pač ni mogoče poslovati tako, da bi delavci imeli kolikortoliko lepe plače in da to obeta spet nove in nove štrajke. Metki ta čas kupci dolgujejo okoli petnajst milijonov dinarjev, delavci pa se morajo iz meseca v mesec prebijati z okoli tremi in pol tisočaki plače. Stavka v Metki je bila tako spontano obupano dejanje pretežno ženskega kolektiva, obenem pa eno resnih opozoril delavstva nasploh, da dolgo ne bodo več štrajkali znotraj tovarniških ograd. SOCIALNI NEMIRI V CELJU Punt za preživetje Večmesečna socialna negotovost, spričo nelikvidnosti in starih dolgov stalno prisotna poslovna agonija, bojazen, da bo jutrišnji dan še slabši, razočaranje nad pičlimi osebnimi dohodki, ki vse bolj zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov in slovenskim povprečjem so v minulih dneh sprožili val delavskega nezadovoljstva v celjski občini in tudi drugih občinah celjske regije. Najhuje se je streslo v holdingu Emo, kjer so delavci kar štiri dni zapored stavkali in se v petek po dolgotrajnem dogovarjanju in prepričevanju le vrnili na delo. V štrajku so postavljali zahteve, ki jim je bilo sorazmerno lahko ugoditi in bi jih pravzaprav lahko opravili brez delavskega opozorila, in takšne, ki jih zaradi pomanjkanja denarja nikakor ni mogoče izpolniti saj bi podvojeni osebni dohodki tovarno dokončno potopili. Sindikalni predstavniki so med prekinitvijo dela izrekli mnogo gorkih na račun vodstva, na račun nekaterih direktorjevih strokovnih delavcev in dvomili v sposobnost vodstva holdinga, ki doslej menda še ni pripravilo pravih razvojnih in sanacijskih programov, za svoje delo pa si dajo nekateri izplačevati že kar bajne plače. V klicih v uredništva časopisov so anonimneži trdili, da so ne- kateri direktorji kot kompenzacijo za neplačane terjatve dobivali osebne avtomobile, za povrh pa še sto tisočakov mesečnega osebnega dohodka. Direktor Jože Gubenšek je to gladko zanikal, in s plačilne liste prebral, da je kot direktor holdinga za aprilsko delo prejel 21.700 dinarjev, najslabše plačani direktor v ERC pa vsega 12.600 dinarjev. Predstavniki Tomšičevega sindikata so dejali, da v te številke preprosto ne verjamejo. Delavci so ob podvojenih osebnih dohodkih zahtevali po dva tisočaka na zaposlenega, takojšnje izplačilo regresa, prehod na 40-urni delavnik, dopolnitev upravnih organov s predstavniki delavcev in izvolitev skupščin v družbah, razmerje med najnižjimi in najvišjimi plačami naj bo, dokler se gospodarski položaj ne izboljša, 1 proti 3. V vodstvu na vse to niso pristali, pač pa so ponudili vsakemu po 1500 dinarjev dodatne plače, regres do konca junija, prehod na 40-urni tednik s 1. julijem in to, da imajo delavci pravico predlagati svojega človeka v upravni odbor. Gladko so odklonili razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom, saj že sedaj zaradi slabih plač v podjetja in v holding ne morejo dobiti strokovno usposobljenih ljudi. »Ekonomski finančni položaj družb ne dovoljuje drastičnega povečanja osebnih dohodkov, povprečni aprilski OD je bil 5.600 dinarjev, razen manjšega popravka pri družbah, ki poslujejo pozitivno, vendar ne smemo ogroziti te akumulacije zaradi eventualne sanacije ostalih družb, ki poslujejo negativno in tudi možnosti lastnega razvoja. Nadrejene moramo opozoriti, da verjetno čas ne dela v prid mehki evolucijski varianti razreševanja gospodarske problematike Emo-holding, ampak bo treba pristopiti k črnim scenarijem ah šok terapiji pri nekaterih naših družbah, čeprav so v osnovi naši pro-izvodno-prodajni programi zdravi in tržno zanimivi,« je med štrajkom dejal predsednik holdinga Emo Jože Gubenšek. Po daljših pogajanjih, v katerih so sodelovali tudi člani celjskega izvršnega sveta, so finančniki v družbah izračunali, da je maksimum, ki ga lahko izplačajo delavcem, 1500 dinarjev, kar pa lahko že tako kritične razmere predvsem v največji družbi s preko tisoč zaposlenimi, v firmi Posoda, bistveno poslabša razmere in ogrozi obstoj. Direktorji so sprejeli obveznost, da bodo ta znesek delavcem izplačali, s čemer bo najnižji osebni dohodek znašal preko pet tisočakov, in delavci so se postopno začeli vračati za stroje, v petek pa je proizvodna v vseh firmah holdinga Emo normalno stekla. — da sta predsednik Slovenije in predsednik slovenske vlade ob nedavni okupaciji Maribora reagirala kakor sta tudi zato, ker Slovenija ni bila ogrožena, saj je JLA zasedla le del Štajerske. — da je naš neutrudni kolega Janko Sopar uspel porušiti celo najtrdnejši zakon fizike, da namreč isto telo ne more biti pb istem času na dveh različnih koncih. Ob dogodkih v Mariboru, ko so vključili kamere na terenu, se je vsemogočni Janko pojavil pred vojašnico v Mariboru inv trenutek za tem že 18 kilometrov vstran v Šentilju ... — da se je nekdanji krmilar celjske partijske organizacije, zdaj gospod inženir Stane Mele, dvakrat neuspešno poskušal kot direktor samoupravljanja. Ko je po potopu Metke edini izplaval, se je odločil za poklicnega — žagarja. Zdaj na žagi nekdanje, prav tako potopljene Obnove, žaga - deske. Hlodovino pa nabavlja iz očetovih gozdov. Na lizing... — da v EMO najbolje stoji Emotrade, privatno podjetje, ki ga vodi žena enega izmed direktorjev v EMO. Da izjeme potrjujejo pravilo uzakonja tudi gospod Rasti Žnuderl, nekdanji nevidni in neopazni član občinske vlade in grobar gradbenega podjetja Obnova, ki je eden izmed štiričlanske ekipe v omenjenem privatnem podjetju. — prva violina v Peterletovi vladi napak misli, kako je raja pozabljiva in skuša neumnim Slovencem dopovedati, da je nova cena bencina zato tolikšna, da bi zbrali denar za - ceste. Torej za iste ceste še en denar, ne da bi vedeli, kam je ta vlada dala že zbrani denar. — da so bili organizatorji in idejni vodje nedavnih nemirov med delavci doma z one strani Sotle. Tako je Celje dobilo še nekaj novih kadrov, na katere je potrebno računati v stabilizaciji gospodarskih razmer v mestu ob Savinji. — da so se varnostniki v upravni zgradbi mariborske skupščine in vojaki nove slovenske vojske dali razorožiti peščici pripadnikov JLA, ki jim je izpred nosa odnesla komandanta njihove vojske zato, da bi gospod Janša preslepil JLA o dejanski sposobnosti in usposobljenosti slovenske vojske. — da je nadvojvoda Šešelj razveselil Krčane in Zagrebčane — tudi Avstrijci so prisluhnili - ker je obljubil, da bo dal razstreliti nuklearko v Krškem. — da navzlic ponavljanju zahtev poslancev v slovenski skupščini, naj vlada že za božjo voljo vendarle pove, kdo vse, predvsem pa kateri ministri in člani vlade imajo v lasti privatna podjetja doma ali v tujini, odmeva ni slišati. Tako bo do takrat, dokler v Sloveniji ne bomo imeli 27 bogatih in 1,384.000 siromašnih Slovencev. — da se je odvijal takle zaupen pogovor med mariborsko županjo Magdo Tovornik in ministrom za informiranje Jelkom Kacinom po zasedanju mariborske Skupščine ob zadnjih dogodkih: »Kje je Anton Rous (šef MB vlade, op. pis.)?« »Ne vem, že dva dni ga nisem videla.« »Takoj ga poiščite!« »Bom rekla gospodu Pušenjaku.« (MB mini-v ster za informiranje). — da se Anton Rous, šef mariborske vlade, ki je bil tudi podpisan pod izjavo, ki jo je vlada ob zadnjih dogodkih izstavila na izrednem zasedanju mariborske Skupščine, na tem zasedanju ni pojavil, kot se ga ni dalo videti niti dan poprej. Kje so ga našli, ne vemo, pojavil pa se je v belem metuljčku na tiskovni konferenci po izpustitvi Vladimirja Miloševiča, potem, ko so ga opazili, kako se pritajeno giblje okoli mariborske Vinoteke (Vodni stolp), kjer se je odvi-.jala prireditev Vinski letnik. Saj je demokracija, mar ne? MAGISTER BOŽIC STEGUJE PRSTE Svetnik in svetnice v Elkr o j n Niti leto in dan ni minilo, da so se uresničile napovedi o tem, kako gospod magister Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta mozirske občine, svojega znanja ne bo razdejal zastonj. Vsaj Elkroju ne, dasiravno je ob jutrišnji zamenjavi prejšnjega vodstva tekla beseda prav v tej smeri. Delavke Elkroja tolčejo svoj vsakdan v istem ritmu, kot so ga pod starim vodstvom. Novopostavljena direktorica, na hitrico iztrgana občinska uradnica, se trudi, da bi povezala vse konce, vendar ji okoliščine ne gredo na roko. Tudi tisti del delavk, ki jim prejšnje vodstvo ni bilo po meri, niso več navdušene nad troedinim vodenjem podjetja v obliki »direktorja« mag. Alfreda Božiča in njegovih dveh uradno postavljenih vodilnih delavk. Delavke Elkroja ugotavljajo, da je od tistih časov, ko je bil zdajšnji predsednik mozirskega izvršnega sveta Alfred Božič še mlad ekonomist in direktor Elkroja, minilo mnogo let, da so se v njegovi odsotnosti razmere v tekstilni industriji spremenile, predvsem pa zamenjali tržni in finančni vzvodi. Poleg tega se mag. Božič kot predsednik mozirske vlade ubada z drugimi težko rešljivimi problemi in se zato upravičeno ne more v celoti posvetiti samo Elokroju. To v normalnih okoliščinah niti ne bi bilo za pričakovati in še manj od mag. Božiča zahtevati, če bi v Elkroju ostalo staro vodstvo, ki bi bilo potrebno le določenih impulzov z občine za mladostnejše poskoke. Tako pa presajanje gospe Ver-tačnikove za direktorico ni naletelo na toplo gredo družinskega vzdušja, kjer bi lahko vzniklo toliko novega in drugačnega, kot so videti klasične moške hlače ali stoletja enaka srajca. Danes je že skoraj skrajno maloumno pričakovati, tudi v Gornje Savinjski dolini ne, da bi delavci za afriške plače bili še pripravljeni zategovati pasove in iz petnih žil iztisniti zadnjo kapljo znoja zato, da bi peščica izbranih na njihov račun dobro živela. Tudi zato iz vse pogostejših razprav o razmerah v Elkroju ne izginja očitek magistru Božiču, ki si je s postavitvijo novega vodstva zagotovil rento v svoj mošnjiček. Pristanek na takšne odnose med predsednikom izvršnega sveta in nekega podjetja v isti občini je bila za delavce Elkroja verjetno nuja, ki je obetala boljše čase. Verjetno je tudi v tej smeri razmišljal tamkajšnji delavski svet, ki je na svoji 23. seji ob dvanajsti uri 9. aprila v četrti točki formuliral sklep: »kot zunanja sodelavca Elkorja še najprej ostaneta mag. oec. Alfred Božič in Anton Vrhovnik, dipl. oec. Z njima se sklene pogodba o delu in se jima delo plača . . .«. —— _ '' ' lil , . ,, Alfred Božič, predsednik IS Mozirje, med podpisovanjem pogodbe o del« 1 a*arski Elkroj ŽIVINOZDRAVNIK JANEZ ČRNEJ JURIŠA NA CELJSKO TRDNJAVO oslanec brc ___________ k i______________________• -------------------------------------------------- Gospod Janez Čmej, do slovenske pomladi neustavljiv borec za čisto okolje v Celju, se je po izvolitvi za poslanca odrekel onesnaževalcem zraka in zemlje, pozabil na EMO, Cinkamo, Zlatarno in druge onesnaževalce ter se lotil — gospodarstva. Najprej je svoje ostro oko uperil k sosedu - v Šentjur. In ko ga je tamkajšnji predsednik, gospod Kovač, lopnil po prstih, je svoje bridko želo bravurozno obrnil proti lastnemu ognjišču. Namesto, da bi gospodu županu v Šentjurju vsaj skušal odgovoriti na zastavljena vprašanja je možaka pustil na cedilu in se lotil — Celja. Kot je razumeti izvajanja gospoda poslanca Janeza Črneja, ima v torbi dokumente o svinjarijah in kriminalu vladajoče strukture v Celju. Da ne bo pomote, ne gre za nekdanje »rdečkarje« in okorele boljševike v direktorskih stolčkih, ki so bili najprej tarča gospoda Črneja. Ne, pošten kot je, je začel pometati pred lastnim pragom. V svojih strankarskih vrstah. V Demosu. Kaže, da je gospod veterinar Janez Čmej med prvimi prisluhnil govoricam o celjskem razumljenju delitve družbene lastnine, podržavljanja podjetij in razcvetelega podjetništva. Predvsem privatnega podjetništva in razcvetele kapitalizacije posameznikov. Z izostrenim posluhom za onesnaževalca je premočrtno sledil izvoru tega najnovejšega zla in ugotovil, da bi naj največ prigrabili tisti, ki so pri - koritu. Na prvo mesto je postavil samega ministra za te posle, gospoda Maksa Bastla. Takoj ob njega pa predsednika celjskega izvršnega sveta gospoda Mirka Tomaža Krajnca, da o predsedniku šentjurskega izvršnega sveta, gospodu Ladislavu Grdini niti ne govorimo. S čim si prizadevni poslanec, doslej edini iz široke plejade pomembnih Celjanov, ki so trenutno v samem državnem vrhu mlade Šlovenije, vrača zaupanje volilcev? Gospod Črnej trdi, da gre za hudičevo grde mahinacije z odprodajo stare zgradbe Službe družbenega knjigovodstva, z odkupom sosednje zgradbe pri SDK, ki je zdaj v lasti gospoda ministra Maksa Bastla, za novogradnjo ob tržnici, ega ministra ki jo iz nezfl^" ^vlrov gradi mesar iz Vojnika, gospod Prekoršek, z azProdajo nekdanjega Razvojnega centra... Če je saI7)0 fjea(V'Ca resn‘ce v trditvah gospoda Janeza Črneja, glede J ^vega poslanstva in vloge v sedanji vladajoči struktun p. tem ne gre dvomiti, se Celjanom obeta škandal, ki111 p- j*0 para v vsej boljševistični vladavini. Zdaj je sarno I j ''vati, da bo gospod poslanec Janez Črnej, ko je..^ k(1|„ e* »A« in javno postavil v dvom dober doku- poštenost svojih ®leg0v v Demosu in na njih zlil za čeber gnojnice. ei je »g« jn jz torbe potegnil — mente. Tisti trenute > o gospod Črnej svoje trditve podkre-pil z dokazL 0v 1® ostalo brez vlade, ministri pa brez podjetij in nuuJ ■ > ki bi s; jih p0 Črnejevih trditvah v tem kratkem času F tulj Kajti n; moč podvomiti, da bi gospod posla? r-u pocj fy[apsjma, ko jo je Maksim, užgal po divizij' ■ ■ ■ HUMORESKA Zaključni izpit »Naj se odločim za zaključni izpit ali za protest?« me je vprašal moj četrtošolec. »Odloči se za zaključni izpit,« sem svetoval brez pomisleka. »Boš vsaj kaj odnesel iz šole, saj se v štirih letih nisi veliko učil in ne znaš kaj prida.« »No, vidiš, kako naj grem na zaključni izpit, če nič ne znam? Torej moramo protestirati proti zaključnemu izpitu.« »Da boste še manj znali. Jaz bi vam že posvetil.« »Daj no. Kako, s čim bi nam posvetil, saj še kakšne boljše ročne baterije nimamo. « »Imam pa maturo in univerzo in poklic.« »Kaj ti pa pomaga, če nimaš nič drugega, ne hiše ne vikenda ne kakega boljšega avta.« »Dragi moj, kaj sem jaz kriv, če znanje ni nič veljalo in ni bilo plačano? Boš že videl, kako bo zdaj vse drugače.« »No, to pa že vidimo. Zdaj lahko vsaj štrajkate za večje plače in dobite nekaj dinarjev več. Funkcionarji si jih pa režejo z zakonom. Kje si še to videl?« »Nikjer. Ampak kaj sem jaz kriv za to? Vsi ne moremo biti funkcionaiji.« »In se voziti v mercedesih, beemwejih, chryslerjih, a ne? Daj no.« »Ti tega ne razumeš. Če mene ne, bi moral poslušati svojega ravnatelja, ki se je zadnjič za okroglo mizo skoraj dvakrat dobesedno razjokal, ko je govoril o zaključnem izpitu. Lepo je povedal, da če zaključnega izpita ne greš delat, ga nisi naredil, ga nimaš in si brez njega. Njemu kot očetu njegovega sina to ni všeč. Dvakrat so rektorjema univerz poslali pismo, v katerem so zapisali: draga rektorja, prosimo, da ne zahtevate zaključnega izpita. Bolj pošteno bi bilo, da bi učenci prišli v šolo in bi ga naredili. Ne vidi, kaj bi s tem dosegli drugega kot zaključni izpit. To kaže na pametno odločanje, je rekel tvoj ravnatelj in dodal, da so o tem zelo veliko razpravljali in vedno trčili na zaključni izpit.« »E, če je tako, je pa res najboljši zaključni izpit,« je rekel moj četrtošolec. »Če bomo lahko delali kak predmet tudi po svoji izbiri, se bom seveda odločil za tistega, ki ga najmanj znam. Bom najmanj obremenil komisijo in seveda upam, da bo ta upoštevala to tudi pri oceni.« Vojna in mir, 14. del PfljCfl. MfJ TV SEH VI Det, KBKO 5o NEK.se' V YU -• mislim ,!>» v trištin/ TRereVti netd vhtirPolsKo vereeteJ THNCO BEtiMV K*PXJ/chn/• ■ FOTOREPORTAŽA Napad na JLA Ker je bila Nova doba med prvimi na prizorišču incidenta v Pekrah pri Mariboru, je tudi edini uspelo zabeležiti pravi in edini usodni trenutek, zaradi katerega je kasneje armada celo ugrabila slovenskega častnika, gospoda Miloševiča. Bilo je okoli tretje ure popoldan, zgodba, zaradi katere je bilo ogroženo mimo spanje Štajercev pa se je odvijala takole: Slovenski novinar (njegovega imena ne objavljamo, saj bi to lahko ogrozilo njegovo osebno varnost) se je priplazil iz grmovja in pripadniku JLA zahrbtno prižgal cigareto. Potem se je odplazil za hrbet enemu izmed oficirjev milice JLA... ... nato pa ga je z vso močjo lopnil po desni ritnici. Predvidevati je mogoče, da je kasneje vojaška milica častnika Miloševiča ukradla samo zategadelj, da so mu naložili nekaj krepkih po tazadnji. SPA, slovenska tiskovna agencija, o tem seveda molči, saj bi to škodovalo ugledu zadnjih plati slovenskih častnikov širom po svetu. — da bi se Slovencem ob Janševi vojski bilo treba česa bati. Samo ne smejo priti trije, štirje pravi vojaki, kaj šele grdi specialci, ki ti izza mize dvignejo in meni nič tebi nič odnesejo komandanta... — da bi v Elkroju bilo ob novem vodstvu karkoli narobe. Le nekaj nergačev vedno znova ponavlja, da je bilo še pred nedavnim dosti bolje. Žal jim nasedajo tudi pošteni delavci in tako družno — stavkajo. - da savinjski hmeljarji še potrebujejo Hmezad. Nekdanji kooperanti in dobitniki najrazličnejših kreditov (nikoli vrnjenih) so se v času socialistično usmerjenega kmetijstva tako usposobili, da se bodo zdaj lahko spet lotili mešetarjenja s hmeljem. — da v zreškem Uniorju nimajo ustrezne zamenjave za oba Osoleta. Ob zadnjih dogodkih je spet naplavilo strokovnjaka, ki je že njega dni kovačem krojil usodo. Takrat so ga preimenovali v »inženir niksgut«. — da avtoceste od Maribora do Ljubljane ne bo. Do časovnega zamika je prišlo zato, ker strokovnjaki niso vedeli, da so Štajerci že pred dvajsetimi leti rezervirali traso, oni pa so se zadeve lotili spet na začetku. — da vodstvo žalske občine ne bi videlo in vedelo, kaj se na oni strani ceste dogaja. Kaj šele, da bi spregledalo črno gradnjo, ki sili v nebo pri Joštu. Glede na sestavo občinske skupščine občinska uprava nima možnosti za preživetje, če bi... - 1 — da bi se Tomaž M. Jeglič na prvi tiskovni konferenci celjskega pododbora Svetovnega slovenskega kongresa zahvaljeval gospodu Silvestru Dervenšku, ker gaje ta popravljal. Zahvaljeval se je gospodu Silvestru Dervenšku zato, ker je on pač Silvester Dervenšek. - da sedanje vodstvo Cinkarne Celje ničesar ne prispeva za dobrobit kraja. Že to, da ničesar ne daje je - veliko. Pomislite, da bi dajalo še več tega kar daje in zato v Celje privleklo še nekaj stotnij fizikalcev z levega brega Morave. HM » Po (kmh...) domovini Zagreb: Hrvati so glasovali za svojo državo. Svoje glasove za suvereno in samostojno Hrvaško je oddalo 2 milijona 854.573 volilcev ali 93,24 odstotka prebivalcev republike Hrvaške. Beograd: ZIS bo skušal dobiti carine v svoj proračun. Podjetja ne bodo mogla prevzeti uvoženega blaga, če carine ne bodo nakazale na račun zveznega SDK. Šentanel nad Prevaljami: Igor Omerza: Slovenija bo dobila svoj denar v šestih mesecih. To nas bo stalo pet milijonov dolarjev, prva emisija pa bo težka okrog 20 ton. Zagreb: Stipe Mesič se je predstavil kot novi turnusni predsednik državnega predsedstva. Sam meni, da je po ustavi in poslovniku legitimen predstavnik zveznega predsedstva. Ljubljana: Pokojnine slovenskih upokojencev, ki so zamrznjene že od konca lanskega leta, tudi prihodnji mesec ne bodo višje. Priština: Srbom na Kosovu vozijo polne tovornjake pušk. Pred policijskimi postajami delijo ljudem orožje, potem pa prirejajo parade po mestnih ulicah. Zagreb: Zagrebško vojaško sodišče je izreklo kazni za vseh šest obtoženih za pripravljanje oboroženega upora. Vse je spoznalo za krive. Ljubljana: Janez Janša: Ni je sile, ki bi preprečila osamosvojitev. JLA naj bi Slovenijo zapustila do 31. decembra 1993. Ljubljana: Železničarji grozijo z opozorilno stavko. Sindikati zahtevajo sklenitev podjetniških in poklicnih kolektivnih pogodb. Ljubljana: Delegacija JLA pod vodstvom generala Kolška je obiskala slovensko vodstvo. Nočejo popustiti glede nabornikov. Beograd: Markovič bo pripravil nov proračun federacije. Zvezni premier je predlagal republiškim, naj do 27. maja razveljavijo zakone, ki omejujejo enotni trg. Zagreb: Na raznih koncih Hrvaške še vedno pokajo mine. Priština: Bodo Vllasija spet zaprli? Grožnja naj bi prišla z odstopom srbskega ministra za notranje zadeve Radmila Bogdanoviča. Bjelo Polje: Odnosi med Muslimani in Črnogorci v severnem delu Črne gore se zaostrujejo. V Bjelem Polju so ustanovili Narodni svet Muslimanov. Ljubljana: Odtegnitev denarne pomoči ZDA je krepka klofuta Jugoslaviji. Ljubljana: Kmetijci bijejo plat zvona. Pritožujejo se nad nizkimi odkupnimi cenami, zamudami plačil, predragimi posojili, njihov položaj pa naj bi še bolj poslabšala devalvacija. Ljubljana: Sestanek pri Peterletu je končal dijaško stavko. Dijaki so sprejeli zaključne izpite, bodo pa v nevtralni komisiji bdeli nad njih izvedbo. Ljubljana: Družbenopolitični zbor slovenske skupščine zahteva, da predsedstvo SFRJ razglasi Mesičevo izvolitev. Beograd: Miloševič je spodnesel zakon. Srbski predsednik je prvič uporabil pravico veta in poslal v vnovično obravnavo zakon o vračanju premoženja srbski pravoslavni cerkvi. Zagreb: Je bil vojvoda Šešelj v Krajini? V Zadru verjamejo, da je bil, ker je več sto martičevcev zaprlo vse ceste do Ben-kovca, kjer so Srbi praznovali praznik sv. Nikolaja. Sarajevo: V BiH se bliža parlamentarna kriza. Nasprotja med nacionalnimi strankami se zaostrujejo, seje pa se prelagajo. Ljubljana: Karavanški predor bo za promet odprt 2. junija. Predornina za osebna vozila v eno smer bo 200 dinarjev. Ljubljana: M. Aksentijevič je opozarjal, da vojsko mineva potrpljenje. Slovenija naj bi naborniške zadeve predala ZSLO, sicer bo prišlo do konflikta, je sporočil poslancem. Ljubljana: Moratorij na povečanje osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državni upravi velja do 1. junija. Maribor: Po končani dijaški stavki se je začela učiteljska. Zaradi neuresničevanj zahtev opozorilne stavke ponekod učitelji spet protestirajo. Skopje: Večinska stranka v makedonskem parlamentu bo od sobranja zahtevala, da odpravi vizume za Grčijo. Maribor: Oklepniki JLA so obkolili učni center TO v Pekrah pri Mariboru. Predstavniki armade, TO in mariborsko vodstvo se je zbralo pri mariborski županji, da bi se o incidentu pogovorili. Ponoči so na podel način ugrabili poveljnika TO Miloševiča in stotnika Ozmeca. Maribor — dan kasneje: Pozno popoldne je vojska izpustila ugrabljena predstavnika TO. Pod kolesi oklepnika je umrl 53-letni Josef Šimčik iz Miklavža pri Mariboru. Na Ptuju so vojaki, streljali na elektrikarja. Po celi Sloveniji je napeto. Ljubljana: Cestnine na slovenskih cestah so višje za sto odstotkov. Podražitev velja samo za jugoslovanske registracije, kar pomeni, da se bo cestnina izenačila. Vukovar: V nepojasnjeni nesreči je izgubil življenje slovenski vojak Matjaž Urh iz Gornjih Gorij. Ljubljana: Po Sloveniji je navidez mirno, toda vojska je v pripravljenosti, enote TO pa so zastražile pomembnejše objekte. Zabok: Večkratni morilec in begunec iz Lepoglave, 51-letni Vinko Pintarič, naj bi naredil samomor. Priština: Več kot 20 tisoč Albancev na pogrebu vojaka Fat-mirja Krasniqija, ki je tragično umrl v smederevski yojašnici. Beograd: Doktorja Borisava Joviča so na seji glavnega odbora Socialistične stranke Srbije izvolili za predsednika te stranke. Še naprej bo ostal tudi član predsedstva SFRJ. Ljubljana: Podražili so se naftni derivati za 35 odstotkov, delavski svet Elektra Slovenije pa je potrdil tudi 25 odstotno povišanje cene električne energije, ki bo začelo veljati 1. junija. Beograd: V Jugoslaviji je bilo 31. marca 23,462.976 prebivalcev. To je za 1,2 milijona oziroma za 4,6 odstotka več kot pred desetimi leti. ROKOMETNI KLUB CELJE WL PIVOVARNA LAŠKO KARO POMAGATI GOZDU IN VIDMU Nov papir iz starega Angleški pregovor pravi, da je ni slabše stvari na svetu kot je star časopis. Na srečo imamo pri nas marljive šolarje, ki časopisei pobirajo, zatem pa končajo v velikem skladišču tovarne Videm v Krškem, kjer so pravzaprav tudi začeli pot — do novega časopisa. Prav ta tovarna bije tačas veliko bitko, da si nekako zagotovi lesno surovino za celulozo kot surovino za papir. To pomlad so zavoljo pomanjkanja lesa že stali. Na srečo so imeli nekaj celuloze še na zalogi, sicer niti teh vrstic ne bi mogli prebirati. Diplomirani inženir kemijske tehnologije, sicer pa direktor Vid-move organizacijske enote Papir Jože Raušl je sestavil poslansko pobudo za republiško skupščino, kako naj bi tudi pri nas postali prijaznejši do belega papirja, s tem pa zadeli še dve muhi na mah: prispevali hkrati k večji čistosti rek in povrhu očuvali še gozd! Predvsem v tujini ste lahko na ovojnicah ali posameznih listih prebrali, (tudi nekateri časopisi se že di-čijo s tem), da so natiskani na reciklažnem papirju. V stroki pravijo, da z njimi nadomeščajo bele brezlesne papirje. In res so malo temnejši, kar se mnogim zdi le še imenitnejše. Sama računica je še dosti zgovornejša: z izdelavo ene same tone reciklažnega papirja prihranijo gozdu 5,3 kubika lesa, elektrogospodarstvu ni treba plačati 4.000 kilovatnih ur električne energije in nedotaknjene ostane kar 28.000 litrov vode. Samo s slednjim se zmanjša onesnaževanje voda za 35 odstotkov, zraka pa kar za 74 odstotkov. Krški direktor je to pobudo posredoval v skupščino že 16. aprila, hkrati s prošnjo, da se na zbran stari papir ukine 33,5 odst. davek, saj gre za zbiranje odpadne surovine, ki se kot reciklažna vrača v proizvodni proces. S prstom so pri tem pokazali na ministrstvo za okolje in urejanje prostora, vendar v vsej sedanji odcepitveni evforiji še nismo opazili, da bi slovenska skupščina tej vsekakor koristni pobudi namenila vsaj trohico časa. Pač pa so zadevi pozorno prisluhnili odborniki krške občinske skupščine na zadnjem zasedanju. Prisotna učiteljica je precej potožila, da se za star papir nihče več ne zanima, o čemer je proti koncu seje drugi mož Vidma Miloš Medved tudi povedal zakaj: niso namreč imeli denarja, sedaj pa bo moral biti. Kdaj pa kdaj pa si lahko izprašajo vest tudi odkupovala papirja, saj je nekdo drug navedel, kako so se namučili za kontejner kartona, za izkupiček pa so komaj dobili steklenico piva. Krški papirničarji so bili pri nas med prvimi, ki so se bili lotili predelave starega papirja. Ob papirnem stroju 1, ki je sedaj že preteklost, zakaj v začetku poletja bo stekel do obisti prenovljeni, so postavili prvi Deinking, postopek za vračanje v proizvodnjo starega papirja, že v letih 1954/55. Novi papirni stroj, tačas ena največ-jih slovenskih naložb velikosti 24 milijard lir, gre pospešeno v zagon po sklopih. Prav Vid-movi delavci vztrajajo pri montažah ob petkih in Svetkih po 12 ur dnevno in več; samo, da bi jim nov stroj, ki je velik kot kakšna srednja tovarna, stekel čim preje. Hkrati s tem teče tudi posodobitev omenjenega Deinkinga. Torej bodo lahko predelovali več starega papirja. Zato sleherni snopič v Krškem željno pričakujejo, tudi zavoljo uvodoma omenjenih prednosti za okolje. Če bi imeli pri tem kakšne težave, vedite, da zanje V jeseni šolske knjige ne bodo niso krivi v Krškem, temveč cenejše pa tudi kakšen pribolj-zbiralci. Žal sovpada zagon te- šek za počitnice si lahko kupijo ga stroja ravno v čas počitnic, tudi na račun na videz tako neko naši najvnetejši, mali osnov- koristne stvari kot je star ča-nošolci, že uživajo počitnice, sopis. 4. EKOLOŠKI FORUM V MURSKI SOBOTI Pomagaj si sam, četudi si Prekmurec V Murski Soboti so v bolj ko ne zakajeni dvorani hotela Zvezda, kjer so za dobrodošlico ponudili tudi žganje z medom, pripravili 4. ekološki forum. Tokrat so dobro udeležbo zagotavljali dr. Rastko Močnik, dr. Bogomir Kovač, dr. Dražen Kalo-djera iz Zagreba in še mnogi drugi. Govorili so o centralizaciji in regionalizaciji in ugotovili, da Prekmurje nedvomno je regija. Šele proti koncu pa je postalo tudi jasno, da bo regija imela toliko, kolikor si bodo Prekmurci pomagali sami. nih tudi ni kaj odpuščati. Madžarsko so zdaj nekoliko reorga- V bližnji preteklosti smo imeli v Sloveniji vsaj dobre parole o regionalizaciji. Zdaj se slovenska oblast, očitno zato, da bi se obdržala, centralizira in jača represivni aparat. Prekmurje je še vedno odrezano od sveta, tako od Slovenije kot Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Brez takih povezav predvsem cest - ne bo napredka. Prekmurci bodo dosegli kaj, če bodo postavili pravo ceno hrane, ki jo pridelajo. To ni izsiljevanje, to je pošteno načelo daj-dam. Od Prekmurcev je odvisno, če bodo sami stkali vezi s sosedi, mimo Ljubljane. Tudi na Madžarskem, je povedal gost iz Železne županije, se ubadajo s podobnimi težavami. Socializem je zanemaril madžarski zahod. To se zdaj kaže tudi kot dobro, vsaj nimajo velikanov, ki onesnažujejo okolje, odpuščanja pa je manj, kajti tam, kjer je malo zaposle- nizirali in združujejo po tri županije. Še vedno pa je za vsako malenkost potrebno v Budimpešto. Lep primer: madžarski gost bi lahko 30 dolarjev za tujo revijo vplačal le v Budimpešti, ni pa jih mogel tudi v Murski Soboti. Zapeljal se je v avstrijsko Radgono in zadevico uredil. Soboški forum pa je nedvomno tudi pokazal, da je govorjenje, čeprav pametno, premalo. Storiti je treba vse, da zamisli pridejo v parlament, v zakone. To pa ne bo lahko, saj ponavadi na forume hodi opozicija, lokalni veljaki pa plešejo tako kot igrajo v Ljubljani. MERITVE ZRAKA V KRANJU Siva kupola nad mestom Meritve onesnaženosti zraka v Kranju so pokazale, da sodi Kranj glede kvalitete zraka med II. in III. kategorijo onesnaženosti. To pomeni, da gre za sorazmerno čisto ozračje. V rezultate meritev nekateri dvomijo. Da je dvom opravičen po svoje potrjuje pozimi pogled s Krvavca. Nad Kranjem je lepo vidna siva kupola. Po takšnem pojasnilu so Zeleni Kranja odstopili od zahteve naj bi namestili stalne merilne naprave za merjenje onesnaženosti zraka v Kranju, zavzemajo pa se, da bi nabavili za Gorenjsko mobilno napravo. V samem Kranju so se razmere v zadnjih letih resnično zelo izboljšale in to posebno potem, ko so v Tekstilindusu prešli na ogrevanje oziroma koriščenje energije plina. Računajo, da bodo položaj ponovno izboljšali z zagotovitvijo bolj tekočega prometa z rekonstrukcijo najbolj prometnih cest Staneta Žagarja in Old-hamske, izgradnjo novega mosta čez Kokro in nove avtobusne postaje. 15. STRAN 100 BREZPOSELNIH JE Z NOVO DOBO ŽE NA MORJU! izlet so že podprli: Miroljubna Istra vas pričakuje ŽALEC Frata bbTAR 51440 POREČ tel.: (0531) 43-244 (ob cesti Novigrad-Poreč) PREŽIVITE DOPUST PRI NAS! ČERVAR - PORAT NA EVROPSKEM NIVOJU PONUJATA - vse vrste peciv - vse vrste pizz - vse vrste alkoholnih cock- - druge jedi iz mesa tailov s sladoledom - lignje - sadne kupe - razne predjedi - frapeje - rižoto - deserte EKIPA VAS PRIČAKUJE NA EVROPSKI RAVNI ČERVAR - PORAT VSAK DAN od 8. do 24. ure Tel.: (0531) 36-626 (0531)36-424 CALIFORNIA CLUB Restavracija Umag, Vladimira Gortana 5, ob morju ob cesti pri hotelu Adriatic OB ZABAVNI GLASBI STBEŽEMO BAZLIČNE JEDI IN PIJAČE Pričakuje vas slovenski Amerikanec, ki se je po treh desetletjih bivanja v Kaliforniji vrnil na Jadransko morje ODPRTO VSAK DAN OD 10. do 24. ure Telefon 0531-52-703 IH P?! IH Če se še vedno niste odločili, kje boste aktivno preživeli POLETNE POČITNICE, naj vam pomagamo z dobro idejo: II SONČNE POREŠKE LAGUNE Razen zares ugodnih penzionskih cen vam ponujamo še obilo možnosti za šport in rekreacijo. Lahko se tudi enkratno in brezplačno dokažete v minigolfu, namiznem tenisu, kolesarjenju ali veslanju. CENE POLNEGA PENZIONA na dan od 15 DEM CENE APARTMAJA na dan že od 23 DEM ČAMP — 2 osebi, avtoprikolica ali šotor že od 8.80 DEM na dan (DEM - protivrednost v dinarjih) PLAVA LAGUNA - LAGUNA POREČ 51440 POREČ, R. Končara 12 tel.: (0531) 34-122, 31-822 telefax: (0531) 32-026 telex: 25156 e 1 k PIAVA LAGUNA A flilsiši PIVOVARNA LAŠKO PIAVA LAGUNA yHE/ Franc Mihelin Razstavno prodajni salon in servisna delavnica gostinske opreme Celje-Hudinja. Ulica frankolovskih žrtev l/e, tel.: 063/34-866, telefax: 063/38-642 »FOTO STUDIO - FOTO KOTOR« Atelje: Carpacciev trg 4 66000 KOPER tel.: (066) 22-794 Izdelava fotografij z vašega filma v eni uri AKADEMSKI SLIKAR Miroljub Pavlovič — Jugovac »POP« Galerija ul. Padovan 41 Novigrad - Cittanova Tel.: (0531) 57-013 SLASTIČARNA »FONTANA« lastnik Radmani Raki 51440 POREČ, Dekumanova 26 Tel.: (0531) 51-425 VIDB©eiN?gR KOPER Izposojanje in presnemavanje filinov snemanje z video kamero Stojkovič, Kosovelov trg 3 Tel.: (066) 25-662 KOMPAS Rent-a-car instalaterstvo zb ogrevanje in odsesovanje franc in jure Kravanja 63003 cege-babno telefon (063) 27-970 RADIO MARIROR REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO IS SKUPŠČINE OBČINE CELJE S KOMPAS POREČ TURISTIČNO TRGOVINSKO PODJETJE GOSTILNA Šampion roštiija v Sloveniji lastnik Moma Jorgačevič Zaloška cesta 31, Ljubljana tel 061/447-313 1 ®,košaki’ & TOVARNA MESNIH IZDELKOV MARIBOR, p. o. 62000 MARIBOR OREŠKO NABREŽJE 1 TELEFON: nc (062) 25-381 TELEX: 33-327 KOŠAKI YU OSKRBA LADIJ, d.o.o. GENERAL SHIPSOPPLIV I.T.D. CARINSKA CONA - LUKA KOPER/FREE ZONE - PORI OF KOPER Te!./fax.: (066) 22-655 T\ POIll C0MMERCE D 0-°- In IktJilll EXP0RT-IMP0RT KOPER Tei : (066) 33-570 Fax.: (066) 34-265 TRGOVSKO PODJETJE Celje, Prešernova 7 ZLATAR - FILIGRAN TACI N0EL Skalinada 2 Červar - Porat CANKARJEV DOM LJUBLJANA POSTOJNSKA JAMA STRAN 16 NOVA W DOBA AKCIJA NOVE DOBE Pomagajmo Janezu v Ameriko NOVA DOBA še vedno zbira prostovoljne prispevke za Janezovo pot na olimpijske igre duševno prizadetih otrok v ZDA. Olimpijec Janez Močnik iz Zavoda Miha Pintar z Dobrne bo kot edini predstavnik iz celjske regije tamkaj nastopil v elementih košarke. Skušal se bo približati že večkrat objavljenemu geslu-PUSTITE ME ZMAGATI, ČE PA NE MOREM ZMAGATI, MI PUSTITE, DA BOM HRABER IN BOM POSKUŠAL ZMAGATI... Janez se bo s spremstvom na težko pričakovano pot odpravil 17. julija in z letalom odletel v Ameriko. Po enajstih dneh ga bomo spet pričakali v Celju. Vsem, ki so doslej Janezu že priskočili na pomoč, se iskreno zahvaljujemo. Pomoč so prispevali: Katarina Zewe Rokometni klub Celje ABC Galeb Desiree Kolarec Pedagoško društvo Celje in upokojenci (srečanje na Hudinji) KS Škofja vas KS Frankolovo Miha Vodenik — Gornja Radgona KS Vojnik Zlatarstvo Vlado Prosenc, Dobrna Zdenko Pilih, Cesta II/19, Velenje Center za socialno delo Celje Petrol TOE Celje - DOS Silvester Memon, Avtoličarstvo, Dobrna Srednja vrtnarska šola Celje Turistično društvo Vojnik Kiosk VIDA, Vida Razgoršek, Dobrna KS Strmec KS Dobrna V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun 50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko__________________ Invazija s Srilanke Begunci z odaljenih eksotičnih držav so vedno pogosteje gostje na naših policijskih postajah. Tako so štiri Šrilančane, ki so do Dubrovnika prišli z letalom, v Ljubljani pa iskali vodiče, zajeli tudi v Šempetru v Savinjski dolini, ko jih je Ljubljančan Redo O. skušal prepeljati na Zahod. Njihova pot »na boljše« se je kmalu končala, saj so jih celjski miličniki poslali na njihovo ambasado, kjer jim bodo omogočili pot nazaj. KOPRSKI BISTRO NA KONCU ČASA Kaj počnete, Slovenci To je resnična zgodba, ki niti malo ni naklonjena Zoranu Petroviču, ki je pred 18 leti prišel iz svojega rojstnega kraja Prokuplje in se zaposlil v Kopru. Toliko let je delal tudi v koprskem Tomosu, lani kot tudi veliko njegovih sodelavcev iz omenjene tovarne, pa je ostal brez delovnega mesta. Vendar Petrovič ni ostal na cesti, zahvaljujoč razumevanju svojega podjetja. Prejel je denarno podporo, katero je lahko vložil v drugo delo in si na ta način priskrbel delovno mesto, tako da njegova štiričlanska družina nemoteno živi. Denar pridobljen pri odhodu iz Tomosa je vložil v gostinski objekt, ki pa še ni pričel delati do današnjega dne. Čeprav ima vse potrebne dokumente za otvoritev objekta in začetek dela, mu to še ni uspelo. Zakaj čaka na otvoritev skoraj leto dni? Gre za mladega človeka, ki je Koper sprejel kot rojstni kraj. Tu je ustvaril družino, tu je dobil mnogo prijateljev. »Ko sem prišel in se zaposlil v Tomosu, so me sprejeli kot svojega, česar nikoli ne morem pozabiti. Malo mi je neprijetno, ko rečem, da sem za svoje nesebično zavzemanje v komercialnem oddelku ekonomske propagande »zaslužil« 15 različnih priznanj, na tem delovnem mestu sem tudi dobil priznanje kot najboljši delavec, poleg tega mi je bilo dodeljeno kadrovsko stanovanje. Razumem povsem, da je bila v tovarni takšna situacija, da sem moral oditi, kot tudi drugi delavci,« pravi Zoran. Novo delo ti je prineslo tudi prve probleme, za katere nisi kriv? »Ideja, da se ukvarjam z gostinstvom, je prišla od nekaterih mojih prijateljev Slovencev, ki so menili, da koprsko naselje Markovec potrebuje montažen objekt, v katerem bi lahko jedli tople sendviče in podobno. Povsod sem dobil podporo in kapitaliziral sredstva, ki sem jih dobil pri odhodu iz Tomosa. Začel sem zbirati dokumentacijo, katera je potrebna za postavitev montažnega objekta, seveda za določen čas, kot zakon predvideva. Po prejemu lokacijskega dovoljenja občine Koper, oziroma občinskega komiteja za gospodarstvo, za postavitev kioska za gostinsko dejavnost na parceli št. 249. ko. Semedela, na katere področju je naselje Markovec, sem začel zbirati tudi ostala dovoljenja. Nikjer nisem imel problemov, tako da sem začel tudi urejati prostor, na kate- rem naj bi v prihodnosti služil kruh zase in za svojo družino.« Začeli so se problemi? »Problemi so v posameznikih, katere ne želim imenovati, kar hočem še naprej ostati »prijatelj« z njimi in se mi lahko maščujejo, ker ne vem, kaj si bodo mislili, ko bodo prebrali ta sestavek. Tisti, ki so mi govorili, da problemov ne bo, so spremenili svoje mišljenje, ko sem iskal soglasje, ker se v bližini nahaja trgovski center. Tedaj so se začele moje težave, ki še vedno trajajo. Ko sem postavil dva kontejnerja in vse ostalo, kar zahtevajo razne inšpekcije, sem očitno začel nekoga motiti.« Konkretneje? »Nimam kaj skrivati. Dokler sem jaz vse to urejeval, je v medobdobju občina prodala parcelo, kjer sem jaz postavil montažni gostinski objekt in po sedanjih cenah porabil približno 900 tisoč dinarjev, eni zadrugi, katera mi delo oporeka. Namreč, ne glede na to, da sem od občine lani dobil lokacijsko dovoljenje, da na tej parceli lahko ostanem najmanj pet let, je s to prodajo, za katero nisem vedel, vse padlo v vodo. Tista zadruga, katere ime ne želim omenjati, ni bila za to, da jaz odprem že urejeni lokal. Da bi se me rešili, pa so mi nudili, da od njih kupim nov lokal v stavbi. Ko sem jim rekel, da nimam denarja, ker sem vsega vložil, jih to ni nič zanimalo. Tako se zavlačuje rešitev komisije, katera bi objekt priznala, ker nisem imel soglasja od novega Včeraj smo izvedeli, da je Zoranu Petroviču dovoljeno odpreti gostinski objekt pod pogojem, da sme poslovati do 31. decembra 1992. Pogoji so zelo zanimivi, o njih pa bomo še pisali. Petrovič jih je moral sprejeti, da mu investicija ne bi še bolj propadla. lastnika parcele, da isto lahko uporabljam.« Kaj pa potem? »Hodim od enega do drugega v občini. Vsi mi rečejo, da imam prav, da imam vsa potrebna dovoljenja, toda mojega primera nikakor ne rešijo. Prejel sem celo obljubo od novega lastnika zemljišča, da se na tem prostoru lahko zadržim do konca prihodnjega leta. Bomo videli, kaj bo vse iz tega. Za zdaj nič drugega kot obljuba. Hotel bi dobiti nazaj vložen denar, ker sem materialno popolnoma izčrpan. Poleg tega pa moram začeti tudi vračati kredit, ki sem ga najel pred letom dni v banki. V tem mojem sprehodu od enega do drugega, ki že dolgo traja, se mi zdi, da se igrajo z menoj. Vedo, da imam vso dokumentacijo, pa mi ne dovolijo delati, moj primer pa rešijo s tem, da želi kupec na tem mestu zgraditi gostinski objekt. Kaj sem jaz tu kriv? Ko so kupili zemljišče, bi v občini morali povedati, da so meni izdali dovoljenje, da na tem mestu postavim montažni objekt.« Kaj pričakujete od vsega tega? »Zadnje upanje je gospod Jadran Bajc, direktor Sklada stavbnih zemljišč občine Koper, ki je na to funkcijo prišel pred šestimi meseci. Namreč, jaz sem z omenjenim skladom že 22. junija 1990 sklenil pogodbo o najemu stavbnega zemljišča. On tudi potrjuje, da imam vse pravice za postavitev objekta, toda komisija se ne strinja. Obetal mi je, da bo vse uredil s kupcem občinske parcele in bil pripravljen posredovati, da se mi dovoli delati. Upam, da bo izpolnil obljubo, ker mu verjamem. Bomo videli, kaj bo pokazal čas. Jaz nimam več moči, da obiskujem pisarne, v katerih lahko dobim samo prazne obljube. Postal sem socialni primer — dolžnik banki...« To je zgodba, v kateri ne kriv in ne dolžan človek dela pokoro. Morda nekatere zbadata dva lepo urejena kontejnerja z urejeno okolico, na mestu, na katerem naj bi bil kontejner za prodajo rib. Pomembno je to, da želi Zoran Petrovič delati in svoji družini priskrbeti normalno življenje. Vložena sredstva je treba vrniti, tudi dolg banki. Tiste, ki ga pri tem nezakonito ovirajo, vse to ne skrbi, oziroma, se jih ne tiče. Izgubljeno leto brez obratovanja Zoranu precej pomeni. Zaradi vsega kar je doživel, se upravičeno sprašuje: »Moji Slovenci, kaj počnete?« POSEL PADEL V VODO Savinjske zdrahe z lesom Kmet Viktor Urlep iz Paške vasi si bo svoj posel stoletja verjetno zapomnil za vedno. Odstranjevanje naplavin z obrežja Savinje, kateremu je dodal še sečnjo uporabnega tehnološkega lesa, se je k sreči končalo brez katastrofalnih posledic, Viktor Urlep pa bo moral pred sodnika zaradi velike tatvine in kršitve ustne pogodbe. Početje Viktorja Urlepa, ki se je pred dobrimi tremi meseci lotil čiščenja bregov Savinje pri Letušu, bi bilo v drugačnih okoliščinah moralno in pohvale vredno dejanje. Potem ko se je obrežje Savinje spremenilo v razmočeno in razjedeno strugo, ko je bila reka naplavljena in prekrita z nesnagami in drugimi naplavinami, se je Viktor Urlep odločil, da vse to počisti. Ko je dosegel ustni dogovor z Nivojem pa se je tudi lotil dela. Vendar pa se z njegovim početjem že po nekaj dneh niso strinjali najbolj ogroženi obrežni vikendaši, saj je nemalokrat posekal drevje na njihovem zemljišču poleg tega pa so zaslutili tudi možnost še večje erozije. Prizadeti so bili tudi ribi- či, saj posekano drevje pomeni manj mušic in s tem tudi manj rib. Pristojni organi so imeli s primerom Urlep veliko dela, nazadnje pa so zoper njega podali kazensko ovadbo na temeljno tožilstvo enota Celje zaradi kaznovanja velike tatvine, katere materialna škoda je bila večja od 100 tisoč dinarjev. Slo naj bi za kršitev ustne pogodbe med Viktorjem Urlepom in Nivojem iz Celja, oškodovan pa je bil tudi zasebnik Srečko H. iz Ljubljane. Urlep je posekan les prodajal v Nazarje. »Moji Slovenci, kaj mi delate?« NISO VSI POLICAJI SPECIALCI Hrusto ugnal miličnike 32-letni Hrusto M. iz Srebre-nika, ki začasno biva v Velenju, je prejšnji teden miličnikom napravil veliko dela. V velenjski pekarni, kjer je tudi zaposlen, je z nožem na vratu grozil svoji šefici, pred tem pa ji je s kladivom iz pribora civilne zaščite razbil pisarno. Ko so prišli policisti, se je nanje spravil z gasilsko sekiro in nožem, zatem pa jim skušal uiti. Zaprl jih je v dvigalo in z avtom pobegnil proti Pesju. Po ustavljanju v Pesju se je namerno zaletel v intervencijsko vozilo, po končnem obvladovanju pa so ga le prepeljali v prostore za iztreznitev. Hrusto, ki je bil že prej star znanec policije, je večerno razburjenje začel že v Žalcu, kjer je s prijatelji popival in kjer ga je ponoči ustavila patrulja milice. Zaradi pijanosti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, Hrusto pa se je v usodo vdal le za toliko časa, doker niso izginili za prvim ovinkom in že se je peljal naprej proti Velenju. Odšel je v pekarno, da bi obračunal z vodjo enote, s svojo šefico. Nje ponoči ni bilo tam, zato je s kladivom iz prve po- moči razbil njena vrata, ko pa se je šefica le prikazala, ji je grozil z nožem. Nazadnje so ga po dolgih in razburljivih urah velenjski policaji le umirili. Razbijaški in neustrašni Hrusto M. je zaradi groženj, ki jih je izrekel in zaradi bojazni, da jih bo tudi uresničil, v priporu, razen strahu in drugih preglavic pa je s svojim dejanjem storil tudi veliko škode. Z razbijanjem v pekami za približno 20 tisočakov, na policijskem vozilu pa še za dodatnih 5 tisoč dinarjev. ROKOMETAŠEM JE V ZAGREBU USPELO Celje v prvi ligi Končno, po sedmih letih drugoligaskega »življenja«, so se na kvalifikacijskem tumiiju za vstop v Prvo zvezno ligo v zagrebški dvorani »Kutija šibka« uresničile napovedi in želje rokometašev Celja Pivovarne Laško — vrnitvi na prvoligaško sceno. Vendar na poti do uspeha Celjani niso imeli ugodnega žreba. Toda učenci trenerja Toneta Tislja so do konca zdržali vse pritiske in na koncu na veliko veselje številnih navijačev iz Celja, ki so jih vse tri dni turnirja vztrajno bodrili, uresničevali sanje vseh ljubiteljev rokometa in športa nasploh v Celju. Zasluge gredo igralcem, trenerju, upravi kluba in sponzorju. V prvi ligi pričakujejo Celjane skrite pasti, ki jih brez dvoma vsi v klubu dobro poznajo in se bodo nanje pripravili. Seveda bo za brezskrbno prvoligaško življenje sigurno potrebna tudi kvalitetna igralska okrepitev. Operacija Zagreb je imela svoj sedež in bazo v starem gradu Mokrice, ki leži na meji med Slovenijo in Hrvaško. V miru stoletnih dreves in starega in reprezentančnega dvorca so se igralci in trener Tona Tiselj brez prisotnosti javnosti v miru pripravljali na vsako tekmo. Nihče, niti najožje vodstvo, ni smel motiti miru v ekipi. Po napovedi rokometnih poznavalcev so bili rokometaši Celja Pivovarne Laško in Partizana iz Beograda že pred začetkom turnirja izraziti favoriti. Po teh napovedih naj bi bilo vse jasno že po drugem dnevu turnirja, ko bi si obe ekipi z dvema zmagama proti Mornarju in Vardarju zagotovili vstop v Prvo zvezno ligo, njihovo medsebojno srečanje zadnjega dne pa bi bilo samo formalnost. Vendar za razliko od Celjanov, ki so prvi dve tekmi dobili, je Beograjčanom nepričakovano spodrsnilo drugega dne v tekmi proti neugodni ekipi Mornarja iz Bara, ki so jo Celjani premagali prvega dne z golom razlike (20:19). Sobotno veselje v vrstah Partizana in Celja Pivovarne Laško je nadomestila zaskrbljenost. V tej situaciji so vse štiri ekipe imele možnosti za napredovanje v višji rang. Vendar je bil strah neupravičen. Na koncu se je vse končalo tako, kot so pred tekmovanjem predvidevali. Celjani so od Partizana izgubili z golom razlike, kar je obema ekipama zaradi večjega števila doseženih golov zadostovalo za končni cilj. Zaradi tega so se nekateri iz vodstva Mornarja (med njimi je izstopal trener Zoran Radojčič, ki je že na prvi tekmi proti Celjanom udaril sodnika Jovičiča iz Novega Sada in na koncu še novinarja beograjskega Športa Zvonka Zavišu) nešportno vedli, kar je na žalost pogosta slika z naših športnih prizorišč. S tem brez dvoma ni zmanjšan uspeh novih prvohgašev, ki so objektivno imeli najkvalitetnejše mo- štvo. V vrstah Celjanov je bilo vsak dan dovolj junakov, ki so odločali o prvoligaški usodi. Prvi dan so bili to Jašarevič, Ivandija in Jeršič, drugi dan Razgor, Jeršič in Pungartnik, zadnji dan Pungartnik, Jeršič in Anžič. Najboj zanesljivo igro je pokazal Jeršič, najboljši pa je bil Pungartnik. Po končani tekmi s Partizanom se je zmagoslavje preselilo v restavracijo v Trnju, predmestju Zagreba, kjer so si igralci, trener in vodstvo kluba v družbi prijateljev celjskega rokometa končno — ob jagnjetini in »sponzorju« — odahnili in se sprostili. Ton veselemu razpoloženju je dajal vratar Oto Gradišnik, ki je imel na »repertoarju« 300 narodnih. Začelo se je z Zdravljico, nadaljevalo s klubsko himno »Celje, Celje, poje cela hala, Celje, Celje, zmaga nam je šala«, pa do prilagojene »Večeras je naša fešta, večeras se vino pije, ko ne igra ko ne peva, taj iz Celja nije«. Končalo se je z »Od Celja do Žalca«. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo vse do Celja. »Sponzor« je tekel v potokih. Naj, saj so nas po dolgih sedmih letih rokometaši ponovno resnično razveselili s svojo ponovno uvrstitvijo v prvo ligo in tako številnim ljubiteljem športa, ne samo rokometa, omogočili, da od naslednjega leta v hali Golovec, vsako drugo soboto, vidijo ekipe najmočnejše evropske lige. Izjave Najboljši igralec, Roman Pungartnik: Tekme izredno trde. Nasp-trotniki enakovredni. Sojenje in organizacija super. Mi smo dosegli tisto kar smo načrtovali in potrdili, da smo tudi najboljša ekipa v teh kvalifikacijah. Kapetan Igor Razgor: Prepričljivo smo bili najboljša ekipa na tem turnirju, s tem, da smo pokazali največ borbenosti, kar je bila značilnost tega turnirja. Tehnika in taktika sta bili v drugem planu. Velike za- sluge za naš uspeh pripadajo naši publiki, za kar jim gre velika zahvala, kot tudi maserju Miletu Maksimoviču, ki je skrbel za naše poškodbe. Trener Tona Tiselj: Končno smo uspeli. Mislim, da so igralci v treh dneh zdržali razne pritiske, za kar jih moram pohvaliti. Mislim, da smo bili najboljša ekipa v kvalifikacijah in da zasluženo gremo v prvo ligo. Predsednik kluba Tone Turnšek: Uvrstitev v prvo ligo je logična posledica realizacije plana, ki smo ga zastavili na začetku sezone. Dokazah smo, da smo najboljša ekipa na turnirju in tudi, da bomo v prvi ligi igrali pomembno vlogo. Velika čast je igrati v ligi, ki je najboljša v Evropi. Veseli smo tudi zaradi celjske publike. Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k našemu uspehu. Igralci so dejansko dokazah vse svoje kvalitete. Vso sezono so igrali v visokem ritmu, tako kot tukaj na turnirju, za kar zaslužijo vše čestitke. Sedaj si bomo vzeli malo časa za slavje, ki ne bo dolgo in začeli priprave za prvo ligo. Predsednik IO Andrej Šu-šterič: Neizmerno sem srečen, da nam je končno uspela vrnitev v prvo ligo. Mislim, da bomo z nekaterimi okrepitvami lahko uspešno nastopili v prvi ligi in se borih za sredino lestvice. Tajnik kluba Vlado Privšek: Strahovita izenačenost ekip. Tako mi kot Partizan moramo dopolniti igralski kader, da bi se lahko enakovredno kosah z ostahmi ekipami. Prišli so v I. ligo Aleš Anžič (23), Robi Šafarič (21), Rajko Begovič (18), Admir Jašarevič (32), Uroš Privšek (21), Igor Razgor (29), Silvo Ivandija (26), Aleš Franc (21), Tomaž Jeršič (22), Tomaž Čater (21), Roman Pungartnik (20), Oto Gradišnik (28), Tomaž Ocvirk (17), Boštjan Tome (20), Trivko Matovič (20). Trener: Tona Tiselj, pomočnik Herman Virt, kondicijski trener Miro Kocuvan Tehnični vodja : Rado Petru Zdravnik: Silvo Krel Maser: Mile Maksimovič Uprava kluba: Predsednik: Tone Turnšek Predsednik IO: Andrej Šušterič Tajnik: Vlado Privšek Upravni odbor: Marko Jugovič SLOVENEC V SRBSKIH VRATIH Mariborska zvezda Marko Simeunovič je tretji Mariborčan v dresu našega najboljšega nogometnega kluba in letošnjega finalista pokala evropskih prvakov Crvene zvezde. Že četrto leto je v vrstah rdeče-belih, kamor je zaradi popolne nogometne afir- macije prišel kot 18-letni vratar. Sreča mu v dresu prvega vratarja ni bila naklonjena. Zaradi močne konkurence na mestu vratarja ga je dvojna registracija zaenkrat odpeljala v drugoligaško ekipo Napredak iz Kraševca. »Na srečo ne za dolgo. Po poškodbi dragega vratarja Miliča Jovanoviča so me iz Zvezde pokhcali nazaj v Beograd, kjer bom ostal do konca letošnje sezone, ko mi poteče petletna pogodba z Zvezdo,« pravi Marko Simeunovič, sin znanega mariborskega trenerja Vojislava. Boste po poteku pogodbe ostali v Zvezdi ali boste odšli? »Samo dve možnosti sta. Ah ostanem v Zvezdi ah odidem čez mejo. Druge variante ni in me tudi ne zanima. V Zvezdo sem prišel, da bi nekega dne postal prvi vratar in upam, da se mi bo ta želja kmalu uresničila. Stojanovič bo najbrž odšel v tujino že v letošnjem prestopnem roku. Upam, da bom v prihodnji sezoni končno dobil dres prvega vratarja.« V Mariboru imate starše, kolege, prijatelje. Jih kdaj obiščete? »Seveda. Vsi iz moje družine so v Mariboru. Tam imam najboljše prijatelje in vsak prosti čas izkoristim za obisk rojstnega mesta, kjer nameravam po končani nogometni karieri tudi živeti.« Kaj menite o kvaliteti nogometa v Sloveniji? »Menim, da bi v Sloveniji za dvig kvalitete lahko veliko več naredili. Razen Olimpije so vsi ostali klubi resnično zelo slabi.« Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje ne bo? Prejšnja leta je 'bilo veliko lažje priti do vseh rnogoeih dovoljenj letos pa nazogibnapot od krajevne do tSS. t »»ral Športne funkcionarje prepričevat,, na l,M,ujej; več .<*»>»«»/»» okrog 500.000 DEM, realno pa okrog 150.000 DEM. RALLJ ZA PGL MILIJONA K e z o * zorjt e ■ NOVA W DOBA STRAN 18 KS MIUZK} doseže tJTsO kLgmnov. In to je za »čenče. ^^mkat^h^nlnj^h tujih m&iicinsMifitrokovniakov bi smeh teža torbe dLeč/največ 10 odstotkov liarjeve ■ ■ ’r” ' ** m * morebitne spremembe'katerega od ramen, kajti nošnja :::::: tCIlh Djith ZlitJMUkOV, Al M> /HC/Ufa SC Od jC skolioza podedovana in je torej ne more povzročiti tovorje- 'a tu seveda ne gre za to. da bi se ukvarjali s problemom .. z me ah Zdravstvenega vidika tfcprav lahko ima rndi ne .maji ah ne morejo dnfbzče kot tako .da 'K l * * bilo škoda izgubljati besede. _ . močke. ki sodijo k vsakemu predmetu, pa če Uh uporabljajo ali ne. Važno je, da so v torbah in ne doma, na hrbtih aiS rnžiŠM ____________liidižtt 'žiti ^________jiiž_* ___ - iReilf' bi, da takšnega obremenjevanja hrbtenic učencev s s;s ?:sf“£££ H -s* w 'V ■■■ < " 'J tako zrn s m marsikateri od njtb je kasneje postatceto znanstvenik. okorele osnovne šole in da ga je medicinska stroka spreele-vsa/ u o.^dnjc Wa W*li! RAZSTAVE Večje evropske galerije in muzeji v poletnih mesecih odpirajo vrata pomembnim likovnim ustvarjalcem. Priporočamo Vam vsaj tiste, katere lahko vključite v svoj enodnevni kulturni izlet. Dunaj V Wiener Secession bo od 8. maja do 16. junija odprta razstava novih slik HELMUTA FEDERLEJA, med 26. junijem in 4. avgustom pa bosta fotografije in objekte razstavljala Švicarja PETER FISCHLI in DAVID WEISS. V Kunstforumu Landerbank je do 23. junija odprta retrospektiva slik OSKARJA KOKOSCHKE, na kateri je moč videti tudi številna dela iz privatnih zbirk. Miinchen V Kunsthalle ustanove Hypokultur bo do 30. junija odprta razstava 115 olj in gvašev MARCA CHAGALLA iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Benetke 24. marca so v Palazzo Grassi odprli razstavo »I CELTI-LA PRIMA EUROPA«. 2200 eksponatov, ki so last več kot dvestotih muzejev, izvira iz obdobja od 5. st. p. n. št. do 2. st. n. št. Razstava bo odprta do 8. decembra. Firence V Palazzo Strozi bo do 15. junija odprta razstava okoli 100 slik in risb GUSTAVA KLIMTA. Beograd Iz jugoslovanskega prostora je potrebno še posebej omeniti razstavo grafik ANDVJA WARHOLA, ki jo je organiziral MOMA iz New Yorka in je že obiskala Prago, Dunaj in Budimpešto, do 26. junija pa je na ogled v muzeju Savremene umetnosti v Beogradu. Slovenija Iz slovenskega prostora navajamo samo izbor pomembnejših likovnih predstavitev, katerih otvoritev je bila te dni in bodo na ogled še prvi teden v juniju. Ljubljana V Informacijsko dokumentacijskem centru v Ljubljani^ Igriška 5, si lahko ogledate razstavo APLIKATIVNE RAZSEŽNOSTI KERAMIČNE PLOŠČICE (Gorenje Keramika - proizvajalec in Tomaž Kržišnik - oblikovalec). Ajdovščina V Pilonovi galeriji so na ogled IZBRANI PRIMERI AVTORSKE GRAFIKE NA SLOVENSKEM. Nova Gorica Goriške galerije — Galerija Meblo predstavlja »EROTIKA V SLOVENSKI LIKOVNI USTVARJALNOSTI« (slikarstvo). SRBI IN GENERALI ODGNALI PEVCE 2.T ££'£ ;CT -Š5::£ sod«! hi biln umestno pučakovap. I minister Ven celi najraje začel pošiljati poredne učence iz razreda ali vre*. - ‘TVS se nam m treba več....bati. Se morda spominjate TV S“/- „„Vactlfin L“k£o r* 'r.; . „,; ‘ ZlSj“k is? it ss^iSi i££tML Ve”“"- z“p“se' TEDNI BREZUSPEŠNEGA BOJA Kronologija Celjani morali odpovedati festival Ugled in zaupanje v Jugoslavijo se rušita na vseh področjih. Eden zadnjih primerov je odpoved XIX. Mednarodnega pevskega festivala v Celju. Organizatorji so ga morali odpovedati zato, ker so najprej odpovedali sodelovanje pevski zbori iz tujine, po dogodkih v Slavoniji in Mariboru pa še pevski zbori iz drugih republik. Dr. Matjažu Kmeclu, pred- da je bilo vse mukotrpno več-sedniku sveta letošnjega lesti- mesečno delo organizatorjev vala v ponedeljek ni preostalo zastonj: vsi zbori razen iz Slo-drugega, kot da je v imenu or- venije so odpovedali sodelo-ganizatorjev sklical tiskovno vanje. konferenco in javnost obvestil. Tako je Jugoslavija, Sloveni- radio MARŠ MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MH z UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel & fax (062) 221-442, 20-179 v\AVCW? ja in Celje ob eminentno in tudi v glasbenem svetu visoko cenjeno prireditev, ki je vsaki dve leti v Celju družila najboljše mladinske zbore Evrope in Jugoslavije. »Na seji sveta smo temeljito pretresli preostale možnosti in na koncu pretehtali še dve ali izpeljati festival v okrnjeni sestavi ali pa ga prestaviti,« je med drugim povedal dr. Kmecl. Sklenili smo, da ga prestavimo na prihodnji maj...« V dolgoletni tradiciji Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je mesto ob Savinji za teden dni prelevil v najra-dostnejše mesto prepevajoče mladine se še nikoli ni zgodilo, da bi organizatorji naleteli na takšen odmev. Vrsto let jih je pestilo pomanjkanje denarja, ki so ga prizadevni organizatorji na koncu le uspeli zbrati med domačimi podjetji. Letos jim je kljub vsesplošnemu pomanjkanju uspelo zbrati dovolj denarja, ko je počilo v Kninu in je prvi zbor iz tujine umaknil svojo udeležbo. Po znanih dogodkih v Vukovarju, Vinkovcih in zdaj Mariboru, so odpovedova-li udeležbo vsi zbori iz tujine in pred dnevi še zadnji iz Makedonije. »Čeprav so razmere v Celju normalne, razumemo starše, organizatorje in glasbenike. Ko 19. MfDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL bo Republika Slovenija že samostojna bo festival zaživel v drugačnem sijaju. V Celju bomo ohranili tradicijo mladinskega zborovskega petja,« je ob žalostni novici izjavil celjski župan Anton Rojec. Z odpovedjo Mladinskega pevskega festivala je Celje letos izgubilo še drugo široko odmevno kulturno prireditev. Najprej se je izpel že zdavnaj iztrošeni Teden domačega filma in zdaj zaradi nerazumno in do zadnjih možnih meja raz-plamtelega srbskega naciona-lizma ter posegov JLA, še Mladinski pevski festival. Resnici na ljubo: kako in komu naj v takih razmerah pojejo mladi? Proti koncu marca so se na pobudo Dijaške zveze Slovenije začeli četrtošolci slovenskih srednjih šol organizirati in pripravljati na stavko, ker niso odobravali uvedbe zaključnega izpita. Ustanovljena je bila Zveza četrtošolcev, ki sta jo vodila Alenka Kunaver in Matej Kurent. Ustanovljeni so bili odbori po krajih, kjer so srednješolski centri. Napisali so zahteve, peticijo in jo poslali na razne naslove. Odgovori so bili zanimivi: vsi so jih razumeb, nič pa niso ukrenili. V Celju je glavno vlogo prevzel Gregor Freitag, dijak četrtega letnika strojne smeri na TŠ Maršala Tita. Bil je v stiku z Zvezo in je hodil na sestanke v Ljubljano. Sproti je obveščal predstavnike ostalih celjskih srednjih šol, na Gimnaziji je to bila najprej Darja Jontes. Kasneje jo je zamenjal Miha Šuštar. Srečanja so potekala v Narodnem domu. Vsak na svoji šoli so potem obveščali naprej in četrtošolce seznanjali z najnovejšim. Ker se ni nič premaknilo na boljše, so se odločili, da gredo na cesto. V Celju so četrtošolci dvakrat stavkali na cesti, vendar jim je policija prepovedala pohod po glavnih ulicah. Na cesto je prišlo več kot pol vseh stavkajočih dijakov. Zaradi finančnih težav pa si niso mogli priskrbeti potrebnega materiala za plakate, transparente... Po navedbah Miha Šuštarja so obvestili medije, prišel pa je samo Radio Celje, reakcije tiska naj bi ne bilo. Četrtošolci o svojih zahtevah menijo, da so bile upravičene, da pa niso dosegli dovolj. Zahtevali so popolno ukinitev zaključnega izpita, ker so ga imeli za nepotrebnega. Univerze ga niso priznavale in ni imel statusa evropske mature. Sprejeli bi prejšnjo maturo, ki je nekaj veljala. Na cesto pa so šli, ker so jih odgovorni ignorirali. Dosegli so, da bodo imeli na koncu le dva izpita. S tem pa problem ni rešen, ker letošni tretješolci še ne vedo, kaj jih čaka prihodnje leto, pravi Gregor Freitag. Forma - GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK C. na Ostrožno 113 63000 Celje -2? 063/34 222 MUZIKA JE BIZNIS Pri grobem seciranju glasbene industrije je poleg radijskih in televizijskih postaj ali programov skoraj nemogoče zaobiti glasbeni tisk. Slednji je v primerjavi s prejšnjima medijema v precej težji situaciji, kar se tiče objektivnega predstavljanja podatkov, saj ne more posredovati zvočne informacije, oziroma lahko to počne le delno, preko raznih bonussin-glov, informacijskih kaset, ki so priložene magazinu ali časopisu, kar pa zopet zvišuje ceno končnemu produktu. V nasprotju z radijskimi in TV programi pa tiskana beseda in slika omogoča podrobnejši vpogled v dogajanje na odrih in še posebej, za njimi. Dejansko glasbeni tisk ne predstavlja konkurence ostalim medijem, temveč se smiselno in samostojno navezuje na njih ali pa kar neposredno na produkcijo glasbenih izdelkov. Bistvena razlika je tudi v večji subjektivnosti tiska, saj se pri interpretaciji in opisovanju glasbe ter glasbeni kritiki obvezno pojavlja vmesni člen, pisec, kritik (lahko tudi urednik trač-rubrike), tako da informacija avtomatično postane posredna. Vendar pa odsotnost neposredne informacije v tem primeru ne predstavlja ovire, kajti osnovna naloga glasbenega tiska naj bi bila predvsem predstavitev, kritika in umestitev glasbenih izdelkov ter njihovih izvajalcev, kolikor je to pač potrebno in zaželeno. V tej točka pravzaprav tudi nastopi prvi in največji problem, ki se mu niso izognili niti eden od ostalih medijev. Da bi glasbeni časopis lahko redno izhajal in s tem samoumevno hranil lačna usta nedolžnih otrok novinarjev, ki se ukvaijajo z glasbo, mora najprej obstajati dovolj gradiva za tovrstno pisanje. Vse lepo in prav, dokler ga ne zmanjka, kar pa se na žalost pogostokrat zgodi. Takrat pride do precej neokusne anomalije, ko mediji začno sami ustvarjati glasbene proizvode. Saj ne da bi takšen novinar odvrgel pero in se lotil kitare ali česa podobnega, ne, še huje, mediji začno pretirano hvaliti skupine, ki si morda tega ne zaslužijo, ogromna pozornost se posveča popolnoma nekoristnim dogodkom ipd., skratka, gre za produciranje in ne več le za spremljanje glasbene produkcije. Tipični primer takega časopisja so tedniki tipa NME ali Melody Maker (ki je sicer za spoznanje boljši od prejšnjega), ki v sedmih dneh enostavno ne zmorejo zbrati dovolj relevantnega gradiva na področju, kateremu so posvečeni. Zato lahko, na primer, v teh časopisih zasledite ogromno nepotrebnih informacij o izključno angleških izvajalcih, medtem ko se z ostalimi ukvarjajo le v primerih, ko le-ti zbombardirajo lestvice popularnosti. Da ne bo pomote, NME, MM, VOX in podobni so angleški časopisi in popolnoma naravno je, da je tej sceni odmerjen največji del prostora. Nihče ne pričakuje, da bodo pisali o kakšnem zahojenem bendu iz Vukojebine, toda pretirano hvaljenje domače robe je angleški pop pripeljalo v popolno razvodenelost in neinventivnost, katerega čast šele zadnje čase rešujejo bendi tipa Happy ' Mondays ali EMF. Plesni revi-val psihodelije šestdesetih let pa je poleg nekaj dobrih bendov potegnil za sabo na tone dolgočasnih in hitro pozabljivih skupin s psevdohipijskim na-drogoranim imageom, katerim omenjeni časopisi spet posvečajo preveč prostora. Najbolj bedasto je verjetno dejstvo, da zaradi tega »umetnega trendovstva« trpijo tudi britanski izvajalci. Kot primer lahko navedem ON-U Sound, založbo in produkcijsko delavnico, ki je morala na pravo priznanje britanske javnosti čakati kakšnih deset let. Gary Clail, eden izmed izvajalcev s te firme, je dolga leta izvajal glasbo, ki je našla privržence v glavnem v krogih odtrgancev in čudakov. Šele zadnji singl »Human Nature«, ki se je hitro povzpel na neodvisno lestvico, mu je prinesel pozornost, katere bi bil moral biti deležen že mnogo prej. Razlog: Clail izvaja »toasting« na urgane reggae podlage, ki jih sam sproti meša in producira, reggae pa se je v zadnjih nekaj letih počasi začel vračati na plesišča diskotek. Tako so njegovi stari dvanaj-stinčerji »Privatise The Air«, »Beef« in drugi skoraj čez noč postali »killerji«. Zaradi prav fijakerskega fo-kusiranja in izpostavljanja trenutnih trendov marsikateri izvajalec ostane skorajda prezrt, ker pač ni »IN«, po drugi strani pa so časopisi in radijski valovi prepolni tretjerazrednih kopij enega samega štosa. In prav to je problem. Problem pomanjkanja raznolikosti, ki bi poslušalcu/bralcu vsaj omogočila izbiro. Ni namreč res, da raznovrstne glasbe ni bilo. Toda, če na račun enega samega trenda in ozkogledosti urednikov trpi množica drugih, drugam usmerjenih glasbenih poizkusov, potem se avtomatično oži obzorje občinstva. Kolikšna pa je sposobnost samostojnega mišljenja poslušalca, ki sprejme kot dobro le tisto, kar mu priporočajo trendovsko naravnani programi in časopisi, je verjetno jasno vsakomur. KONCERTI NOVICE Dread Zeppelin so izdali svoj drugi album. Imenuje se »5.000.000«. Po štirinajstih letih premora so se oglasili zdesetkani Lynyrd Skynyrd. »Hja, n’kol ni pre-pozn’«, so si verjetno dejali in posneli album z zelo eksplicitnim naslovom, »Lynyrd Sky-nyrd 1991«. Med vsemi mladinci, ki vihrajo z dolgimi lasmi, je bojda najbolj svež in najboljši Neil Young. Na njegovih koncertih je bojda občutiti več energije, kot vseh koncertih novopečenih rokerjev skupaj. NEIL VOUNG: Lekcija za vse novopečene rokerje. Vanilla Ice: »Nikdar se še ni zgodilo, da bi kakšna ženska zapustila mojo posteljo razočarana. Človek, to je moja specialnost. Če bi me ocenjevali od ena do deset, bi dobil enajst.« Wendy James: »Za petnajstletnega otroka je lahko nekdo, ki jih ima petindvajset, neskončno star. Morda si mislijo: »Le kaj se gre ta stara vreča?« SNUFF: 9. 6. v Ljubljani!!! SNUFF, vodilna skupina melodičnega neo-rocka v Britaniji, bo že drugič nastopila pri nas in tudi tokrat na edinem jugoslovanskem koncertu, 9. 6., v KUD F. Prešeren v Ljubljani. Mimogrede: njihov lanskoletni koncert je ostal zabeležen kot eden izmed najboljših koncertov sploh. 23. 6. se v istem prostoru obeta še en prvovrsten dogodek. Nastopili bomo Američani THE DICKIES, s predsku-pino NOISE ANNOVSE iz Hamburga. Ankaranska scena so preimenovali v Obalno sceno. V okviru njenega delovanja se bo preko poletja zvrstilo kar nekaj skupin. Otvoritveni koncert (9. 6.) na koperskem trgu pripade bivši članici legendarnih Velvet Undreground, MOE TUCKER. Ob njej bodo nastopili še J AD FAIR in THE B’SHOPS. Naslednji termin bodo zasedli odlični Estonci NE ZDHALI. V Miinchnu pa si lahko 20. 6. pogledate LIVING COLO-UR, 26. 6. HAPPY MONDA-YS+DEEE-LITE+SOUP DRAGONS in 1. 7. THE PI-XIES. 5. 1000 HOMO DJ’s - Su-pernut Velika Britanija (NEM) — neodvisni albumi L THE ORB — Adventures Beyond The Ultratvorld 2. THE FARM - Spartacus 3. THE YOUNG GODS — The Young Gods Plays Kurt Weill 4. KLF - The White Room 5. THE KITCHENS OF DI- STINCTION - Strange Free World ZDA (Billboard) - singli 1. AMY GRANT - Baby Baby 2. ROXETTE - Joyride 3. WILSON PHILLIPS - Yo- u’re In Love 4. HI-FI VE - I Like The Way 5. C&C MUSIČ FACTORY — Here We Go ZDA (Billboard) — albumi 1. MARIAH CAREY - Ma- riah Carey 2. C&C MUSIČ FACTORY - Gonna Make You Sweat 3. WILSON PHILLIPS - Wi!son Phillips 4. REM - Out Of Time 5. THE BLACK CROWES — Shake Your Money Maker RAP obeti 1. LEADERS OF THE NEW SCHOOL - A Future Without A Past 2. 3rd BASE - Pop Goes The W/pocf»l 3. TERMINATOR X - In The Walley Of Jeep Beets 4. SON OF BAZERK - Ba- zerk Bazerk Bazerk 5. THE BLACK SHEEP - A Wolf In Sheep’s Clot-hing SEXA: »Pussy in The Sky With Diamonds!« Velika Britanija (NME) — singli 1. CHER - The Shoop Shoop Song (It’s In His Kiss) 2. JAMES - Sit Down 3. CHESNEY HAWKS - The One And The Only 4. VIC REVES & THE RO- MAN NUMERALS — Bom Free 5. MADONNA - Rescue Me Velika Britanija (NME) - albumi 1. THE EURYTHMICS — Greatest Hits 2. SIMPLE MINDS - Real Life 3. ROXETTE - Joyride 4. REM - Out Of Time 5. INSPIRAL CARPETS - The Beast Inside Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. THE SHAMEN - Hyper- real 2. KLF - Last Train To Tran- central 3. THE BOO RADLEVS — Every Heaven 4. SPIREA X - Chlorine Dream Dane - David Lynch, glasba-Toto Ne vem kako, ampak skupini Toto je uspelo tisto, kar ni mnogim boljšim in lahko so ponosni, da so film obdržali »na nitih« od začetka do konca. Vse to človeku daje občutek, da bo zdaj zdaj padel, pa se vseeno obdrži in se na koncu še zahvali za lepo potovanje, ki se mu po domače reče film. Prave, dobre teme, ob katerih se zbujaš, ampak se vseeno počutiš dobro. Lynch je vse to izrabil in se lansiral med zvezde. De la soul Ring, ring, ring Primerjajmo De la soul z D. Lynch-em. Toda, že takoj na začetku ugotovimo, da ni nobene povezave. Sedaj pa si oglejmo še njihov video Ring, ring, ring in ugotovili smo, da so si De la soul ogledali film Dune, ter da jih je le ta navdušil, voda življenja pa jim je odprla oči in pokazala pot, s katere sedaj, ko so veliki in slavni, ne Smejo stopiti. Bela miška je le znak, da imajo sicer dovolj denarja in ostalih dobrin, ki jih nudi kapitalizem, globoko v duši pa nosijo veliko srce in smisel za humor. Saj so mladi... od konceptualnega artizma s sredine osemdesetih na današnji pervertiran porno rock, kar se mi zdi veliko bolj primerna označba za tisto, kar Se-xa počnejo, kot pa besedica no-ise. Noisa je vsepovsod na tone, Sexa je ena sama. Bolna, umazana in predvsem zelo dobra. Ali bolj na kratko: v četrtek smo videli tri stare, pokvarjene manijake, ki so si za bobnarja našli mladoletnega narkomana in odžgali odličen koncert. Tako. FUCK OFF COMMERCIAL FESTIVAL ŽALEC, 25. 5., Hmezad Žalec Edini festival v celjski regiji, ki ohranja kontinuitete, je potekel tako, kot so organizatorji bili napovedali. Nastopili so vsi najavljeni bendi, vključno z zvezdami večera, Holy Mo-ses, ki so potrdili upravičenost svojega statusa zvezd. Pohvala organizatorju, nastopajočim in šankistu, ki mi je omogočil, da sem se prav po metalsko opijanil. Še pred tem sramotnim dejanjem pa sem zastavil nekaj vprašanj Andjju, šefu Mo-sesov. Kako, da ste posneli priredbo Kenedijeve Too Drunk To Fuck? Ah, kar tako, všeč nam je bila pa smo si rekli: naredimo ta komad. Ustanovili ste svojo založbo. Zakaj? Z velikimi založbami je problem. Vtikujejo se v tvoje delo, serjejo okrog produkcije, ovitkov in podobno. Ko smo videli, da lahko to počnemo tudi sami, izdajanje plošč namreč, smo se odločili, da se ne bomo več prepirali s tipi, ki se spoznajo le na denar, o glasbi pa nimajo pojma. - Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost metala? Ah, ostal bo takšen, kot je zdaj, ja, to se bo zgodilo, nič manj ne bo popularen, bolj pa verjetno tudi ne._ ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti FALCO-Rock Me Amadeus Pred 10. leti ADAM AND THE ANTS-Stand And Deliver Pred 15. leti ABBA-Fernando Pred 20. leti DAWN-Knock Three Times Pred 25. leti THE ROLLING STONES-Paint It Black Biti vpisan v VERONIOUE FAN CLUB VERONIOUE FAN CLUB, Pucova 1,63000 Celje »IN« — Narednik Kincade in njegove ljubice »OUT« — Kaplar Vencelj in njegov posilni Zupančič SEXA, 23. 5., KUD F. Prešeren Tisto, česar veliko ljudi ne ve, je dejstvo, da so Sexa nedvomno koncertna atrakcija številka ena. Hočem reči, da jih je veselje gledati in poslušati. Predvsem se od vseh fashion-noi§e bendov razlikujejo po tem, da so to počeli še preden je ptička raznesla glas, da se v Chicagu žaga in da je buka u modi. In prav ta kontinuiteta, morda že kar tradicija, daje Sexi prepotrebno patino. Patološka obsedenost z ženskimi spolnimi organi in besedo »pussy« kaže na očiten premik Sabine Klassen, Holy Moses: prepijana, da bi se. SVET JE NJIHOV Strada na milijone ljudi Kurdi, Bangladeš, Afrika - svet pretresajo katastrofe, ki se vršijo ena za drugo. Delo humanitarnih organizacij pa otežuje omejenost sredstev in naraščajoče število prizadetih. Za nekatere ni več upanja. Izgubili so ga tudi v Somaliji. Letos je začelo belgijsko vojaško letalo oskrbovati Mogadiš s hrano. To pomoč jim nudi avstrijska organizacija SOS Kinderdorf International. Oskrbujejo tudi bolnišnico SOS Kinderdorf v Mogadišu, ki sprejme do 800 sestradanih otrok na dan. Prejšnji mesec pa se je belgijska vlada odločila, da letalo pošlje na Srednji Vzhod, za pomoč Kurdom. Organizacija SOS Kinderdorf mora sedaj voziti hrano z ladjo. Zaradi tega so morali zmanjšati količino hrane z 90 ton na teden na 14 ton. Tako so se lačni v Somaliji znašli v brezupnem položaju. Verjetno res še nikoli prej ni toliko ljudi na različnih krajih sveta potrebovalo pomoč naenkrat. 1,5 milijona Kurdov se bori za preživetje, v Afriki strada 29 milijonov ljudi, v Bangladešu pa se več kot 10 milijonov ljudi sooča s pomanjkanjem hrane po tem ko jim je divjanje ciklona 30. aprila uničilo domove, mrtvih pa je bilo več kot 138000. V Peruju razsaja kolera, ki grozi tudi ostalemu delu Latinske Amerike. Tragično je, da ni dovolj denarja, moči ali simpatije, ki bi olajšale vse trpljenje. Boj za obstanek je postal krut. Med- tem, ko se je Zahod preusmeril na nudenje pomoči Kurdom, prihaja pomoč v Afriko in Bangladeš počasi in večkrat prepozno. Bangladeš je zaprosil za 1,4 milijarde dolarjev mednarodne pomoči, za obnovo opu-stošene države. Do danes je 33 držav in mednarodnih organizacij ponudilo za 218 milijonov dolarjev pomoči. Organizacije za pomoč Afriki pa se pritožujejo, da so jih pustili ob strani. Britanski politik in pisatelj Jeffrey Archer je organiziral koncert na Wembleyskem stadionu za pomoč Kurdom. Nastopilo je veliko rockov-skih zvezd, vendar nihče od njih ni pel za Afriko ali Bangladeš. V Afriki je stanje kritično, kot še ni bilo. V času lakote v Etiopiji leta 1984-85, je du- K ALKU LA TO H Defektni smo Da gospodarski razvoj stagnira, ponekod pa celo nazaduje, /c znano dejstvo. Pohg vseh drugih znanih vzrokov sv na prvem mestu investicije oziroma njihovo pomanjkanje, povzročeno s strani splošnega stanja v gospodarstvu in njegove nesposobnosti, da se samo akumulira. Brez svežega kapitala pa ni mogoče priti iz položaja, v katerem smo in je v ekonomski teoriji znan pod izrazom »začaran krog revščine«. Kot že rečeno, je naše gospodarstvo v situaciji popolne nezmožnosti investiranja. Novo ustvarjena sredstva komaj zadostujejo za preživetje, za sprotno obnavljanje proizvod- torji imajo zadržke glede investiranja v naše programe kljub relativno ceneni delovni sili. V razvitem kapitalizmu so za dobro naložbo najvažnejši stroški naložbe, čas in kvaliteta, posebna pozornost pa je usmerjena k varnosti investiranja, le-ta pa je pri nas vprašljiva (koeficient varnosti pribl: 0,21). V grobem ločimo dve vrsti investicij. Glede na predmet investiranja jih delimo na bruto investicije (vlaganja v že obstoječe kapacitete) in neto investicije (vlaganja v nove prvine), glede na namen investiranja pa na gospodarske:in negospodarske. Trend je trenutno takšen, da se preko 90% vlaga v bruto investiranje, v zadnjem letu pa sc se znatno povečale tudi negospodarske investicije (npr. vojska - podatek za Slovenijo). Kam nas to neracionalno obnašanje lahko pripelje, je dokaj lahko spoznati. Po gospodarski logiki gre namreč kapital tja, kjer vidi možnost pridobivanja koristi in povečevanja lastne mase. Očitno imamo opravka z defektno gospodarsko logiko. cate vlad in na milijone ljudi nudilo pomoč. Imeli so tudi na stotine koncertov, na katerih so zbirali denar za pomoč Etiopiji. Mednarodne organizacije za pomoč imenujejo to »utrujenost darovalcev«. Na določenem nivoju se pokažejo ena od najbolj obžalovanja vrednih resnic naše dobe — pomoč še obnaša po modi. Zahod je v bistvu izgubil upanje nad Tretjim svetom, ker so se problemi, ne glede na pomoč, ki jo je nudil, iz leta v leto večali. »Ne moramo najti poti, da bi preprečili rastoče probleme,« je to najbolje opisal Court Robinson, član ameriškega komiteja za begunce v VVashingtonu. Bangladeš je zopet druga zgodba. Letošnji ciklon je eden najhujših v zgodovini. V Bangladešu v času monsunskega dežja pustošijo poplave vsako leto. Nanje so prebivalci pripravljeni, ne pa na katastrofo kot jih je prizadela letos. Prejšnji teden so v Bangladešu pustošili še trije tornadi, ki so samo povečali žrtve in poslabšali že tako brezupen položaj. Prve pošiljke pomoči so že prispele v državo. Problematično pa jih bo pripeljati do prizadetega območja. Letališča in pristanišča so uničena. Večina obalnih območij in oddaljenih vasi je izoliranih. Strohnele živali in človeška trupla so okužili pitno voda. Preživeli so ostali brez hrane in strehe nad glavo. Večina ima srečo, če dobi pest riža na dan. Mednarodne organizacije pa se bojijo nove nevarnosti — kolere. »Ljudje bodo začeli umirati po šestih dneh zaradi dehidriranosti, infekcij in podhranjenosti, če ne bomo pravočasno prišli do njih,« svari Robin Needhum, pomočnik direktorja organizacije ČARE v državi. Katastrofa, ki je prizadela Bangladeš je drugačna od tiste v Afriki. V Afriki so državljanske vojne in suše pripeljale na milijone ljudi v bedo. Letos je več kot 20 afriških držav zaprosilo za pomoč v hrani. V Sudanu strada 7,7 milijona ljudi. Divjanje upornikov je uničilo pridelke v Liberiji, Angoli in Mozambiku. Združeni narodi pravijo, da bodo potrebovali za 4 milijone ton hrane. To je za trikrat več kot lansko leto in veliko več kot so potrebovali v letih 1984—85, ko je v Etiopiji stradalo en milijon in v Sudanu 250.000 ljudi. »Mislim, da je situacija tako ali pa še bolj huda kot v letih 1984—85,« ugotavlja Robert Buchanan, direktor programa za Pomoč Afriki v Ameriki. Svet niti ne ve kakšno je stanje v Afriki. Mednarodne organizacije za pomoč krivijo medije. »Časopisi o tej temi natisnejo le 10 vrstic,« se pritožuje Holger Baum, član nemške humanitarne organizacije. »Mi smo želeli posneti TV spot, vendar nam tega niso dovolili.« Danes se stanje že izboljšuje in posamezni časopisi že objavljajo bolj obsežne članke o teh svetovnih problemih. Bralci in gledalci pa so se že tako navadili gledati slike stradajočih otrok. V letu 1984, ko je televi--zija BBC objavila zgodbo o stradanju v Afriki, so sprožili vsesplošni alarm. Danes pa podobna zgodba nima več takšnega učinka. V razvitem svetu pa tudi različni klici na pomoč odvračajo pozornost od Afrike. V Ameriki se ubadajo s problemom brezdomcev. V Zahodni Evropi pa so del pomoči preusmerili na vzhodne sosede. Zahodne države imajo tudi gospodarske probleme. Zmanjšali so se prispevki darovalcev. V takšni klimi dobrodelne organizacije težko pridejo do denarja. ČARE, ena od največjih mednarodnih organizacij, je s prostovoljnimi prispevki lansko leto zbrala 31,7 milijonov dolarjev, za 200.000 dolarjev manj kot leta 1989 in za 6 milijonov dolarjev manj kot leta 1986. »Darovalci so utrujeni od ponavljajočih se dogodkov,« pravi predstavnik organizacije ČARE v Nairobiju. »Želeli bi, da bi njihovi prispevki imeli tudi kakšen učinek.« Ker pa se stanje ne spremeni imajo občutek, da je njihova pomoč zastonj. Zahodne vlade imajo same probleme z denarjem. Njihovi fondi za pomoč se ne morejo večati skladno z večanjem števila stradajočih. Število beguncev po vsem svetu se je z 10 milijonov v letu 1984, povečalo na 16 milijonov v lanskem letu. Letos pa so Kurdi to številko povečali na okoli 18 milijonov. VVashington ima probleme zaradi deficita in se zato še težje odloča za povečevanje pomoči tujini. Budžet State Depart-manta za Migrante in begunce seje od leta 1985 povečal samo za 12 milijonov dolarjev in danes znaša 212 milijonov dolar- Pl T ZAENKR 17' NI POMEMBNA Pade: 'dotNcmd Vrš) p::-"::: d.p e:n: lahko pove — :šmssš;ss!m m. za pc proizvodov ilustrira umerje- # ^sssssssssssss s*? mm mm • Prvo vprašanje je. s kom se primerjati, drugo pa kakšna M: % povprečno v z . Utikhm,) Primerjava vzdrži le med enako izobraženimi in usposobljenim, ljudmi v različnih služb,h. Vendar le zaradi blokira-nega trga kadrov. Če bi v bolje plačanih službah odprli zaposlovanje /a sposonnepe hudi, h, trj odgotor na primerjave enostaven: lahko grem tja. kjer me bodo bolje pluMt. ■ Usmerjenost | tukaj in zdaj je razumljiva mi s<’ ■ V državnem sektorju pa se omejevanje dosega s.prermjh-nim »doziranjem« denarja v določene dejavnosti (zdrav-stvo. šolstvo). Ker je omejevanje doseženo z represivno metodo, ne pa • sep. fy_m, jffipMča administrativna bari-era na vseh straneh, vendar žal se naj,nam tam. k,er so imela lastnina. o orii nda >e.:me zaposlenih iz lasinnvuna. geš da sS ukazali kot dobo gospodarji \ sanunipttn nem sistemu, -.o tam. mijii j \ endar pod pogoj} Pl vVvailja normalne cene oeri Sicer pa lospodanti zima-giriatno (družbeno) lastnino m bila nobena stmuiUcna, zatorej je vnaprejšnja ocena sposobnosti gospodarjenja ne- Če bomo lastnik,, razmišljamo glede prihodnost; tn postajamo na nižje plače. Če smo (samo delovna sila. hočemo svojo ceno, glede prihodnostipa naj razmišljajo lastniki: , SPREMEMBE V KOLIČINSKI PROIZVODNJI INDUSTRIJE V LETU DNI IS* ;gm jššM, o* -i« -15% -J L- -------———T --- 7 SRZESTVA Zi DELO R2PRO MATERIAL BLAGO ZA POTROŠNJO: '' ' ■ 7: : ' ’ ' 7 I VRSTA PROIZVODNJE jev. Tudi Organizacija združenih narodov ima deficit, ki znaša 38 milijonov dolarjev. Zaradi tega je morala zmanjšati pomoč za 15%. Do zmanjšanja pomoči Afriki pa je prišlo tudi zaradi spremembe svetovne politične situacije (konec hladne vojne). V 80-ih letih je Washington nudil za več kot 600 milijonov dolarjev pomoči Somaliji. »Ko je bilo pristanišče Berbera eno od strateških baz, smo dobili pomoč,« pravi Hussein Mursal, predstavnik organizacije Rešite otroke v Somaliji. »Danes pa nikogar več ne skrbi za nas.« Obstaja pa tudi nekaj ohrabrujočih znakov, da se stanje lahko spremeni na boljše. Eden od njih so francoski »zdravniki brez meja«, ki nudijo pomoč po vsem svetu zelo hitro in učinkovito. V Veliki Britaniji je princesa Ana pozvala darovalce, da se odpovejo kosilom, kot je to storila sama in denar namenijo za pomoč tistim, ki stradajo. Predsednik Bush pa je na tisoče ameriških vojakov in okoli sto helikopterjev poslal v Bangladeš, da pospešijo nudenje pomoči prizadetim. Delavci dobrodelnih organizacij skušajo z dejanji opozoriti, kako potrebna jim je podpora svetovne javnosti. Kajti za nekatere še obstaja upanje. VOJNA DIVJA, NAROD UMIRA Prizori iz Afrike Medtem, ko divja državljanska vojna, postaja somalijska agonija vse hujša. Rezidenca ameriškega ambasadorja v Mogadišu je opu-stošena in izropana. Odnešeno je vse pohištvo in ostala notranja oprema. Ostali so le še goli zidovi. Na steno pa je nekdo napisal DOBRODOŠLI V NOVI AFRIKI. Ameriška ambasada je bila del stare Afrike. Bila je moderno opremljena, imela je teniška igrišča in plavalne bazene. Cel kompleks je bil vreden okoli 35 milijonov dolarjev. Leta 1989 ko je bila gradnja ambasade končana, so bili nemiri v državi na višku. Washington ni želel več podpirati despota, kot je bil predsednik Mohammed Si-ad Barre. Ko so uporniki Združenega kongresa Somalije usmerili svoje vojaške akcije proti Mogadišu, so ameriški in ostah diplomati zapustih državo. Uporniki in ostah pa so začeh ropati. V Somaliji je prišlo do splošnega kaosa. Nada-jjevali so se boji med uporniki in ostankom Barrejeve vojske. Cesta južno od glavnega mesta je uničena, prekrita z mrtvimi kravami in človeškimi trupli. Mesto je brez elektrike in telefonskih zvez, primanjkuje pa jim tudi hrane. Otroci vsak dan umirajo zaradi podhranjenosti in bolezni. Zahodne države pa se nočejo vmešavati v prepir. Tudi Italija, nekdanji kolonialni lastnik in ZDA, ki so v 80-ih letih podarile predsedniku Bar- reju za več kot 600 milijonov dolarjev pomoči. Tudi humanitarna pomoč prihaja boleče počasi. »Problem je v tem, da lahko tuja pomoč prepire samo še poveča,« pravi eden od zahodnih diplomatov. Somalijci pa se pritožujejo, ker se tuje sile držijo ob strani. »Zahodne države in organizacije bi morale pomagati ljudem, ki nimajo nič opraviti s to vojno,« pravi bivši uslužbenec ambasade Združenih držav, ki danes dela za Združen kongres Somalije. V Mogadišu skoraj nihče več ne prejema plače, vključno z zaposlenimi v tujih ambasadah. Nakazila iz tujine, ki so bila za nekatere družine edini vir dohodka, so se ustavila. Hrane obupno primanjkuje. Belgijska letala pripeljejo vsak teden 90 ton žita, ki je pomoč, organizacije SOS Kinderdorf International. Mednarodno združenje Rdeči križ, pa vsak mesec pošlje 400 ton hrane v mesto z 1,3 milijona prebivalci. Organizacija Rešite otroke pa ugotavlja, da bi nujno potrebovali najmanj 6000 ton hrane, da bi rešili 500.000 ljudi, ki živijo na robu obstanka v Mogadišu. »Sedaj oskrbujemo samo podhranjene, ostalim pa lahko rečemo le »oprostite, ne moremo vam pomagati,« pravi Hus-sein M. Mursal, predstavnik organizacije Rešite otroke v Somaliji. Otroci na kliniki za prehrano imajo udrta lica in izbuljene oči. Tuji diplomati se nočejo vrniti v Mogadiš, ker se tam ne počutijo varne. Oboroženi uporniki se namreč svobodno gibljejo po glavnem mestu, vozijo z oklepnimi vozili in streljajo v zrak, brez skrbi, da bi lahko koga zadeli. Otroci se igrajo v zapuščenih tankih in avtomobilih ah pa beračijo. Dosti jih je bilo že ranjenih ali ubitih v eksplozijah in streljanjih. Prebivalci pa pravijo, da je v zadnjih tednih postalo mesto bolj varno. Začasna vlada je odvzela na stotine avtomatskih pušk in ostalega orožja mladoletnim osebam. Novo ustanovljena policija pa varuje letališča in pristanišča. Tuji delavci v Mogadišu pravijo, da že sodelujejo z novo vlado. To potrjuje tudi Mursal iz organizacije Rešite otroke:« Sedaj se tukaj da delati.« Somalijski klani bodo morali prenehati z vojno, ki vodi v katastrofo. Vsi govorijo, da želijo mir in demokracijo, nič pa ne naredijo, da bi to tudi dosegli. Pripadniki Združenega kongresa Somalije krivijo bivšega predsednika za kaos v katerem so se znašli. »Mi vemo, da jih ne moremo iztrebiti in oni vedo, da ne morejo nas,« pravi eden od članov Združenega kongresa Somalije. »Vsak se bo moral zadovoljiti s svojim deležem.« In bolje bo tako, kajti če se bo vojna nadaljevala ne bo nihče dobil deleža. Mogadiš v Somaliji: štiristo ton hrane mesečno ne zadostuje za 1,3 milijona prebivalcev. >ooosoccoocoooooocco<»c>ooooooo«>oeooco5occocosooooococcoooco^j VRTNARSTVO CELJE p.o. Ljubljanska cesta 93, CELJE tj tel. 063 24-040 24-021 28-510 | VRTNARSTVO CELJE vabi v prenovljeno | trgovino »VRTNI CENTER« na Ljubljanski 93 k V Medlogu ^ pomladanskem času vam po še posebno ugodnih cenah Q nudijo: Q - več tipov vrtnih kosilnic Sigma - vrtno orodje Claber - celovit namakalni sistem Claber z vsemi priključki za: zalivanje, pranje avtomobilov, tuširanje, čiščenje prostorov in ostlalih površin... cooooooeccoooocooooooecooooocooooosooocoooococoooeococoooooo J KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST NEM. REVOLUCIONARKA (CLARA) SLOV. ZABAVNI ANSAMBEL SMUČ. CENTER V C0L0RADU MORSKA RASTLINA ODŽAGANI KOS DEBLA TRAVE DRUGE KOŠNJE VEVERIČJI SAMEC NOVA DOBA REKA IN MESTECE V SRBIJI 0P0Z0- RILCE MESTO OB SLOV. MORJU KRAJ NAD VIPAVO Ž.IME SEF ARGONAVTOV MLINSKI ŽLEB DIRKALIŠČE V ITALIJI NOVA DOBA KARL0VAC RUSKI POLOTOK SLAVNI STARO- RIMSKI PESNIK AŠKERČEVA BALADA ZBIRKA STARIH PERZIJSKIH MITOLOŠKIH SPISOV SOHA, STATUA PRAVNIŠKI URADNIK PISATEU SVEV0 BEL0K0ŽCA IN ČRNKE NAPLAČIL0 GOSTNA SVATBI GRŠKA ČRKA NEZNANEC UJEMANJE GLASOV V BESEDAH V VERZIH ELDA VILER REDKA KOVINA PREDUJEM STARI RIMSKI ZGODOVI- NOPISEC KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER NAŠA NAJVEČJA LUKA Nagradna križanka Zavarovalnice Triglav 1. nagrada: štirimesečna naročnina Nove dobe 2. nagrada: tromesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada: dvomesečna naročnina Nove dobe 4. nagrada: enomesečna naročnina Nove dobe Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke:__________________________________________ 1. štirimesečna naročnina Nove dobe — Andreja Štorman, Podlog 8 a, 63311 Šempeter 2. tromesečna naročnina Nove dobe — Tereza Horvat, Celovška 103/51, 61000 Ljubljana 3. dvomesečna naročnina Nove dobe — Darinka Presker, Ponikva 30, 63232 Ponikva 4. enomesečna naročnina Nove dobe — Ida Petrovič, Cankarjeva 13, 63000 Celje Marija Pomočnica Cerkev v Trsatu nad Rijeko je že 700 let zaščitnica Hrvatov. Pomembna je tudi za Slovence, ki hodijo k njej prositi za nasvet in pomoč. Mati božja tr-satska je minuli teden doživela velik praznik. Hrvaški Kardinal dr. Franjo Kuharič je med drugim dejal, da jim je Marija že velikokrat pomagala, da bo to storila tudi zdaj, ko gre za nove čase, ki naj bodo dostojni človeka, ne glede na vero in narodnost. OOOOCOOOaOSOOOOOOOOOOOOOOOCOOOBCOOOCOOSCOOOOBCOOOOOCOCOOOO o HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC p.o. I X - 45% letna obrestna mera za avista hranilne vloge h - 52% letna obrestna mera za enomesečne depozite S - 58% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske nad 50.000,00 din - jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 45% letni obrestni meri - možnost nakazila pokojnin na vaše hranilne knjige Poslovne enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti Železniške postaje), Nama Levec, Laško, blagajne pri članicah Q Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 tj Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601-19275 ^ ^ooaooooposcoogoooooooscoccoacoo&oosocoBogoccoogososcosoccooog a m Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o.________________ DE TRGOVINA vam nudi: - vezana okna proizvajalca GORENJE GLIN Nazarje s steklom ali brez do 40% CENEJE v PE Veleprodaja Sp. Rečica (tel. 831-810) in v PE KPC Ljubija (tel. 831-040). Pričakujemo vaš obisk in naročilo. Hvala za zaupanje. MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE eOOOOOCeOCOGOGCOGOGOSOOOCOGOSOOG&SOOOSOOSOSOGOSCiCCCOSCOSC^ GALA ČEMER - GALA CENTER - OKREPČEVALNICA i pred prodajnim centrom Q | - ZA VAŠE MALČKE | HIŠICA »ŽIV-ŽAV« | kjer lahko med nakupom zaposlite vaše otroke GALA CENTER- GALA CENTER ibcCCOOCOOOCOOSOOOCCOCCiCiOOCOCCOOOCCGCOOCCOOOOSOSOCOSCOCOCCOCeOCO? s. M Jr MALI OGLASI AVTOMOBILI 126 P, letnik 1988, prodam. Tel.: (063) 742-163. VUGO 45, koral, oktober 90, prevoženih 8.000 km, prodam za 7.500 DEM. Tel.: (063) 858-504. VUGO koral 55, letnik 1990, odlično ohranjen, ugodno prodam. Prevoženih ima 20.000 km, je z vso dodatno opremo. Cena je 8.000DEM. Tel.: (063)857-825. ZASTAVA 128, skala, letnik, 1988, registrirano do junija 1992, prevoženih 36.000 km, meksico modre barve, zelo ugodno prodam. Franc Straže, Veselova 16, Celje. RENAUTL 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel.: (063) 770-181. VW - hrošča 1200, letnik 1974, črne barve, tehnično popolnoma brezhiben, registriran do 15.5.1992,prevoženih40.000 km po generalki, z radiom, zvočniki, + 2 kom. zimskih gum, prodam za 2,950 DEM. Tel.: (063) 732-093 UNO 60 S, april 1986, bele barve, pet vrat, nujno prodam. Cena je 9.000 DEM. Tel.: (063) 33-894. GOLF JXD, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, registriran celo leto, prodam za 14.500 DEM. V računu upoštevam cenejše vozilo. Tel.: (063) 773-058. VUGO 45 A, spredaj karam-boliran, letnik 1986, prevoženih 35.000 km, komplet z radiom, zvočniki, prodam za 28.000,00 din. Registriran je do marca 1992. Ogled je možen vsak dan. Vera Jakopin, Podgorje 25, Celje. ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, registrirano do 12/91, prodam za 600 DEM. Darja Drobne, C. 14. divizije 11, Store. R 4 GTL, letnik 1985, registriran do januarja 1992, prodam za 4.300 DEM. Tel.: (0602) 64-196. GOLF diesel letnik 1985, bele barve, prodam. Slavko Jurše, Zgornja Selnica 12, Selnica ob Dravi. VUGO Koral 45, letnik 1989, prevoženih 8.400 km, registriran do 16. maja 1992, rdeče barve, prodam. Tel.: (063) 222-683. VVARTBURG, limuzina, letnik 1988, prevoženih 7.000 km, prodam za 5.500 DEM. Tel.: (062) 39-624. 126 P, letnik 1978, registriran do 24. 11. 1991, rdeče barve, ugodno prodam. Tel.: (063) 64-008. SAAB 99, odlično ohranjen, tehnično brezhiben, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-663. ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam. Tel.: (063) 713-321. ZASTAVO 101, GTL 55, letnik 1983, prodam. Tel.: (063) 32-255. VW KOMBI furgon, starejši letnik, v voznem stanju, registriran, prodam za 1 tisoč DEM. Miran Lenarčič, Marnova 22, Zagorje, tel. (0601) 62-387 VUGO 45 koral, letnik 1988, 18.000 km, VUGO 55 koral, letnik 1989, 14.000 km, VUGO Skala 55, letnik 1989,33.000 km, prodam. Malgaj, (0601) 24-031 OSTALO SEDEŽNO GARNITURO (trosed raztegljiv, fotelj in tabu-re), prodam za 5.500,00 din, lahko tudi na 2 ali 3 čeke. Tel.: (062) 813-895 (popoldne) OTROŠKO KOLO zelo ugod no prodam. Tel.: (063) 21-816 BARVNI TV »Hitachi« in črno beli TV »Avtovox«, prodam. Tel.: (063) 701-337 MOTOKULTIVATOR Gore nje Muta s frezo in plugom ter osovino in zadnjo steno za Wart-burga, prodam. Tel.: (063) 742-163 ČOLN Maestral 9 in motor Tomos 4, dobro ohranjen, prodam za 13.000,00din.Tel.: (063)776-337 MOTOR APN — 6 in avtomatih, prodam. Tel.: (063) 35-542 (po 14. uri) POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, oddam v najem, 5. gradbena faza, v Velenju, na dobri lokaciji (bife izključen), prodam tudi gradbeno parcelo, 800 m2 za 20.000 DEM v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 856-906 NOVO HIŠO v Celju, prodam. Možen ogled. Tel.: (063) 34-382 PERZIJSKE MUCKE, modre, brez rodovnika, prodam. Albin Primožič, Draženska 23, Ptuj - pri hajdinski železniški postaji BARVNI TELEVIZOR Go renje, nov, z uvoženim ekranom, na daljinsko upravljanje, po stari ceni, ugodno prodam. Tel.: (063) 857-660 PIANINO PETROF, nov in rabljen šotor 4x5 m za 5 oseb, ugodno prodam. Tel.: (063) 35-703 GARAŽO oddam v najem, na Otoku blizu hotela Mera. Tel.: (063) 27-448 (od 8. do 12. ure) REZAN MEHKI LES, za razno rabo in klaftrska drva, prodam. Prodam tudi domače vino - poceni. Tel.: (063) 781-043 INDUSTRIJSKI stroj za rob-Ijenje Singer prodam, prodam tudi potopni hladilnik za mleko. Tel.: (063) 829-103 ŠOTOR za štiri osebe prodam. Na dom sprejmem šivanje. Tel.: (063) 857-790 TRAKTOR Ursus 35-12,350 delovnih ur, prodam za 9.000 DEM. Franc Kuder, Vrbje 19, Žalec STOLP HITACHI in usmer nik (0-35 V, 0—5 A), prodam. Tel.: (063) 773-058 VIKEND v Bočni,^ možno je stalno bivanje, 100 m2, zemljišče 1007 m2, s centralnim ogrevanjem, opremljen, ugodno prodam. Tel.: (061) 453-679 ali (061) 219-712 ZEMLJIŠČE, primerno za vikend, 1600 m2, prodam. V račun vzamem tudi avto ter žagan les in ohišje, novo. Zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 779-123 PARCELO na lepi sončni legi, ob asfaltni cesti (2.700 m27, poceni prodam ali menjam za avtomobil v vrednosti okoli 12.000 DEM in po dogovoru. Prodam tudi avdio kasete »90« po 40,00 din za komad in nov videoplayer »Samsung« za 450 DEM. Darjan Drobne, C. 14. divizije 11, Štore MLADO DEKLE, po poklicu gostinka, išče honorarno delo za dobo štirih ali šestih mesecev. Možna je kasnejša redna zaposlitev. Sprejmem tudi delo na domu. Aljaša Jelen, Mariborska 110, Celje SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno in regal za dnevno sobo in kompletno opremo za mladinsko sobo, ugodno prodam. Tel.: (063) 25-052, dopoldne ali (063) 714-416 (zvečer) Turk. *+*+*++**++*+***+*++*++**+»+*+**++*+++**+*+++•+++****',; i! <. j SALON NAKITA IN SONČNIH OČAL KUP,S A ROGAŠKA SLATINA HOTEL »SAVA« Tel.: (063) 814-824 +*******+++**++**+****»***+***+*++++****»**++*++»+*++ ' aoooooooocooooocoooccocccooocccoococcco: I-------------------------------------- 8- NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO jj- V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU -S ___________ o rabljenih avtomobilov, da poleg tradicionalne-K ga »AVTO SEJMA« ob torkih in sobotah še Q dodatno organizira ob četrtkih in nedeljah. Po novem bo »AVTO SEJEM«: torek do 13.-18. ure četrtek od 13.—18. ure sobota od 7. do 14. ure nedelja od 8. do 12. ure Novost ob TORKIH, lahko uredite prepis TAKOJ! Novost ob SOBOTAH - pomoč in nasvete ob nakupu avtomobila vam bo nudil strokovnjak AMD Slavko Šlander. S tem vsem prodajalcem omogočamo široko prodajo avtomobilov. Vidimo se na »avto sejmu« v »Golovcu«. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO -8 !- V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU 4 ifeoosooocoecooccoccoooooocoeocococcocsooGc NOVO V ŠENTJURJU! KOZMETIČNI STUDIO TOPLINE BERNARDA BUDJA Posebna ponudba: aparat MVDREM, MVOLIFT, — V SOLARIUM Možnost obročnega odplačevanja! TOMOS APN 7 in avtomatik, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. Tel.: (063) 850-343 GARAŽO v Vojkovi in Novi vasi (Pohorska), prodam. Tel.: (063) 32-702 (od 18. do 19.30). INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam strokovno angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315. CENTRALNO PEČ Feroterm 35.000 kalorij, trajnožama, boj-ler dvoplaščni 180 1, nov, dele za buldožer TG 90 in TG 100 in dele za traktor Goldoni — 24 konjskih moči, prodam. Slavko Jurše, Zgornja Selnica 12, Selnica ob Dravi. KOSILNICO Homelite, parkovno ali za igrišča, rotacijska kosa, 80 cm prodam. Albin Kopriva pp 6, Celje. SURE BURJA z dodatno opremo, ugodno prodam. Prodam tudi zvočnika Lenco 2 x 60 W. Tel.: (063) 35-822. STANOVANJE vzamem v najem v Celju. Tel.: (063) 29-117, Davorin. OVOREDNI PLETILNI STROJ na kartice, malo rabljen. Prodam. Tel.: (063) 34-077. Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS PERSIL 3 kg 169,90 din MIXAL 3 kg 89,90 din OSKAR 3 kg 78,90 din OUE ZVEZDA H 26,90 din VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: - za nakup nad 1.000,00 din 10% — za nakup nad 500,00 din 5% Popusti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo. MALI OGLASI ZASTONJ KUPONiE I MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. 7.,. ENOSTANOVANJSKA HIŠA NAPRODAJ! V bližnji okolici mesta Celje-Trnovlje-Gaje, 81 kvadratnih metrov, zemljišče obsega 950 kvadratnih metrov, objekt ima garažo in drvarnico, hiša zgrajena leta 1965, možnost obrtne dejavnosti-obrtna cona. Inf. na telefon 063/25-538, g. Jože SVNTHESIZER Korg Poly 61, bas ojačevalec Vox, pevsko ozvočenje, Montarbo 200 W, prodam. Tel.: (063) 813-694. PARCELO v bližini Slovenskih Konjic ali starejšo hišo, kupim. Zaželena sončna lega. Tel.: (063) 754-690. VESPO 125 ccm mlajši letnik, kupim. Tel.: (063) 741-698. AKVARIJ, dobro ohranjen, 100 1, s podstavkom, lučjo, grelcem, črpalko na zrak, rastlinami 'in peskom, prodam za 1.500,00 din. Zraven je tudi veliko akvarijske opreme. Tel.: (063) 35-120. VIKEND v izgradnji, pod Roglo, prodam za 65.000 DEM. Prodam tudi otroški kombiniran voziček italijanske izdelave (lila barve). Tel.: (063) 27-011. >sooocooococoo///ZZ////S/SSZ///ZZZ///////////////Z/////////////////S///////Z////ZA Slovensko Ljudsko Gledališče Celje ČETRTEK, 30. maja ob 19.00 Alek-sader Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU, režiser Franci Križaj, abonma V. MLADINSKI in IZVEN PETEK, 31. maja ob 19.30: Aleksander Galin: ZVEZDE NA JU-GRANJEM NEBU, gostovanje v DRAMI v Ljubljani SOBOTA, 1. junij ob 17.00: Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU, abonma SOBOTA POPOLDAN in IZVEN TOREK, 4. junij ob 19.30: Murray Schisgal: LUBEZEN, predpremiera za abonma TOREK in IZVEN Pripravljamo: Murray Schisgal: LJUBEZEN Vesela igra o ljubeznski nepoteše-nosti. Režija Dušan Mlakar. Premi- era 7. junija.