Glasnik SED 24 (1fi84) 4
18
odnosov pa še en dvom. AH je napisana razprava res
primernejša, bolj živa, komunlkatlvnejša, resnlčnejša.
Filozofi se sprašujejo, ali je zapisana misel še Ista, kot
Se je porodila.
Zapisana beseda je že prevara.
Opombe:
1	Danes bi jim lahko dodali še delo Orodje In stroji za čiščenje omlačenega žita (Loški razgledi 30, Skofja Loka 1983; str. 56—72, nedvomno izčrpno gospodarsko zgodovinsko študijo, ki jo je v času nastajanja razstave napisal umetnostni zgodovinar mag. France Golob, drugače restavrator in konservator v SEM.
2	Z datacljo sprememb v procesu dela ali z uvajanjem različnih stopenj mehanizacije v samih Selcah In na širšem območju Pivke.
3	FIlm (super 8 mm), ki sem ga posnela sama, je popolnoma začetnlškl In je služil le uresničitvi neke Ideje. Vezne tekste je posnel Naško Krlžnar (AV lab. SAZU) In film po scenariju zmontlral v celoto. Na video kaseto ga je presnel Marjan Osoie (ŠKUC). Televizijski sprejemnik In videorekorder pa je posodila Iskra Commerce, TOZD Zastopstvo.
4	Študija z nastpvom Kako so Želi, mlatili in čistili žita v vasi Selce na Pivki je v tisku v sklopu drugega zbornika Ljudje in kraji ob Pivki (Postojna 1985).
5	Naško Krlžnar: AH je Btnologlja v muzeju aplikativna veda? Način življenja Slovencev 20. stol., posvetovanje SED Nova Gorica 6. 6. 1980. Ljubljana 1980, str. 17—24.'
6	Iz poročila Jasne Horvat o obisku nemških muzejev leta 1982.
7	Naško Krlžnar: Nav. delo, str. 21.
1NJA SMERDEL
Razstava "SOLKANSKI MIZARJI" v goriškem muzeju
29. septembra 1984 smo v prostorih Krajevne skupnosti v Solkanu odprli etnološko razstavo z naslovom "Solkanski mizarji". Zaradi prostorskih In drugih težav smo jo po dveh tednih preselili v Goriški muzej na grad Kromberk, kjer bo odprta predvidoma do konca februarja 1985.
Solkansko mizarstvo je izrazito krajevna obrt, ki je v različnih časovnih obdobjih različno vplivala na krajevni značaj Solkana In na način življenja njegovih prebivalcev, ne samo mizarjev. Od začetkov mizarstva okoli 1850 do danes je vseskozi dajalo poseben pečat načinu življenja Soikancev, saj se je kraj pod vplivom razvoja obrti iz Pretežno agrarnega naselja postopoma spreminjal v Pomembno obrtniško naselje, predmestje In zaledje mesta Gorice, po drugI svetovni vojni pa v pretežno delavski kraj ob nastajajoči Novi Gorici. Mizarstvo se je v Solkanu razmahnilo zlasti v času med obema vojnama, ko je solkanske mizarje združevala Zveza mizarskih obrtnikov C.A.M. (Comunltfe Artlglanl Mobillerl). Z Izredno kvaliteto Izdelkov so solkanski mizarski mojstri zasloveli daleč po svetu, veliko izvažaH, med drugim tudi v Egipt. Za pohištvo so dobivali števlma priznanja In nagrade na mednarodnih razstavah pohištva v Milanu, Firencah, Padovl, Faenzl in drugod. Po drugI svetovni vojni je vlogo C.A.M. prevzelo Združenje mizarskih obrtnikov 2MO, ki pa danes poleg redkih (štirih) preostalih mizarjev združujejo še obrtnike drugih strbk. Prav na podlagi solkanske mizarske tradicije je nastala In se uveljavila gorlš-ka lesna Industrija — tovarna pohištva MEBLO.
Temelj razstavne postavitve predstavlja raziskava solkanske mizarske obrti, ki je del Interdisciplinarnega pro-
jekta z naslovom "Solkan", pomeni pa etnološki prispevek v omenjeni raziskovalni nalogi Goriškega muzeja.
Razstava skuša predstaviti mesto In pomen solkanske mizarske obrti v kraju samem v vseh obdobjih, prikazati način življenja solkanskih mizarjev v povezavi z društvenim In družbenim življenjem mizarske zadruge, približati oblikovalcem mizarsko delovno oko/je, orodje in surovine In pokazati tudi nekaj pohištvenih Izdelkov, ki prav gotovo pričajo o izjemni tehnični In oblikovalni sposobnosti solkanskih mizarskih mojstrov.
Razstava poteka v dveh razstavnih prostorih, kjer je v prvem podan- rekonstrukcljskl prikaz mizarske delavnice In večinoma gradivo za prikaz zgodovinskega razvoja mizarstva v Solkanu: fotografije Solkana pred 1, svetovno vojno, odmevi zadružnega gibanja mizarjev v tisku (Soča, Gorica), pravila mizarske zadruge, zidarski načrti za hiše mizarjev, mizarska učna spričevala, fotografije društev v Sokanu (tamburaši, kolesarji...), seznam In mreža delavnic, fotografije nagrajenega pohištva, nekaj reklamnega gradiva C.A.M. in druge. V drugem prostoru se tematika nadaljuje na podoben način In zaključi s predstavitvijo nekaterih Izdelkov solkanskih mizarjev. Dragocena je legenda domačih narečnih Izrazov (med njimi popačenih nemških, Italijanskih in furlanskih), ki se ujema s pregledno oštevilčenimi razstavljenimi predmeti.
Nekja primerov razstavljenih mizarskih predmetov: "b&nk" = mizarska delovna miza
"kavalSt" = leseno stojalo za podstavek pri mizarskih
opravilih
"SrAufl" = leseni primeži, stege, sfinge
"štOga" = gašperček za ogrevanje "botfege" (delavnice)
"remšš" = .turnir
"hlšpc" = pomžno stojalo ob "biinku"
"spahšunlk" = velik obllč za oblanje večjih površin
"pfimlga" = morska pena za pollranje
"štupln" = volnena kepica za pollranje
"žmflrša špicadOra" = priprava za obdelavo okvirjev
"svšta škušra" = premični kotnik
"kompas" = leseno šestllo
"trSpano" = ročni vrtalnlk, sve*der
"šnfelfbrer" = premični Izvijač
"kratka šponzaričla" = kotni venčenjak
"baštčn" = oblič s polkroinlm rezilom
"cantar" = oblič z nazobčanim rezilom, razkar
"Žgčjbja" = rezbar a ko žlebllo, polkrožno dleto
"žaga preštaddrja" = žag i ca za utore
"klšta ŠpicadOra" = jeralnlk
Do novega leta si je razstavo ogledalo veliko Število obiskovalcev, med njimi skupine šolarjev In dijakov, kar prav gotovo kaže tudi na precejšen pedagoški pomen razstave.
KATJA KOGEJ
Razstava
Arhitektura na Ziljl
Na povabilo Kulturne skupnosti in Muzejske skupnosti Jesenice so v Llznjekovi hiši v Kranjski gori februarja 1985 gostovali Zlljanl z razstavo Arhitektura na ZIIJI. Pripravilo jo je Slovensko kulturno prosvetno društvo iz Bistrice na Zllji In je bila v jeseni 1984 najprej prikazana na Koroškem v okviru koroških kulturnih dni. Njen avtor je dr. Ludvik Druml Iz ziljske Bistrice, zagnani koroški Izobraženec. K delu ga je gnala ljubezen do zglnjajočega domačega arhitekturnega izročila, želja po uveljavitvi tega izročila v zavesti rojakov in želja, da bi se njegove kvalitete In značilnosti vrasle tudi v razvoj sodobnega stavbarstva v Zlljski dolini. Razstava, kakor tudi predavanje ob barvnih diapozitivih, ki ga je Imel dr. Druml ob otvoritvi v