ir m DNEVNIK ALI BOMO ZAMAN ČAKALI TUDI NA IZSLEDITEV ZLOČINSKIH STORILCEV ZADNJEGA NOČNEGA BOMBNEGA ATENTATA? -----------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE j- ' Štev. 43 (1731) spldlžione abbon/po^rgrl TRST, sreda 21. februarja 1951 Cena 15 lir Naloge antifaši žena ^oorbi za demokratič f;%SKE Sta sveta antifašistične slovensko . ITA. S^dLnINS15o ZVEZE- Ki je bila v nedeljo 18. t. m.. je po-'v katerem SI2Z ,tov- ALMA RESCHITZ politično poroči-^slanjl nasprl? EOUdarila naslednje naloge v zvezi s splošnimi «ena: esa ozemlja in posebej z organizacijo antifašističnih Znadaia ‘naše organisti vtZ™!10 Posebno prudi-^ 'im bo»le mZU' saj imamo kar „ •r8*i?w£ teoa vPra-t 2 nanih interes. *4li SjTanž sprašujejo: 24 Ohmi*•+ o*ionska možnost miTV?» Mi oda°- m*er in to p t „ totrebo r °. narodi razumeli temu fen>,or1 se proti «kakrš-tta iiDrniri' naPaDevan ySP°nenti sami pripadi uk.n^varkinm pogoiev, jjjčp ttvelin%ne !j° n'koli mo-5ošhe Jambi določb te po. #aL „ ^Ja vrr^}j^e 'to rešitve trza J nvdi V, nja je zelo važno :?PeJi hiiVV1030 možnosti za S *&tadt širše prrsp k- ^ sf'tuai sirse persp-k-An. vse J?ke. množice. Trst , ,e«i» ,a-ojr, za samostojno b->r|7 7ato bo morala J*teh. t “a. Za samostojnost "■dobroVJUTa- veUkc irdustri. K?«ira. remljeno luko, spenil** uVL nT^nosti. fci izvirajo iz ^c*^T}jepi^r7n 7> !o' Izfav-U.,^ ugodnost pra . It rt ?n bt>do P veliko t4" tinn„ ''jiagovo bodočnost. morajo zato težiti Tr-tm uPravm neodvis- *®» ?C nlegoj'1 snt>w- kThZ”? izvoljeni conski 11 fi urJZra?: tjudske volje, vn’ °ivilni organ, froDnlu”1 np bodo njego iiL^tkoi °v vsilili od zgo-dogaja sedaj Pr:- st4t,ajočr.sf dogaja sedaj Pri■ t^Ndl * ese Itnbj" v Tr-fe -djo ; evHa Italijanov, ki tr, ‘ velk .treba uv^št^vati •L 3°®P. Vrvice kakor ital . »5!»o« k; ti se mora dvo 8|J' kak**!0 doslej cdkln-,1 ' zasren”*rnu VPHkn škodo ikto&uje OpiPodarstim in «o 3 Prebivali™ rnZvoi v sicW* NaJ(? me' hrU ^ke 1 'ti enakopravna “dnoj^^odnr-fce in kul I>e Ijn širok- bliznfm; držn- Ivtik"3^ ni ndkonar preti- ka l, Prntttalijanske tp se srt- 1 Jv, rJab ““■'?r»S' t' \ilnvvn nf/ ške industrije \0^'1tttiraulVOVe SP 'morajo tl. j s? 1'stonJ .w ^omamah se Krnskim °ytti delavci sva ^ oJKb-oio ™roP}evn m dr ž-^hii&Zeli ~n}ti ladje, ki so jp ITjjd vojno Tem U' Zorah vndpUt< pod- Mki Z '° noue ladše t'a pdstavniki morajo S > Od S^VČ, ki jo dobi-!i r n 3^-7! iT1 indu-tr! S<„14 OoivU , 2afo da ‘H? >ad„ delfin w izb ni i- , i>; "tri , -cuto dfl * 2« terbnH ŽftN , t>S rov p ,n dvignila živ VN™ 71 Preh-vabiva. "VMe *. , *rpb'1 orarfmjo l+udi brez treh m ladjedoini. Hh treb za. n enoviti rlo,.0 % . <0 val vmešavanja tret S J4 okrTJf. ie treba ob no-*H>S-hr'rieo L,71.08? trgovin-^ ) ^“Oa 'm4 e® a n”koč htikrhptiu? ezta kl jp treba pomn Si*°bdel„?*tom- da se iz. h Za «>mn ^2, 7p,m*ie Zahte. Pi«|e?todo> fc?!; 0 od8,c' dni-Sh »-te« *> 7 NkCp*t in stra, S te-m -u industw za izgradnjo novih stanovanjskih poslopij. Naj se dotaknem še vprašanja gradbenih zadrug. Nihče ne more nasprotovati iniciativi, ki stremi za tem-, da dobi vsakdo, ki je potreben, svoj3 stanovanje. Vendar smatram, da ni v sedanjem po'crajv, takšna finančna in socalna politika najbolj pr-vilna. V, r\ šahno se samo, koliko delavskih družin je dobilo ali pa bo še prejelo stanovanje s pomočjo gradbenih zadrug? kolikor je meni znano, ga ni dobila do sedaj še nobena. 65 odstotni vrirvevek bi v sedanjem trenutku mnogo boli koristno u-porabili za izgraditev ljudskih stanovanjskih pos'opij jn sicer na ta način, da bi imela od tega kori~t država, ki bi si ustvarila važno nepr mičrinsko pre moženje; kar je pa še bo'j važno, bi bVo to v korist t-di širokih plasti prebivalstvo Pj-vsem krivičen se n-m pa zdi v nasprotju s pos op’;om,ki so ga porušene hiše, zlasti na primer oni z Opčin. V zvezi z obravnavanjem vprašanja stanovanjske krize se je mnogo govorilo tudi o uveljavitvi vseh tistih zakonskih odlokov na našem ozemlju, ki so ze v ve'javi v Italiji Poudaril s^m ž :, da problem ni v objavljanju in izdajanju zakonov, temveč v tem, ali je možno te zakone tudi uveljaviti. V konkretnem primeru gre prav za ji. ančni problem, to se pravi za problem, kje najti potrebni denar Pred seboj imamo sklep občinskega odbora, ki predvideva za resničitev načrta vsoto 8.400 milijonov lir. Polovico vsote bi krila s svojim■ prispevki Zavezniška, vojaška u. prava, za drugo polovico Pa bi morali zaprositi za r-csojFo bodisi občma ali javne ustanove. Resolucija obiin-kega od or a je. Prav v tej točki z lo n'jasna, zato ne more rreistavlati osnove za podrobno djskus jo. Tudi druge resolucije obč n. skega odbora so zgrajene s mo na predvidevanjih, ki se o la-njajo na intervencije pri raznih ustanovah, o u pehih teh intervencij Pa nismo poučeni Kvečjemu bi bilo treba pozn-’. ti ZVU, da izda ukrepe, ki b: prisilili omenjene ustanove, da vložijo v izgradnjo novih stanovanjskih voslopii del ali P' bili deležni člani gradbenih za-1 vse svoje dobičke kot tudi svo- drug, postopek, ki so ga bili deležni vojni ošk-dovrnci, ki so prejeli za ponovno iznrad-njo svojih stanovanj mnogo nižjo vsoto. Razumljivo je, da mnogi od teh še sedaj čakajo, da bi lahko ponovno zgradili je reserve. V nasprotnem pri. rrieru ostanejo vse z-hteve. kot tudi promje kljub raznim sklepom le mrtve besede. Zaradi pozr.e ure je župan seio zaključil. Prihodnja bo v petek. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Lonjer-Katinara« bo imelo v četrtek 1. marca 1951 ob 20. uri v svojih prostorih občr.-i zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo članstvo na polno-število udeležbo. Odbor Pevski zbor «S!avko Škamperle« pri Sv. Ivanu bo po prekinitvi pevskih vaj zaradi bolezni zborovodje in mnogih pevcev, začel zopet z rednimi vajami v petek 23. t. m. Prosimo vse pevke in pevce, da se vaje udeleže v polnem številu. Po vaji važen razgovor. Prosvetno društvo nlvan Cankar« obvešča, da pevska vaja ženskega zbora, ki je imela biti danes, bo v petek 23. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev ERS bo imela danes v sredo redno odborovo sejo r.a sedežu sindikata ob 17.30. Obenem obveščamo članstvo, da so u-radne ure Zveze ob sredah od 16.30 do 17.30 in petkih od 17.30 do 18.30. PEDAGOŠKA KNJIŽNICA v Ul. Geppa 9 posluje vsako sredo od 16. do 18. ure. IZLETI PDT V nedeljo 4. marca bo smučarski izlet na Snežn k ali Crni vrh. Vpisovanje do četrtka 22. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, telefon 29-936 do četrtka med 17 in 19. uro. 10. in U. marca izlet v Planico s posebnim vlakom ali avtobusi ob priliki smučarskih tekem. Vsa pojasnila daje (tAdria-Express» Ul. Fabio Se-i vero 5 b, tel. 29243. IZ DISKUSIJE NA SEJI GLAVNEGA SVETA ASIŽZ Izboljšanje položaja žene je odvisno tudi od pravilne rešitve tržaškega Vprašanja Po političnem poročilu, ki ga je imela tov. Alma Reschitz na seji Glavnega sveta ASIZZ, se je razvila diskusija, v kateri je tov. Nives Tomasi govorila o volitvah. Prikazala je reakcionarne stranke in njihove programe na lanskih volitvah, v katerih so te obljubljale Slovencem vse pravice. Teh svojih obljub pa niso izpolnjevale, saj še predstavniku Ljudske fronte ne dovole v občinskem svetu govoriti v slovenščini. Le v samostojnem Trstu, s pogoji, kakor jih postavlja naj pro-ram, bi dosegli Slovenci enakopravnost. Tov. Mara Samsa je razkrinkal« netilce vojne, ki so danes najizrazitejši v Sovjetski zvezi, v kateri se krepi birokratska kasta. Po svojih agentih, ki so tudi v MDF2. pripravljajo pod krinko borbe za mir tretjo IZPRED sniiisct Spoštuj očeta in mater... Predsednik okrožnega sodišča je včeraj med razpravo od časa do časa zamahnil s prilič-no dolgim kuhinjskim nožem, kajpada brez vsakega slabega namena, ampak le zato, da bi laže izvlekel iz prič, kako in zakaj je stari Giovar.-ni Gene rutti grozil svojemu 40 let mlajšemu sinu Giordanu. Sin in oče stanujeta namreč v skupnem stanovanju v Ulici Capitelli 9 in se med seboj zelo slabo razumeta. Povod za stalne prepire izvira iz spornega vprašanja, kdo ima pravico razpolagati s stanovanjem in kupčkom zlatnine, ki jo je zar pustila pred časom umrla žena starega, odnosno mati mladega Generuttija. 70-letr.ega očeta pa je v poslednjem času razburjalo tudi to, da je sin pripeljal v hišo še zelo mlado vdovo ki ji stari očita, da se pajdaši z Giordanom. In tako izrabi oče vsako priliko, da napade z grdo besedo podnajemnico. zlasti še, ko se ga nekoliko nažveči. Na dan zadnjega spora je starina tudi prišel domov pijan ter pričel z očitki in z zmerjanji na račun podnajemnice. Ker se je pa sin potegnil zanjo ter ga pri tem celo ocvrkal, je oče navalil nanj s kuhinjskim nožem. Giordano pa je v svojo obrambo dvignil stolico in med prerivanjem, ki je zatem nastalo, udaril očeta s tako silo. da mu je zlomil roko. Na mesto zanimivega dvoboja je prihitela policija ter vso stvar popisala. Ker se pa je izkazalo, da je sin povzročil očetu nevarno poškodbo, ki je terjala 70 dni zdravljenja, so ga aretirali in pridržali v zaporu. Tam je Giordano sedel do včerajšnje razprave, to je celih 15 dni. Stari Generutti pa se sploh ni pokazal pred sodiščem. Kakor je izpovedala njegova snaha, je izginil že dan prej od doma in se niti ponoči ni vrnil. Giordano se je zagovarjal s silobranom. Sodišče je prisodilo krivdo obema ter obsodilo starega na 15, mladega pa na 30 dni zapora, vendar pogojno in Giordanu celo brez vpisa v kazen-, ski list. svetovno vojno. Ob zaključku svojega izvajanja je tov. Samsa poudarila, da so vsi napadalci bili končno vendarle poraženi, ker se vsa ljuds va obrnejo proti njim. S tem naj računajo tudi tisti, ki danes pripravljajo no*o vojno Tov. Spe k d>ocijanči5 je nakazala nalo^, SJ3 jih imajo žene kot pripadnice OF. in kakor so že v času fašizma, posebno pa v osvobodilni vojni kot borke, kurirke, bolničarke, teren-kp itd. pomagale, da so bile uničene oborožene fašistične sile, tako morajo tudi sedaj kot zavedne in požrtvovalne članice OF krepiti osrednjo slovensko organizacijo, ki se bori za enakopravnost Slovencev v Trstu in za socialne pravice vsega tržaškega delovnega ljudstva. Toy. Tončka Cok je s konkretnimi primeri prikazala, kako je na našem ozemlju zapostavljena slovenska šola in povabila vse tovarišice. Slovenke in Italijanke, naj ne odnehajo pri tukajšnjih oblasteh z borbo za to osnovno pravico Slovencev ter posebej še za demokratizacijo slovenskih in italijanskih šol. Tov. Nilla Scamperle je pozvala vse prisotne, naj se zanimajo za tržaško vprašanje, kajti od pravilne rešitve je odvisno tudi izboljšanje položaja žene delavke, kmetice in intelektualke. sploh vsega tržaškega prebivalstva. Tov. Janka Zalašček je v svojih izvajanjih govorila o stanovanjskem problemu. To vprašanje je danes za naše delovno prebivalstvo silno boleče, kajti visoke stanarine, »fondo per-dutcn>, ki ga delavska družina ne zmore, onemogočajo, da bi delavske družine- stanovale v primernih stanovanjih. O kmečkem gospodarstvu je govorila tov. Malka Kosmina in prikazala diskriminacijsko politiko, ki jo vodijo tukajšnje oblasti do naših kmetov. Poročilo o delu ASIZZ v jugoslovanski coni Tržaškega o-zemlja je podala tov. Milka Ce-bron. V zadnjem času so postavile organizacijo na nove temelje, t.j. predvsem socialne in kulturne. Organizirale so 16 novih otroških igrišč in 1.4 otroških vrtcev, v Izoli pa neve jasli, Da se istrske sene vedno bolj vključujejo v izgradnjo socializma, so dokaz zadnje volitve v SIAU in voKvc ljudske inšpekcije. Ng le na podeželju, temveč tudi v mest n sodelujejo žene pri konkretnem delu, kar je posebno pokazala novoletna jelka, ki so jo organizirale za vsak t' ren žene samostojno. Pripravljajo se na največji praznik, ko bodo delavski sveti sprejeli tovarne v svoje uprave. Pred zaključkom so bili sprejeti sklepi, kako bodo žene najslovesneje proslavile 8. marec, ki mora pomeniti začetek novega dela ASIZZ. KOLEDAR Qfadc$L. Sreda 21. februarja Eleonoia. Cudomil Sonce vzide ob 6.59. z^on.c„?? 17.39. Dolžina dneva 10.40. Lu«a vziue ob 17.17, zatone ob 6.3»- Jutri, četrtek 22. februarja Marjeta. Ant. Divka OF V četrtek 22. t. m.: center mesita ob 20. uri v običajnih prostorih; za Sv. Alojz ob 20. uri v običajnih prostorih; za Sv. Just ob 20. uri v običajnih prostorih; center mesta in VOM-II. o-kraj, ob 20. uri masovni sestanek na sedežu Ul. R. Manna 29; Sv. Ivan - II. okraj, ob 20. uri politično predavanje v prostorih Stadiona, Strada di Guardiella 7; Repentabor in Veliki Repen, seja Ljudske fronte ob 20. uri v običajnih prostorih; I. okraj,I. teren, seja ob 20. uri v Ul. R. Manna 29; II. in V. teren, seja ob 20. uri v običajnih prostorih; III. In IV. teren, seja ob 20. uri v običajnih prostorih; Barkovlje, sektorska seja ob 20. uri v običajnih prostorih; Stramar, ob 20. uri sestanek odbora v običajnih prostorih; Dolina, ob 19.30 masovni sestanek v običajnih prostorih. V petek 23. t. m.: Sv. Vid, seja sektorskega odbora ob 20. uri v običajnih prostorih; II. okraj, seja telovadne komisije ob 20. uri na Stadionu; Greta, seja sektorskega odbora ob 20. uri v običajnih prostorih; Skedenj, terenski aktiv, seja ob 20. uri na sedežu; Kolonkovec, seja sektorskega odbora ob 20. uri v običajnih prostorih; Kontovel, masovni sestanek ob 20. uri v običajnih prostorih. V soboto 24. t. m.; Sv. Vid in Sv. Just, sektorska seja s kulturnim programom v prostorih S. Vito 17; Plavje, ob 19.30 masovni sestanek v običajnih prostorih. V nedeljo 25. t. m.: Sv. Ana, seja sektorskega odbora ob 10. uri na sedežu v Skednju. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Ivana Grudna, daruje krajevni odbor OF iz Skednja 2000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 17 oseb, poroke pa ni bilo nobene. Umrli so; 75-letna Guglielmi-na Winter, vd. Degasperi; 68-letni Mihael Kuštrin; 76-letr.a Angela Snaider, por. Simonet-ti; 74-letna Giovanna Merse, por. Fabbretti; 70-letna Ga-briella Dugulin; 70-letni Lucio Raffaele Carlomagno; 63-letni Vittorio Fuschshofer; 77-letni Carlo Comar; 68-letna Quirina Marega, por. Gorlato; 76-letni Alfred Kovak; 82-letni Josip Tul; 87-letna Tereza Cuk, vd. Veljak, 87-letna Marija Tereza Kovak, vd. De Marco; 70-letni Carlo Baiti; 72-letni Guglielmo de Cerniani; Sergej Mozetič, star 14 dni; Gianni Apollonio, star 5 mesecev. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9000-9050, papirnati šterling 1750-1780, dolar 710-712, telegrafski dolar 714-716, švicarski frank 167-168, francoski frank 180-185, avstrijski šiling 23:50-24. Zdravstveni položaj tržaškega prebivalstva v mesecu januarju dokaj zadovoljiv V preteklem mesecu se je zvišalo število porok in rojstev, znižalo pa se je število primerov nalezljivih bolezni Iz statističnih podatkov za mesec januar, ki jih je izdal zdravstveni higienski urad v Trstu, je razvidno sledeče: V mesecu januarju je bilo zdravstveno stanje v tržaški občini še precej dobro V tem mesecu je umrlo 332 oseb, v nasprotju z 282 osebami, ki so umrl« meseca decembra preteklega leta. Ce bi primerjali samo ti dve številki, potem bi morali ugotoviti, da je bilo število smrtnih slučajev v preteklem mesecu mnogo višje kot pa v mesecu decembru. Toda v primerjavo moramo vzeti tudi število mrtvih iz lanskega meseca januarja, ki 'je znašalo 355; to se pravi, da je lansko leto ob tem času umrlo več ljudi. Lahko torej rečemo, da je bil letošnji januar v tem pogledu vsaj nekoliko na boljšem. V mesecu januarju se je rodilo 253 otrok, od katerih samo eden mrtev. Ce upoštevamo, da je bilo meseca decembra preteklega leta rojenih 227 otrok, med katerimi je bilo pet, mrtvih, lahko rečemo, da je bil mesec januar novorojenčkom bolj naklonjen. Ob primerjavi števila rojstev z januarjem 1950 pa vidimo, da ie bilo tedaj sicer nekoliko več rojstev, a tudi večje število mrtvorojenih otrok. Glede porok lahko ugotovi, mo, da se je v mesecu januarju poročilo večje število ljudi, kot Pa v preteklem decembru, kar ni nič čudnega, saj se je s koncem januarja skoraj da zaklju-čil pustni Jas, ki ic najbolj primeren za skleoanje zakonskih zve2. Tako je bilo v mesecu ja. nuarju 179 porok, v mesecu decembru pa le 125. Celo januarja 1950 je bilo število porok mnogo nižje kot število porok v letošnjem letu. Ce stopajo ljudje kljub raznim alarmantnim govoricam v zadnjem času še bolj številno v zakor.-s-ki jarem, je to jasen znak. da smo lahko optimisti... Tudi glede nalezljivih bolezni ni bilo v preteklem mesecu nobenega poslabšanja položaja. Za davico je zbolelo 16 ljudi; decembra meseca 1950 s mo 14, januarja 1959 pa 15 oseb. Za škrlatinko ie zbolelo v mesecu januarju 16 oseb, v mesecu decembru pa kar 40, v januarju leta 1950 pa 23 oseb. Za tifusom je zbolelo v mesecu januarju 5 oseb; enako število primerov te bolezr.-i je bilo tudi v preteklem decembru in le nekoliko višje v januarju 1950 34 otrok je v mesecu januarju zbolelo za ošpicami. Ce pogledamo statistične podatke iz preteklega decembra, vidimo, da je število cb lenj za ošpicami v jaruariu zelo naraslo; v preteklem decembru je namreč zbolel za to boleznijo samo en otrok, januarja 1950 pa 9. Pravijo, da je tildi letošnje vreme vplivalo, da je toliko otrok zbolelo za ošpicami. Za drugimi nalezljivimi boleznimi je zbolelo okrog 120 o’ * Anonama policija je pregledala v preteklem mesecu 4223 obratov, od katerih je bilo komaj 944 takih, ki so odgovarjali vsem higienskim in zdrav- stvenim pogojem; 3227 je bilo takih obratov, ki so imeli le malenkostne nedostatke, 52 je bilo pa lakih, da bodo morali lastniki teh izvršiti v č>m krajšem času potrebna popravljalna dela. Na zelenjavnih trgih je ano- narna policija zaplenila 700 kg slabega sadja, 2800 kg pokvarjene povrtnine, 1 kg slanine, 5 kg rozin in nad 1000 kg razne zelenjave. V preteklem mesecu je bilo na šolah več zdravniških pregledov; tako so zdravniki pregledali na srednjih šolah 40 razredov z 911 učenci; v osnovnih in strokovnih šolah so bili zdravniški pregledi v 221 razredih s 3428 učenci, v otroških vrtcih je bilo pregledanih 26 razredov s 615 učenci. Skupno je bilo pregledanih 287 razredov s 4954 učenci. Na podlagi teh zdravniških pregledov je bilo odstranjenih iz šole 80 učencev, pri katerih sumijo, da so okuženi z nalezljivimi boleznimi; 580 otrok je bilo poslanih na nadaljnji zdravniški pregled; 13 učencev je bilo predlaganih za nadaljevanje pouka na pomožnih šolah; za 279 otrok pa je bilo predlagano, da gredo v zdravstvene kolonije. V mesecu januarju je bilo v raznih ambulantah pregledanih 10.165 oseb; zdravniki so razen tega izvršili še 407 pregledov na domu, 174 oseb se je pa moralo zateči v bolnico. V mesecu januarju se je javilo v raznih ambulancah 2121 upokojencev, ki so iskali zdravniškega nasveta. Ce pomislimo, kako grdo in nezdravo je bilo vreme v preteklem mesecu, potem lahko rečemo, da je bilo število obolenj še izredno nizko ter da je točna naša prvotna trditev da je zdravstveni položaj v mesecu januarja bil še popolnoma zadovoljiv. Danes: II. okraj, seja izvršilnega odbora ob 20. uri v prostorih na Stadionu; I. okraj, seja izvršilnega odbora ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. II. okraj, seje sektorskih odborov: za sektor VOM ob 20. uri v Ul. R. Manna 29; za SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V SOBOTO 24. t. m. ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU TARTUFFE” Komedija v petih dejanjih Spisal: Moliere Poslovenil: Oton župani Režiser: Jože Babič Scenograf: arh. Dušan OSEBE: Gospa Pemellova, Orgonova mati Angela ^ karjeva; Orgon, Elmirin mož - Jožko Lukeil mira, Orgonova žena - Nada Gabrijelčiči Damis, Orgonov sin - Silvij Kobal; Marijana, gonova hči in Valerijeva ljubimka - Elza BarM*. va; Valer, zaljubljen v Marijano . Srečko šir; Kleant, Orgonov svak - Stane Raztrg 0 Tartuffe, svetohlinec - Rado Nakrst; Donn&^ rijanina strežnica - Zlata Rodoškova; Loyal, birič - Modest Sancin; Policijski ura«1^ - Julij Guštin; Flipota, služkinja gospe FeI love - Tea Starčeva; Biriča - Alojz Starc in * Reinhardt. Vstopnice so v prodaji pri «Adria-Express», Trst, Fabio Severo 5 b od četrtka dalje vsak dan od 9. d® ter od 16. do 18. ure. Pionirji iz centra, Skorklje, Grete in Rojana, pridite k vajam za telovadbo za prvi maj danes 21. t. m. ob 18. uri v Ul. R. Manna 29. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Al Lloyd, Ul. Deirorologio 6; Si-ginori, Trg Ospedale 8; Croce Verde, Ul. : Settefontane 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nečno službo. m RADIO IH JUGOSL.CONE TRSTA Gledališče Ved, Dar.es ob 20. uri prva.p„ stava opere ((Nuernberšbi stri pevci« Riharda Predstava je za red (‘®® ^ ter in lože) in red (1 lerije). V glavnih vlog3®' jj, gusto Beuf (Hans Sachs« , ’ Stabile (Bedo#" riano Elena Rizzieri (Eva) Tommasini (Pogner), .... Binci (Walter). Zbor je vil Adolfo Fanfani, kofe p, fijo Anita Bronzi, velb0 p menico Messina. Dirige” , bert F. Denzler. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Sreda 21. februarja 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa - poročila v slov. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Zabaven opoldanski spored 12.30: Iz znanih baletov. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13,15: Iz opernega sveta. L.45: Gospodarski pregled (slov.) 14.00: Henry Purcell: iri skladbe za godalni orkester; Ottorino Ftespi-ghi: Danze antiche, izvaja orkester Radia Ljubljana p.v. Uroša Prevoi ška. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (Ital.). 17.40: Klavir v ritmu. 18.00: Z našim ljudstvom (ital.). 18.15: Ludtvig vari Beethoven: Violinska sonata št. 9 v A-duru, op. 47 (Kreutzerjeva). 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Pojč italijanski zbori. 20.00: Male skladbe velikih mojstrov. 20.30: Nova obzorja (ital.). 20.45: Lahka glasba. 21.00: Literarna oddaja: Norman Cor-win: Brez naslova (slov.), 21.30: Filmska in operetna glasba. 22.00: Izbrane strani (ital.). 22.15: Iz del W. A. Mozarta. 22.45: Plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Nokturni. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. Sreda 21. februarja 1951 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.10: Percy Faith s svojim orkestrom. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Popoldanski počitek. 13.30: Ravel: Španska rapsodija. 13.45: Veseli ritmi. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Brahms: Koncert v D-duru za violino in orkester. 18.50: Duhovne pesmi črncev. 19.00: Zdravniški vedež. 19.15: Pestra glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Evropski koncert. 20.30: Naša šola. 20.45: Podeželska glasba. 21.00: Veseli bratci. 21.20: Melodije iz londonskega študija. 21.45: Saint Saens: Koncert št. 2 v g-molu op. 22. 22.10: Dva glasbena bisera. 22.27: Arije in dueti iz slovanskih oper. 22.45: Izbrane plošče komorne glasbe. 23.00: Večerne melodije. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. RADIO TRST I-Sreda 21. februarja 1951 12.00: Poje kvartet Cetra. 12.30: Ritmi latinske Amerike. 13.00: Po. ročila. 13.25: Operetna in revijska glasba. 13.54: Tretja stran. 14.15: Gledališka kronika: Silvio D’A-mico. 18.00: Oddaja za otroke: Iz VVagnerjanskih legend, priredila Silvija Gruenfeld. I. oddaja '(Ren-sko zlato«. 18.30: Melodičen orkester p.v. Francesca Donadia. 13.50: Operetna glasba. 19.30: Zdravnik svojim prijateljem. 19.45: Današnji ritmi. 20.00: Poročila in čitanje večernih sporedov. 20.20: Zuccheri in njegova električna kitara. 21.00: «2ena nikogar« -trodejanka Cesara Vica Ludovl-cija. 22.35: Orkester ritmov in pesmi p.v. Enza Ceragiolija. 23.10: Poročila. 23.30: Plesna glasba. KINO Rossetti. 16.00: (iBeli io.uv. boš živel«, Richard ” Linda Darnell. Excelsior. 16.00: ((Madelejj" j ?°rrilh posestvih ne -»J?. *°^rko. da bi se Industrijskih Postni ’ „8r b* bili delavci za. da j. d.Pa I°di ni. Naravno je, Jti mtf,. “me,Ie italijanske obla-t»aviu prav lahko na- bile it?.,ebne korake in za-sadnii ml? Prebivalstvo. Ne breznn,„, načini za odpravo bi bila širokopo-javna iavruh del. Med test m „a bi sPadala gradnja sitih n«,, ^Pvndov. novih šol- bi odprav^K iW' Prav tako P3 Mpommb brezposelnosti lahko tbrestnfi,1- ?,^°IS°ročnimi brez. ftarsiirat l. Cediti, ki bi jih ®°Pravii611 lcmet vzel- da bi si Kli^ P^opje, hlev itd. &raj 8JslvU' ^ ie želja po lv penjenih načinih za oapravr. ^ebivabt. 63 stanja med ^ ravni- m nroeno občutena. Miljeni J? oblasU v opreki z obeheJ^f, prebivalstva ter inlereši.IlaSPr0tjU Z de,: ceste 50 še tahr* v ■ in skoraj neupo-tdina’ .°ZJe stezice še vedno ščenimj ometna vez med zapu-flolino. i vasicami in radi i."“dovodov ni in se zakaj rjj”3 v toplejših mesecih ik>lezni.e. bpiavljajo nalezljive raj0 (' s°loobvezni otroci mo-Prisjj; a stran krivico, da so Val:v .J- obiskovati raznarodo. br? preSjanske šole). ure in litah n .i v nezdravih učil-•b-ejšiK • inskih kleteh, pod- Kljub ln skednjih. ksotoviti temu P3 moramo Ie ? odnm a se oblasti brigajo je tiačjn V°. brezPoselno?ti. Ce H v Se Sa poslužujejo bistva j__adu z interesi prebi-!°nje. ~~ to je drugo vpra- .Htev n tmi j znosnega življenj-l'°v sj tisoče v Beneča- pitvij0 *asti zamišljajo z iz-ske m bred časom, so ita- P iib tudi prav X vj^ei časa izvajajo. To al>zdatnejai meri po- za trgovce Jelino goveev za goriško . sporoča vsem včlani sej5 kam' da si na r,je-k.lahko \ UI- lx- avgusta Jfliice? T0gledajo sledeče o-T,r?0vinske izmenja- uvoz !? in državami iJ ega ni- slanih čev, izvoz »la ’ vestnik Marshal-•a št. 99. ^grenjenega aišnjim ziutr; moža 'oinor ^včeraT-3’: - - «. “»»Jim zjutraj o- v Sne UDri8 6uvaj drevesnice k llžaiem e, s Pevnu našel ■nul? ležal truplo moža, »S? krvT A .razbito g^vo v Ctli^žnik ie takoj ob-^Ui, d 8 V P°dgori, ki so lCVCa Gelini6 23 4°-ietnega us .nda di Nardo iz Zaposlit8 neka-i dni prej iC''i in Vi X P^mski dre- tWi °^em i-,K° bival v j,1- m taborišču na Pia- feL^jeaaV* 80 rožniki zve-ie v^iala m- a,rda že Vež časa 'S nm!Se na smrt in da V^kiruj oril o samomoru. V^iirn^811' se -1e Pred-Plazil n Prv*b' jutranjih 'htSi in h f elekwčni drog 4N Ker le\0bieti električ je sn„ ,.3e ni m°gPl do-r^t„ z droga in si K A 'A / mo^el .roctl raVho'1 z droga in si ^ *o odpeli m-aV°' NiegoVo %ren,T. -ah v mrtvašni-kem Pokopališču. trdijo ravno naše beneške vasi, ki kažejo, da predstavljajo glavno zalogo delovne sile namenjene izvozu. Poglejmo, kako je videti v vsakdanjem življenju. Za izselitev v inozemstvo pri. dejo v poštev predvsem mladeniči, ki so tudi po svojem telesnem ustroju zdravi in obenem zmožni prenašati delovne napore. Prijavljenci gredo najprej na pregled v Videm. Drugi in glavni pregled je v Milanu. Tamkaj se odloča ali so ali niso godni za izselitev. Pred skoraj mesecem dni se je iz občine Grmek precej mladine namenilo, da si poišče zaslužek v tujini. V ta namen so se prijavili jn šli na zdravniški pregled. Toda komisija ne prizanaša, ker ima izrecno nalogo, da bolne in šibke izloči. Zato se je zgodilo, da so jih precej črtali in samo 65 omogočili izselitev v Belgijo. Tudi iz najvzhodnejše beneške občine Dreka, ki se nahaja samo okoli 10 km zahodno od Tolmina, ki je sedaj v Jugoslaviji, se je precej mladeničev odločilo, da gre s trebuhom za kruhom. Tudi z njimi je bila komisija zelo ostra in jih je 33 črtala, ker niso bili dovolj krepki in zdravi. Kljub temu, da so se zavedali, da gredo v tujino, kjer se jim ne bi najbolje godilo, so bili zelo potrti, ko so jim sporočili, da jih niso sprejeli. Tako se dogaja v Benečiji, da ostajajo bolni in slabotni doma, zdravi pa odhajajo v tujino po bolezen in smrt. Ravno te dni smo izvedeli, da se je ponesrečil v belgijskem premogovniku komaj 23-letni Severin Matevčič iz vasi Pacuh v dreški občini. 2ivljenje je izgubil pod plastjo premoga, ki se je utrgala s stropa in ga zasula. Ko je mati izvedela za usodo svojega sina je padla v nezavest. Samo takojšnja zdrav, nikova pomoč jo je po peturni nezavesti ponovno obudila k zavesti. Takšno je v praksi reševanje gospodarskega stanja v Beneški Sloveniji. Zato se globoko ranjen slovenski narod lahko iz skrbi nad usodo svojih zamejskih bratov ponovno spomni trpkih besed Otona Zupančiča: Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. Jutri drugo razdeljevanje zimske pomoči brezposelnim Občinski pododbor za zimsko pomoč brezposelnim je na svoji zadnji seji z dne 20. t. m. odločil, da bodo jutri, v četrtek 22. t. m. pričeli z drugim razdeljevanjem podpore brezposelnim iz fondov za zimsko pomoč. Podporo bodo tudi tokrat de lili v prostorih občinskega pod. pornega društva ECA v Ul. Baiamor.ti 22 po sledečem redu: 22. februarja vsem brezposel. nim s priimkom z začetnicami od črke A do B; 23. februarja s črko C; 24. februarja D-E in F; 26. februarja G-H in I; 27. februarja K-L; 28. februarja M; 1. marca N O; 2. marca P; 3. marca Q-R; 5. marca S; 6. marca T-U; 7. marca V-Z. Dne 8., 9. in 10. marca bodo podporo izplačevali zamudnikom in drugim upravičencem, ki je ne bodo mogli dvigniti v določenih dneh. Družinski poglavarji, ki imajo pravico do omenjene podpore, se bodo morali dan pred dvigom podpore javiti na Pokrajinskem uradu za delo s knjižico o brezposelnosti vseh družinskih članov in nato še na Zavodu za socialno skrbstvo, ki jim bo izdal potrdilo o brezposelnosti. Podpore bodo deležni samo oni brezposelni, ki so vpisani pri Pokrajinskem uradu za delo z dne 31.1. 1951. Nedovoljena žganjekuha Predlanskem so financarjf v Kočniku izsledili da nekdo v vasi kuha žganje. Preiskali so več kmečkih poslopij in, pri 83-letnemu kmetu Percu Ivanu izsledili pod senikom kotel za žganjekuho. Pri zasliševanju je Perco priznal, da je skrivaj skuhal okiog 60 litrov žganja in da mu je kotel že leto prej prodal sosed 44-letni Ravnik Jožef. Se istega dne so finan-carji preiskali tudi hišo Ravnikarja in tudi pri njem našli nekaj steklenic žganja. Kot Perco je tudi Ravnik priznal, da je najdeno žganje skuhal brez do-voljenja. Oba so financarji pri. javili sodnim oblastem. Perca so včeraj zaradi tega obsodili na 2 meseca zapora in plačilo 2000 lir globe. Ravnika pa na 2 meseca zapora in plačilo 120 tisoč lir globe pogojno. Oba bo. sta morala skupno poravnati sodne stroške. Zavrnjen priziv žeparja Ob sejmu sv. Andreja je bilo v Gorici opaziti več sumljivih ljudi, ki so se sukali okrog prodajnih miz in tu pa tam segali Ijudjem. ki so se gnetli okrog prodajalcev, v žep. Med take postopače je spadal tudi 36-letai Stefano Salvatore, ki je za to priliko prišel kar iz Neaplja. Na sejmu je hotel olajšati za denarnico gospodinjo Marijo Stanič, a pri tem ni imel sreče. Zapazili so ga nam- reč agenti javne varnosti, ki so mu bili zaradi njegovega sumljivega vedenja vedno za petami. Cim je Staničevi spretno zmaknil iz torbe denarnico s 15 lirami in osebnimi dokumenti, so ga policisti prijeli za ovratnik in ga odvedli v zapor. Zaradi tega so ga preteklega novembra na kazenski sodniji obsodili na 10 mesecev zapora in plačilo 1000 lir globe. Stefano je proti obsodbi vložil priziv na sodišče, ki mu je včeraj na prizivni razpravi kazen potrdilo. Še v zaporu ni dal miru Lanskega novembra je 36-letni Rogini Bruno iz Vieenze, ki že več časa sedi v goriškem zaporu, razžalil tamkajšnjega čuvaja in si tako, še preden je odsedel prvo kazen, že nakopal drugo. Na kazenski sodniji so ga obsodili na 4 mesece in 14 dni zapora, Proti tej obsodbi je Rogini, ki se je baje že naveličal mrzlih sten celice, vložil priziv, ki ga je utemeljeval s tem, da je bil tistega dne, ko je razžalil čuvaja, zelo slabe volje in da so mu psovke ušle v trenutku jeze. Sodniki niso navedenih okolnosti upoštevali in mu kazen potrdili. Tako si je Rogini s prizivom pridobil samo nove sodne stroške. Zopet doma Včeraj so jugoslovanske obmejne oblasti na bloku pri Rdeči hiši vmile v Italijo 46- Ietnega Filippa Longobarda iz Vittorie pri Ragusi, ki se je pred časom vtihotapil v Jugoslavijo. Sprejela ga je italijanska policija, ki ga je zaradi nezakonitega prestopa državne meje spravila v zapor. Umik tožbe na prizivni razpravi Večjo srečo Pa sta imela s prizivi 26- letni Busatta Alojz iz Ul. Sile 9 in 36-letni Monticco Bruno iz Ul. Rabatta 90. Prvi je vložil tekurz proti obsodbi kazenske sodnije, kjer so ga zaradi poškodb, ki jih je hote povzročil Srečku Dolesu iz Stand-reža, kaznovali na 3 mesece zapora. Dolesa je namreč Busatta pretepel s kolčem, ki ga je izril iz neke gredice na korzu. Na prizivni razpravi ga je Doles rešil zapora z umikom tožbe. Na 6 mesecev in 29 dni zapo. ra pa so pred meseci obsodili na sodniji, ker je razžalil čast nekega agenta, Monticca Bruna. Na prizivni razpravi so Monticca poleg odvetnika zagovarjale tudi številne priče tako, d® ni sodnikom preostajalo drugega, kot da ga oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA OSEBNO IZKAZNICO sta včeraj izgubila 26-letni Soprani Aldo iz Ul. Sile 18 in 30-letni Bavcon Franc iz Ul. Mazzini 9. Oba sta izgubo prijavila policiji. Torbico in ubožno knjigo je izgubila Rojc por. Steni Marija iz Ul. Baiamonti 1. Kot je znano, je bila 29. okto. bra lanskega leta v Vidmu seja, ki so se je udeležili predstavniki gospodarskega življenja goriške in videmske pokrajine ter Trsta. Prisostvovali so predstavniki Pokrajinskega odposlanstva', Zbornice za trgovino, industrijo i-n poljedelstvo in župani iz Gorice, Vidma in Trsta. Na tej seji so sklenili, da je potrebno ustanoviti poseben pripravljalni odbor z nalogo, da bo pospešil gradnjo dvotirne železnice po dolini reke Bele in Zile. Naloga te nove železniške zveze bi bila v glavnem ta, da bi bila Srednja Evropa, zlasti Avstrija tesneje povezana z Jadranskim morjem. Po drugi strani pa krožijo govorice, da bedo progo zgradili zato, da b; imele zavezniške sile v Avstriji boljšo zvezo s Tržaškim ozemljem in da nameravajo tudi same to delo fi_ nansirati. Ne moremo trditi, da ta vest povsem odgovarja resnici. Možnost je zelo velika. Kljub temu iz uradnih virov ni prišlo nobeno tozadevno sporočilo. Omenjena komisija je imela tudi nalogo, da pregleda načrte za gradnjo, ki sta jfh izdelala inženirja dr. Pavel Pellis in dr. Vincenc Desimon. V omenjeni pripravljalni odbor so bili določeni predsednL ki treh Trgovinskih zbornic ter sledeči pomočniki: za Trst dr. inž. Pefiis, za Videm dr. inž. Montini Zimolo, za Gorico dr. inž. Egon Lodatti. Poleg tega so se za omenjeno akcijo zavzeli tudi nekateri parlamentarci. Omenjeni odbor se je na zahtevo predsednika tržaške Trgovinske zbornice Cosulicha ponovno sestal v ponedeljek dopoldne na sedežu goriške Trgovinske z bomica. Na seji sa bili prisotni skoraj vsi člani omenjenega odbora. Z velikim zanimanjem so razpravljali o predloženem r.ačrtu. Dotaknili so se vseh podrobnosti ir; skušali ugotoviti, kako bi se dalo najbolje izvest: to veliko delo, ki bi imelo za zvezo s Srednjo Evropo nadvse važen pomen in ki b; poleg tega stalo precej milijonov lir, ker so terenske prilike za gradnjo dvotirne proge zelo teživne. Ob zakl juč. ku so se sporazumeli, da je treba čimprej najti način za uresničitev dela, kot ga predvideva predloženi načrt. Naše! je kolo Brandi Edvard iz Ul. Bosizio 3 je včeraj opazil, da je žensko kolo že več ur prislonjeno k nekemu zidu v njegovi ulici. Pod večer, ko je videl; da se nihče ne zmeni zanj, je kolo odpeljal na policijo. Kolo je žensko ir; ima pod sedlom nalepljen papirček z imenom Zubin Antonija. KINO VERDI, 17: K. F U A K BKADAČ *it2 J* Profos» 86 °glasm k0rakl ln glasovl' ^Oj Pehkan' ks6 .dejal enoletni Prostovoljec; «z njim gre V Zavar ^anec 1- ima danes službo. Rezervni častnik je. v'va hVa'nlc'- OdZ *C'e'ke Besede«; v civilu je matematik In „ aPtej!» niega bova dobila cigarete. Kar mirno ^ sPet ^ ^V2°čnom,Se odPriaaZleInn0: *Je prl kanonu stal -» «Tuka. slu*buw ata- je profos, vid-no razburjen zaradi “tr0 “™“: *bdoiX°v-n enoletni prostovoljec, «tukaj je «tw,;rva tofjf- • koncert v korist jetnikom Pravkar je le br dijskega oceana. L. C. MA0VA? %azMaulia rt . * v galeriji „u :e je zrač-| L. C. Pes in luna Akvarij _ MAMICAAKTIVISTOV Iz dni borbe in preizkušenj.... «Kako je bilo pod fašizmom, ni da bi pravila. Grenki so ti spomini in precej slični temu, kar se z nami Slovenci dogaja danes tu v T rst us. Manfredova mamica živi sama v majhni hišici pri Sv. Mariji Magdaleni, vasici podobni tržaškemu pr&dmesU ju, kjer so poti brez asfalta, ozke in vijugaste, ob dežju blatne. Mimo njene hiše so hodili fantje in dekleta in možje navkljub nacifašistič nim stražam v narodnoosvobodilno vojsko. Za mamico so jo klicali vsi, ki so našli streho v njeni gostoljubni hiši, ne samo njena otroka. Žive oči, veder obraz, raje smehljajoča kot resna, dobra in požrtvovalna. V Trstu živi že dokaj let. toda obdržala si je govorico, ono iz rojstnega kraja V tolminskih hribih. Od tam je prišla v mesto ob morju in se poročila z domačinom Slovencem. Ob spominih na delo med borbo p roti okupatorju se vedno smehlja: ob uspehih njenih fantov in deklet, ob njihovih težavah in tisočih vsakdanjih skrbeh, smehlja se tudi ob spominu na škripajoča vrtna vrata, ko se je ob vsakokratnem odpiranju v strahu spraševala: ali je pri- jatelj ali sovražnik. A najbolj je zadovoljna, da je pomagala ociganiti vso to fašistično, policijsko, izdajalsko in podobno sodrgo ter s tem ob varovala vso svojo družino: oba lastna otroka in vse goste njene hiše. ((Spomladi leta 1943 sem bila doma, na Tolminskem. Tu sem zvedela o fantih v gozdu, ki bijejo fašiste. Da se borijo za našo svobodo, so povedali in da jim je treba pomagati)). Jasno ji seveda še ni bilo, ni vedela, kaj je to OF, toda dovolj je že občutek, da se nekdo bori proti tlačitelju. Kar je nato zbrala v Trstu med svojimi zaupnimi sosedi in znanci, je nosila na Tolminsko. Vsi, ki so jo poznali, so ji zaupali, ker je bila znana kot trdna in zavedna slovenska korenika prav tako kot njen mož, dokler je bil še živ. Malce nerodno je bilo tako. daleč nositi, toda ko v Trstu nihče zanjo vedel ni, a sama ni bila vključena v nobeno terensko organizacijo. ((Bolj zares se je pričelo po kapitulaciji Italije, ko so prihajali iz zaporov vsi oni, ki jim je fašizem mislil na ta način ubiti voljo po borbi za svobodo. Pri meni so se ustavili taki iz mojih domačih krajev. Moj starejši je odšel v partizane. Da, tako se je pričela povezava s terenom. Vedela sem že, kaj je OF in imela neomajno vero v njo». Nekaj časa je bilo še kar mirno v njeni hiši. Le aktivisti ali aktivistke — ilegalci — so povečali njeno družino. Zdaj ta, zdaj oni. Z rastočim terorjem okupatorja, in s povečanim odporom se je zvišala tudi potreba po prostorih za sestanke, shrambe literature, bunkerje itd. Seveda, da niso v taki stiski pozabili Manfredove mamice. Sestanki so bili pri njej redno vsak dan. Tudi po trije istočasno: v kuhinji, v sobi in v kleti. In prav nič izrednega ni bilo če je morala pripraviti prostor za sestanek že ob osmih zjutraj; prvemu je takoj sledil drugi, nato tretji in malo pred deveto zvečer se je srečno zaključil zadnji. Sprva ji ni bilo čisto vseeno. Ne da bi se bala, le mlajšega in nedoraslega otroka pustiti samega, če jo primejo, to je težko. S seboj si je bila na jasnem. Vedela je, da mora žrtvovati vse, ker v borbi ni polovičarstva. Ob spominu na starejšega sina partizana se je kmalu znašla. Koliko skrbi spočetka s to literaturo. Povsod jo je skrivala, dokler se je ni tako navadila, da bi jo najrajši imela kar na mizi. Tako je vsaj ni bilo treba iskati, ko si jo rabil. — Orožju se je ognila V loku, zanjo je bilo nevarno. «Veste, pozneje Pa sem revolver kar sama odrinila na drugi konec mize, da sem lahko postavila pred lačnega aktivista krožnik fižola, našo običajno hrano«. Maja 1944 se je nastanila pri njej slovenska šola. Občudovala je učitelja z lepim in mirnim obnašanjem. Sploh je imela navado vsakega človeka presoditi po dobri h in slabih straneh. Toda ni bila, nikoli preostra v sodbah. Znala je marsikaj razumeti. V njen skromen domek se proti koncu leta 1944 vseh tudi takratna komanda mesta obenem z radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki jo je imel tov. Boris kar na mizi v kleti. Tu sem so pričeli prihajati, tovariši Greif, Sumrada, Franc Stoka, Lipovec — Tine itd. Vseh se danes niti ne spominja. Potem je treba omeniti tudi one neprijetne spomine. Pri sosedi so ostali trije o-troci sami. ker so mater zaprli. In tri mesece jim je bila ona mati. Umazan izdajalec ima na vesti ženo in moža iz sosednje hiše. Pokazal je, kje imata na vrtu zakopane bombe. Moža so ustrelili kot talca na Opčinah, ženo sežgali v rižarni. Tudi Jaka je dai svoje živ- , trnslc^. Ijenje. Kljub Pek ^ mučenju ni izdal, gradil naše bunker)*' , j1 s. bil, *£> dober človek je moral prav on um ■eth bi morali žrtvovati ^jr človeško življenje ža ^ vo? Ne, nikomur ni z ga. «Samo, veste, rod bi bil še živ». $ Pa ne, da bi po osvoboditvi, kaj ^ ^ vse v svojem malem^ ^ Tako so ji Taupah’ U!' kar naravnost Pvv $ ‘ bomo imeli sestanke^ ^f to, tu bo si •lovenska 5°^ okupator preganja’ tu x manda mesta, radijLvlst<'^ ja itd., itd. m vsi ok h(j0l r so prihajali V i" j bili sorodniki, bra,esetl*^L strične njenega ' j t> mali ji' odgov^’ m 1 w ki r - sina. Tako je di vsakemu bil tako radoveden ‘ kdo so tisti Ifiii** pdl jajo stalno k večje je bilo za °tvi, K* r čudenje po osvob ^ prišli k mamici P0 U trokovi ((sorodnik* , ^ v lepih uniformah osvobodilne vojs • ;jo, «BHo je toliko fiilj povedati nein praznik po težk^ nem delu. ^ / la zavedna * . seJ1l p° od takrat ^0», na, da sem Slovenk UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1, St. 6, 111. nad. — Telefon ttev. »3-80S In - FoStnl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 13-18 ■ Tel. 73-38. Cerie oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno- upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - poaruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II.. Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I, TeL 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 llrj cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. n,e3