• ...... Pni slovenski dnevnik v 2jedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v ^Ameriki. m* T2& firs* Skwemc Daily" ki the United States. Issued every* day* except Sundays end Holidays. ŠTEV. 176. Entered as Seoqnd-Clabs matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yowl, N. Y, under the Act of Congress of March 3,1879 NEW YORK, V ČETRTEK, 28. JULIJA 1904. LETNIK XI. Velik požar. VČERAJ JE GORELO NA SWIF-TO VIH . KLAVNIŠKIH PROSTORIH V CHICAGU. — VZROK NEZNAN. Vseh 300 nennijskih delavcev, kteri so bili pri delu, se je rešilo. Škoda znaša $100.000. GASILCI BILI OVIRANI. Chicago, IlL, 28. julija. Včeraj do-poludue nastal je velik požar sredi tukajšnjih klavnic. Gorelo je namreč poslopje, v kterem tope slanino in ktero je last tvrdke Swift & Co. Požar se je tako hitro razširjal, da so morali pri hitet i na lice mesta vsi ga-sih'i klavniškcga okraja. Naravno, da so |h> mestu takoj pričele krožiti vest i, da so štrajkarji zažgali, toda potom preiskave se je dognalo, da je požar nastal vsled pokvarjenega stroja. Poslopje je dolgo 250 Ževljev in tri nadstropja visoko. Bilo je polno sodov masti, od kterih se jih je mnogo razletelo, tako da se jepožar še lzširjal. si h-i so bili pri svojem delu zelo in i radi velicega števila goveje e in ovac, ktere so gnali po Ex-e Avenue. Nekaj časa so bila v sa siwedna poslopja v nevarno-rendar se je pa gasilcem posre-požar omejiti. > neunijskih delavcev, kteri so v jKislopju na delu, se je rešilo. utre ili Skoda, ktero je prouzročil požar, znaša $100,000. Policija ni dovolila štraj-karjem priti v bližino. O štrajku uslužbencev mesarjev. C razi ka* ieago, 111., 27. julija. V prid spona med štrajkujočimi delavci tu-tjih mesarjev in delodajalci, vrne se tukaj zopet nove obravnave med zastopniki obeli strank. V koliko so tozadevna posvetovanja vspela, ni znano, vendar se pa trdi, da vodje štrajka ne bodo iznenadeni, ako*pride d" nepričakovanega premirja ali pa celo do sklenitve trajnega miru. Med štrajkarji se že oglaša lakota. Več štrajkarskih soprog in otrok napadlo je včeraj na 43. ulici voz eadja. ktero so kar na cesti povžili, dasi-ravno je prodajalec na vse strani z bičem tepel. Končno je vzel iz žepa revolver in vstrelil v zrak, da bi lačne napadalce pregnal. Toda množica ga je takoj napadla. K sreči je pravočasno skočil na voz poulične železnice in se tako rešil linčanja. Ljudje so mu voz razbili in vzeli les domov za kurjavo. Newyorsk i delavci me arjev so dobili včeraj od unije ukaz naj z delom prenehajo, kar pa do sedaj še niso storili. Konec vojaške vlade v Coloradu. Denver, Colo., 27. julija. Governer Peabody je izdal včeraj proklamacijo s ktero je preklical vojaško vlado v Teller County ju in okraju Cripple Creek. To je storil governer kljub temu, da so takozvani prominentia meščani v Cripple C reek u protestirali, kajti oni ne žele, da bi se vrnili izgnani premogarji. Vojaške oblasti so pričele v imenovanih krajih poslovati dne 8. junija, kjer so dva dni jmpreje nepoznani zločinci v Independence razstrelili pai neunijskih delavcev. Vojaška uprava omenjenih okrajev je veljala $1,000,000. Pridelek železa. Philadelphia. Pa., 27. julija. V zadnjej številki lista "Bulletin" objavljen j«' tudi pridelek železa. Surovega železa se je v prvih G meseeih leta 1904 pridelalo 8,178,433 ton proti 9,707,367 tonam v istej dobi mi-nolega leta. Konec japonskega strajka. Honolulu, Ilawai, 27. julija. 1300 Japoncev, kteri so delali na nasadih Oahu Sugar Co., na otoku Waipialiu in kteri so dne 23. t. m. pričeli štraj-kati, so sklenili, z delom zopet pričeti, ne da bi dosegli svoje zahteve. 7a tvoJ dobri denar bodeš tudi postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., t"Jew Yerk. Na Sagamore Hill. VČERAJ SO URADOMA OBVE STILI PREDSEDNIKA ROOSE-VELTA O NJEGOVEJ NOMINACIJI. Vodja republikanske volilne borbe, Mr. Cortelyou odpotoval je včeraj zvečer v Chicago, HI REPUBLIKANCI V OYSTER BAY. o Republikanski odbor., kterega naloga je bila obvestiti predsednika Rf »ose vel! a o njegove j nominaciji predsedniškim kandidatom, zbral se je včeraj dopoludne v newyorškem hotelu Waldorf Astoria, ml kjer so se zbrani republikanski prvaki odpeljali v Oyster Bay, da uradoma obvestijo predsednika o njegove j nominaciji. Tem povodom so v Oyster Bavu, L. I., okrasili s zastavami vse hiše. Do-šle zastopnike republikanske stranke so pričakovali na kolodvoru z kočijami, na kar so jih odpeljali na predsednikov dom na Sagamore Hili, kjer se je vršilo uradno obveščen je Roose-velta, kakor tudi pogoščenje došleeev. Vodja republikanske volilne borbe G. B. Cortelyou prišel je v Oyster Bay. že dan preje in je včeraj zvečer odpotoval v Chicago, 111., da vstanovi tamkaj zapadni glavni republikanski stan Zajedno z Cortelvouom dospel je v Oyster Bay tudi zvezin senator John Kean iz New Jerseya z svojo sestro. Oba sta obiskala predsednika. Senator Kean je dejal, da imajo demokra-tje v eNw Jersevu baš tako malo nade kakor republikance v Texasu in država New Jersey je istotako republikanska, kakor Pennsylvania. Deputacija se je vrnila popoln-dne ob 5. uri nazaj v New York. NA DAUEM IZTOKU. Uradao poročilo generala Kuropatkina o bojih pri Ta-Che-Ktao; po hrabrem bojevanja so se Rosi umaknili. JAPONCI ZOPET O STAVILI NEW C HWANG. — VELIKI KNEZ BO RIS POSTAL JE KUROPATKINOV ORDONANČNI ČASTNIK. POSLOVANJE RUSOV NA MORJU JE ANGLIJO RAZBURILO DO SKRAJNOSTI. Proti parniškem monopolu ogrske vlade. Dunaj, 27. julija. Ono, kar je bilo pričakovati glede propada monopola, kterega ima Cunard Line nad ogrskimi izseljenci v Zjed. države, zgodilo se je danes v Trstu. Parobrodna družba "Austro-Americana'' je s pomočjo hamburško-ameriške črte in seve-ronemškega Lloyd a sklenila svoj kapital v znesku $1,000,000 povišati na •f4,000,000, da pomnoži svoje brodovje za 13 novih parnikov, kteri bodo od-pluli vsaki drugi teden iz Trsta v New York. Družba se bode imenovala nadalje "Zjedinjeno avstrijsko parobrodno društvo." Omenjeni dve nemški parobrodni črti sta vzeli od "Austro-Americana za $1,250,000 delnic. Kljub temu pa ostane družba še v nadalje izključno avstrijska. Francoska križarka v Newportu. Newport, R. I., 28. julija. Francoska oklopna križarka "Duplex" od francoskega severoatlantskega bro-dovja, dospela je semkaj. Na njej je kontre-admiral Rivel. Križarko so pozdravile trdnjave z obi čajnim streljanjem. Ladija je dospela iz Azorov, od kjer je vozila do tukaj 7 dni. Izvrsten poštar. Clarksburg, V. Wa., 27. julija. Poštarja v Pleasant Hill, W. Va., so zaprli, ker je kupčeval z ponarejenim papirnim denarjem, kterega je razpošiljal po pošti. Odjemalcem je pošiljal cirkulare, v kterih je zatrjeval, da je bil graver pri washingtonskej vladi in da zna izvrstno ponarejati denar. Za jeden pravi dolar, prodajal je po deset ponarejenih. Male novice. — V Two Harbors, Mich., je požar razdejal remizo vozov Duluth & Iron Range železnice. Škoda znaša $75,000. — Regularni dveletni konvent National Republican League, vrši se dne 5. in G. oktobra 1904. v India napolisu, Ind. — Na Southern Railroad skočil je vlak pri Pat ton's Mill, Tennessee, iz tira. Pet osob je bilo ranjenih, dve težko. Lokomotiva je zelo poškodovana. — V Saul t Ste. Marie, Mich., umrl je 851etni Indijanec A. Paiqueke, kateri je bil vodja potnikov, lčo tamkaj še ni bilo železnice. Po zimi je vozil poŠto z pasjimi sanmi iz Saginav Rivera y Soo. Petrograd, 28. julija. Car Nikolaj prejel je od generala Kuropatkina naslednje brzojavno poročilo: '' Včeraj zvečer dobil sem od generala Zaruhajevega (poveljnika 4. ko-ra) naslednje poročilo, datirano 24. julija ob 5. uri zjutraj: "Dne 23. julija, takoj po nasej koncentraciji, pričeli so Japonci z ofenzivo. "Naše čete so bile razvrščene pri Nandaline, na višinah južno od Tsin-ehiatsia. Desno krilo je bilo pri Tian-tsiantonu in Isunatunu. Japonci so bombardirali zadnji dve točki nepre-tano 15 ur. "Ob G. uri je njihovo topništvo napadlo naše čete pri Tsianchiatsia in Nandalinu. Ob 7. uri se je njihovo ■streljanje pomnožilo. "Tudi od Defanshena sem, streljala je na nas jedna japonska baterija. V smeri proti Tanchu ni bilo opaziti Japoncev. "Ob 7. uri smo videli, da se japonski peš?i združujejo v pokrajini Yantsuokara. "Potem so pričeli Japonci streljati na naše na višinah južno od Tsian-ehiatsije. Istodobno sta skušala dva japonska bataljona zasesti gorovje se verozapadno od Dafuniehena, toda naši topničarji so jih pregnali. Naše granate so eksplodirale sredi japonskih čet. Proti 11. uri streljalo je tri bataljone Japoncev na nase čete pri Tsianchiatsiji, na kar je pričela jedna ruska baterija iz Nandalina streljati. Japonci so takoj bežali. "Ob 11. uri pomnožili so Japonci svoje čete pri Tsianchiatsiji z rezervo toda naši topovi so jih zopet pregnali. "Ob 2. uri popoludne premenili so naši topovi svoj fraut in pričeli bombardirati Dafanshen tako vspešno, da so tamošnje naše čete pričele z ofenzivo proti japonskem desnem krilu. "Na to so nam pešci javili, da je velika japonska rezerva med Mcntsia-tumom in Fanclianku. Istodobno so Japonci tudi svoje topništvo pomnožili. "Popoludne ob 4. uri smo opazili, da nameravajo japonski pešci naskočiti naše v vasi Tsianchiatsia, ktero je branil barnoulski polk. Na vas je streljalo 6 japonskih baterij. "Ko je pričelo solnce zahajati, so Japonci napadli barnaulski polk. "Slednjega je pa med tem polkovnik Dobrotin pomnožil z tremi bataljoni in tako so naši sovražnika z bajoneti pregnali ter vplenili mnogo japonskih pušk in streljiva. 4' Ob 9. uri zvečer prenehalo je streljanje topov, toda streljanje pušk je trajalo še pozno v noč. "Mi smo ostali gospodarji vseh pozicij. "Po boju smo dognali, da se je naših 18 bataljonov bojevalo z tremi di-viiijami Japoncev ali 48 bataljoni. "Radi tega sem smatral umestnim, da naslednji dan boja ne obnovim in sem sklenol vrniti se proti severu, kamor smo odšli v popolnem redu. "Naše izgube še niso dognane, toda cenijo jih na 20 častnikov in G00 mož ranjenih in mrtvih. Med ranjenci je tudi polkovnik Avspenskij, poveljnik, poveljnik tomskega polka. "Pohvaliti moram vztrajnost vseh čet pod mojim vodstvom, kajti borile so se 16 ur. "Najbolj se je odlikoval sibirski polk, kteri je bil izpostavljen glavnemu napadu. Polk se ni umaknil niti za jeden paiec, dasiravno je bila sovražna premoč ogromna. Naši so Japonce štirikrat pregnali z bajoneti, česar se Japonei najbolj boje. "Pohvaliti moram tudi toboljski in •tomski polk, nadalje dva bataljona barnavulskega polka in naše baterije. "Japonske izgube mi niso natančno znane, toda lahko izjavljam, da so mnogo večje, nego naše." London, 28. julija. Iz NewChwanga se brzojavlja: " Japonska konjiča, ktera je dospela v tukajšnje mesto, je po noči dobila ukaz, nemudoma odjezditi nazaj v Ta Che Kiao, ktero mesto je zopet v nevarnosti, tako, da tamkaj potrebujejo Japonci vsakega vojaka. Med japonskimi vojaki razsaja mr-zliea m griža. Po največ so Japonci temu sami krivi, ker so vedno umazani." Petrograd, 2S. julija, Podkralj Ale-ksejev je izdal povelje, s kterim imenuje velikega kneza Borisa ordonanč-nim častnikom generala Kuropatkina. London, 28. julija. Angležka vlada smatra razdejanje pamika "Knight Commander" kot kršitev ljudskega prava. Vendar je pa sedaj tudi angležka vlada uverjena, da je bilo na pa miku mnogo kontrobande. Suez, 28. julija. Rusi so tukaj izpustili angležki parnik "Formosa", kterega je vjela križarka 'Smolensk' na Rudečem morju. Ladijo je oprostil tukajšnji ruski konzul. Ruski mornarji so odšli veseli na kopno. "Formosa" je danes odpljula proti Iztoku. Tokio, 28. julija. Ves inozemski in domači promet na tukajšnjem morju počiva, kajti vsled vspešnega kroža-1 renja vladivostoškega brodovja, so vsi pamiki v nevarnosti. V vseh lukah so vsidrani parniki, kteri bi morali že davno odpluti. Tokio, 28. julija. Rusko vladivo-stoško brodovje pojavilo se je le 60 milj daleč od Tokijskega zaliva. + ♦ + Petrograd, 27. julija. Med tem, ko semkaj še niso dospela poročila o potopi jenju angležkega paruika 'Knight Commander', izjavlja ruska vlada, da imajo njene vojne ladije pravico potopiti neutralne parnike, ako je iz njihovih listin razvidno, da je na dotič-nem parniku vojna kontrebanda. V takem slučaju Rusija tudi ni odgovorna za škodo. Niti ameriška, niti angležka vlada se dosedaj še nista pritožili radi potopljen ja paruika "Knight Commander" in druzih ladij, ktere je zaplenilo vladivostoško brodovje. Predno pa potope Rusi kako tako ladijo, morajo vzeti potnike in mornarje na svoje ladije. London, 27. julija. Iz Petrograda se brzojavlja, da so Rusi v minolem tednu poslali po železnici v Vladivostok 12 torpednih čolnov in več podvodnih torpedovk. V krtakem pošljejo na isti način v Vladivostok nadaljnih 40 torpedovk. London, 27. julija. Angležka vlada je naročila svojemu poslaniku v Pe-trogradu, naj energično protestira radi razdejanja angležkega parnika "Knight Commander" po vladivosto-škem brodovju. Dokler angležki protest ne dobi ruska vlada, ostane njena vsebina tajna. Vendar je pa znano, da bode Anglija zahteva'a, zadoščenje in odškodnino za potopljene parnike. Na potopljenem parniku "Knight Commander" ni bilo vojne kontrebande. Kedaj se vrne vladivostoško brodovje nazaj v Vladivostok, ni znano. Poveljnik brodovja ima sedaj listine imenovanega parnika, tako, da bode lahko vsak čas pismeno dokazal, da je postopal pravilno, ko je parnik potopil London, 27. julija. Angležka vlada smatra potopitev angležkega pamika 'Knight Commander' kršenjem ljud-f&ega prava. Vsled ruskih vspehov na daljnem Iztoku, pričela je vrednost angležkega denarja padati. Petrograd, 27. julija. Car je izdal ukaz, kteri določa, da mora mornari-čno ministerstvo sedem v inozemstvu kupljenih parnikov vknjižiti v imenik vojnih ladij. Štiri izmed teh parui-so Rusi spremenili v pomožne fcrižaTke imenom "Don", "Ural" "Terek" in "Kuban". Ostali trije se imenujejo "Irtis", "Amadir" in "Argun". Imenovane križarke bodo v kratkem odplule v Rudeče morje. Perim, v ožini Bab el Mandeb. 27. julija. Angležki parnik "City of Agra", plul je danes tukaj meo. Angleži so signalizirali, da jih je na potu vstavila neka ruska križarka. Algier, 27. julija. Parnik 'Malacca* kterega so Rusi vjeli na Rudečem morju, dospel je semkaj. Na njem so ruski mornarji. Zvečer ob G. uri so sneli rusko zastavo in jo nadomestili z angležko. Liao Yang, 27. julija. Po dvomesečnem bivanju v Port Asturju dospel je semkaj nek dopisnik "Ass. Pr.". On trdi, da so bile tamošnje japonske operacije do 15. t. brez- vspešne, in da je bilo pričakovati, da bodo Japonci energična je napredovali nego napredujejo v resnici. Dopisnik pripoveduje: "Ko sem ostavil Port Arthur, so Rusi vse svoje postojanko ob desnem krilu, ktere so izgubili, zepet v naskoku vzeli. Samo višine v Humsinu, ktere so Japonci obupno branili, ostale so še v njihpvej posesti. Toda jaz sem prepričan, da so Japonci izgubili tudi te postojanke, odkar sem odšel, kajti že dvakrat, ko sem odpotoval, so Rusi streljali na tamošnje Japonce. "Da se kratko izrazim, Rusi so dobili v bojih dne 3., 4. in 5. julija, v kterih so se bojevali v ofenzivi, vse one pozicije, ktere so imeli pred bitko pri Hinehou. "Glavne čete oblegalcev so 20 milj daleč od zunanjih portarfhm skill utrdb. Le na levem krilu >0 se približali za 12 milj. Vlaki vozijo iz Port Arthurja. Pred mostom je kakih 40,-000 do 50,000 Japoncev, med našimi in Japonci se vrši skoraj neprestano streljanje, toda na ravnini vlada mir. Japonci morajo delati okope le po noči, kajti kakor hitro se Japonci pojavijo po dnevu, prično Rusi na nje streljati. Tudi na morju Japonci nikamor ne morejo, le njihove torpe-dovke plujejo po noči blizu obrežja ali pa skušajo napadati ruske stvažne ladije. Kakor hitro se pa na Japonce ustreli, že heže. "Portarthurski ribiči love z svojimi mrežami vsaki dan mine, ktere polagajo Japonci. Vsled nevspehov pred Port Arthurjem so Ja,w;T..-i izgubili vso srčnost in se ne upajo priti blizo. Sedaj so se tudi naveličali brezvspešnega streljanja na trdnjave. "Rusko brodovje je v najboljšem razpoloženju; posadka je zdrava, le hrana je preveč jednolična. Epide-mienih bolezni ni. Vsi vojaki so prepričani, da Japonci nikakor ne pridejo v Port Arthur in so tudi merjeni, da trdnjave ni mogoče vzeti z naskokom. Za japonsko blokado se nihče več ne zmeni. Jestvin je dovolj in tudi premoga je v Port Arthnrju v izobilju. Gostilne so odprte vsaki večer do 10. ure. Slavizacija Finske. Petrograd, 27. julija. Uradoma se naznanja, da dobi Finska, ktera je imela do sedaj svoj denar, ruski denar. Finske marke dobe vrednost 37 in pol kopejk, tako, da bode imel ru-belj 2 marki in GG pennijev. Kdaj postane vladina odredba pra-vomočna, še ni določeno, kajti o tem določita finski senat in ruski finančni minister. Junaška ženska. Lynne, Mass., 27. julija. Včeraj je gorelo v hiši John Thompsona. Ob tej priliki pohitela je sosedanja Poljakinja, gospa F. Polaska. v gorečo hišo, da reši dve leti staro dete, če-gar obleka je že gorela. Pri tem se je pa tudi njena obleka vnela in reva je zadobila take rane, da bode vsled njih najbrže umrla. Prišla' J& z otrokom srečno na ulico, ne da 1 i se detetu kaj žalega storilo. Američan umorjen v Afriki. Washington, 27. julija. Naš konzul poroča iz Zanzibara, da so v Ugandi, angl. iztočna Afrika, umorili domačini iz rodu Nandi, ameriškega državljana Wendtya. Imenovani za-morei so hoteli oropati rod, pri kte-lem je Wendty bival. Republikanski glavni stan v Chicagn. Chicago, III., 27 julija. V hotelu Auditorium je že vse pripravljeno za sprejem odbora naeijonalnega republikanskega odbora, kteri odtvori tukaj dne 1. avgusta svoj glavni stan. Odbor je najel vse parlorsko nadstropje. V četrtek pride semkaj tajnik Dover. Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni ae iz vestno na: FBANK SAKSER 109 Greenwich SV Htw Yjrrk. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen6 in d»-bro potovati z najbrzimi parniki v sta* ro domovino. Cena finim poštnim paznikom prek* vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM II., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WIT,HELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želi potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri n« poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Umor v Agnas Calientes. Washington, 27. julija. Sedaj se poročajo iz Mazatlana, Mexico, podrobnosti o umorih dveh Američanov v Aguas Calientes, o kterem se je nedavno površno poročalo. Tamošnji alcalde je prišel k rekorderju in zahteval, naj slednji aretira Američana Clarence Waya. Recorder pa tega ni hotel storiti, ker ni imel pravega vzroka. Na to je izdal alcalde sam zaporno povelje. Policaji,' kteri bi morali povelje izvršiti, našli so Waya pred njegovo hišo, kjer so mu pokazali zaporno povelje. Way je izjavil, da bode odšel z policaji, kaor hitro povžije svoj zajuterk in se preobleče. Policaji pa niso hoteli v to privoliti, na kar je Way pozval kuharja Latti-merja, kteri je skušal aretacijo preprečiti. Ivo so policaji Waya že prijeli, odšel je Lattimer proti hiši. Policaj Castro pa, misleč da gre po puško, je nanj streljal in ga ranil. Ko je Way to videl, skušal se je iztrgati iz policajevih rok, na kar je Castro tudi nanj dvakrat vstrelil, in ga na mestu usmrtil. Alcalde in dva policaja so zaprli. Vsled smrti otroka, je mati postala blazna. Stamford, Conn., 27. julija. Ker jej je njeno sedem mesecev staro dete umrlo, postala je gospa Stephen Gan-nonova slaljoumna in je skočila skozi 1'kno svojega stanovanja ter bežala. K sreči so jej ljudje takoj sledili in vjeli. Končno so jo privezali k stolu dokler je niso prepeljali v bolnico. SLABO SPANJE. Anton Lypcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdxavilo, ktero želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjii poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi n« bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S tem, da ojači želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in~prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrano od take Močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravil« ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj v lekarnah. Jos. Triner, 699 So. Aahland Ave, Chi- "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......2.50 " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"Vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiliati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslov- nika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Taloton i 379S Cortland. Nepravo socustfo. "Strajki so ga vpropastili!" Včerajšnji newyorski časopisi so poročali, tin se je nek brooklynski trgovec, kteri je kupčevnl s železni no, ustrelil. ker je radi štrajka stavbinskih delavcev imel velike izgube. Človek sočutnega srca to čita in prične takoj obsojati "tiranstvo delavskih organizacij". — "Naravno, zle unije so rak-rana našega trgovskega življenja", tako se potem zatrjuje. 44 Walking delegate" ne ostav-Ija za seboj nič druzega, nego sramoto. propast in smrt, kjerkoli se pojavi." Ti mla počasi! So-li bili v resnici strajki, kteri so brooklvnskcmn trgovcu dali revolver v roke? V zadnjem časti vendar pri nas ni bilo večjih štrajkov stavbinskih delavcev. In trgnvec je vrhu ' ega pred svojo smrtjo tudi napisal pismo, v kterem pa štrajkov ne omenja niti z besedieo. On piše le o zavarovanju svojega življenja za znesek $60,000, in da ne more plavati tozadevne pristojbine. On je hotel imenovanih $60,000 zagotoviti svojej rodbini, da znmore še v nadalje tako živeti, kakor dosedaj. Na vsak način imamo toraj opraviti s žrtvo, ktere rodbina je živela "preko svojih razmer". Da pa prikrijejo čin moralično slabega človeka s krinko mučenika, izjavljajo sedaj njegovi sorodniki, kteri so bili vedno v "boljših krogih" in kteri niti pojma nimajo, kako težko si mora delavec služiti svoj kruh, da so pokojnika tirali štrajki v smrt. .Te-li še kaka večja pretiranost mogoča? Toda moža, kteri se je ustrelil, ker ni zamogel vživati življenja na isti način, kakor dosedaj, bodo naravno z vsemi častmi pokopali, do-«im zagrebejo ubozega delavca, kteri obupa vsled bede in pomanjkanja, brez petja in druzih slavno« t i kraj zida na pokopališču. Kaj je resnica t Laž in goljufija, hlimba ter navidezna pobožnost, katero je dobiti le za denar, vladajo svet. ELAKOV BODE KONEC TE VOJNE ZA JAPONCE! Japonskemu narodu se je res čuditi. Kajti, ker je Japonska storila v j)oslednjih 30 letih na vseh poljih človeškega znanja, za to ne nahajamo primera v zgodovini- Še okolo leta 1^70 bila je Japonska neznatna iztočna azijska državica. V oni čas smo mali, da v Mirnem Oceanu obstoji skupina otokov, na kterih živi droben narod ,.oltokožee, čegar japonska narodnost izvaja svoje korenika iz najstarejih časov Človeške zgodovine. Vedeli smo, da na japonskih otokih žive Japonei ali Niponei, ki se klanjajo Budi. Znali smo, da so ti Japonci jako delaven in ekonoimen na-r«»l. Mnogokrat so naši brodovi do-na-ali iz Japonske raznih izdelkov japonske industrije in obrti in drugih različnih proizvodov. Čudili smo se čudni originalnosti in za nas nenavadni formi vsega onega, kar smo dobivali v roke, kakor produkt japonskega rokodelstva in japonskega uma. Nu, n smo vedeli ni mi Slavjani, a niti drii-i narodi, da Japonce dičijo nenavadna ostroumnost, velik duševni dar, železna in nebrzdana energija. Nismo znali, da ta japonski narod, o kterern se je skozi cele veke komaj spominjalo ime, da bi ta narod mogel izvesti v kratkem času samih treh desetletij tisti gorost&sni prevrat, ki nam danes bolj in bolj odkriva duševno moč in fizični odpor Japoncev. Samo dva naroda sta bila, ki sta zbog svojih pomorskih pogostih od- nošajev z Japonsko imela primerno priliko, da sta natančneje proiičila japonski narod v njegovem življenju in na njegovem delu. Ta dva naroda so Angleži in Severo-amerikanci. In ravno ta dva naroda sta bila učitelja na modernem napredku Japonske, s kterim so toliko v trgovskih kolikor v političnih odnosajih dosegli tiste trgovsko-materijalne rezultate, ki so Angliji in severni Ameriki donesli neštevilne milijone jenov trgovskega dobička. Med tem in poleg tega dobička so Angleži kultivirali v Japonski vsaki svojo lastno politiko in su-gestijonirali vsaki na 3voj način direktno politično-vojniškim aspiraci-jam Japonske in Japoncev, s skrito namero, da iz končnih konsekveneij teh japonskih aspiracij absorbirajo vse one koristi, ki jih vsaki vešč in navihan trgovec v obče želi in hoče zadobiti. Vse to, kar smo gori rekli, ima svojo vrednost za ta današnji članek. Ta vrednost je v prvi vrsti v tem, da napredek in jakost Japonske dajata v obče, a nam Slavjanom še posebno celo vrsto dragocenih poukov. Kajti, da ni v Japonski, poleg zdravega razuma in dobre volje, obstajala železna energija jedinstva in sloge, Japonci ne bi biU v^^idesetih letih došli do točke svoje državne, vojniške in narodnogospodarske jakosti. In gotovo ne bi se bili spuščali v to veličan-stveno in nečuveno vojno, ki se danes vodi med njimi in Rusi v brdih in po ravnicah Mandžurije. Tu pa je veliki napredek zavel Japonsko v pogubo, ker je zavel narod japonski in njega državnike v megalo-manijo. Končni izid te veličanstvene rusko-japonske vojne je viden že sedaj za vsakogar, ako ni slep in gluh. Velika Rusija, svesta si svoje veličine in jakosti, ni niti mislila na to, da bi bila za časa diplomatičnih pogajanj z Japonsko pomnožila svoje železniško-nadzorniške batalijone v Mandžuriji in Sibiriji. — In čeprav ona še le danes, po petmesečni vojni, razvija železnim redom in načinom svojo vojno silo na vseli onih točkah, o kterih misli, da bi v slučajih nepredvidjenili političnih komplikacij mogle imeti za Rusijo specifično strategično važnost — ima vendar že in drži v svojih rokah vojniško, materijaJno in politično osodo Japonske. Bila je velika in fe-nomenalna ostroumnost generala Kn-ropatkina, ki je s pravo strategično lokavostjo znal temporirati, zavlačevati z velikimi bitkami z Japonci vse do onega časa, dokler niso po naravnih zakonih začela v Mandžuriji ona velika elementarna deževja, ki vsako leto redno pretvarjajo vso Mandžurijo v morje blata in močvirja. Man-džurska ravnina od gorske verige FanČuilin in Tumašan ima svoja stra-tegična pofci, ki se raztezajo na današnje glavne strategične pozicije ruske : likov, Njučvang, Liaojang. Mukden in Tjelin podolgoma ob man-džureki železnici. Vsa ta pota so danes že pod vodo in ostanejo pod njo najmanje do polovice meseca avgusta, ako ne mordateden ali dva tedna več. A to je ona glavna točka, okolo ktere se vrti Kuropatkrnova strategija. — Kuropatkin je brilijantno izvršil svojo dobro zamišljeno strategično nalogo. On je podobno morski sireni maskiral proti Japoncem male bitke in spopade, ter je na ta način (kaza-je, da je on slabeji) svoje batalijone in polke z dobro premišljeno formo umikal bližje in bližje k svojemu središču Liaojangu. Nu, istočasno je, vabeči s svojimi vojnimi oddelki Japonce za seboj, nmel med pojedine večje japonske zbore potisniti in zabiti ruske pehotne, topniške in konjeniške klme. Ti klini obstoje oja-čeni še danes, ko so deževja v Mandžuriji postala nepretržna. Vojna situacija Rusov in Japoncev v Mandžuriji je danes ta. da Rusi na vseh svojih vojniških točkah imajo Čvrsto zvezo in oporo na svoji mandžursko-sibirski železnici, ki jih preskrbuje s provijantom in municijo, ki pomno-žuje rusko vojsko vsakodnevnim dovozom 2000 do 2500 raznooroženih vojnikov, in ktera ob enem služi Rusom za redni vojnoželezniški promet in odvažanje ranjencev z bojišča v notranje bolnišnice. A jako važno je tudi dejstvo, da Rusi stoje koncentrirani po mestih in tržiščih ob man-džurski železnici pak so radi tega nameščeni pod strehami in ne trpe zbog pogubnega in zdravju nevarnega vpliva elementarnih deževij in vlažnosti. Situacija Japoncev je v tem času deževja zelo kritična. Pred vsem so oni decentralizirani in porazvrščeni v velika eliptični Črti, počenši od zaliva Liaotunga, oziroma od kvantung-skega polotoka preko Sjujana in Feng Vang Čenga, vse do desnih bregov reke Jalu. Njih komunikacije med Vidžu, Takušanom in Daljnem z jed-ne strani, Ln notranjimi mandžurski-mi in japonskimi pozicijami z druge strani so ničeve v tej deževnej dobi. Železniškega obrata Japonci nimajo. Ves njih provijant in municija se morata z obmorskih toček prenašati s pomočjo korejanskih in mandžurskih "kuli". To prenašanje je odvisno danes od slučajev na bojnem polju. Ruski kozaki vznemirjajo neprestano te japonske transporte. Oni so že nekoliko jnih uničili. Vsled tega po- staja preskrbijanje mandžurskih japonskih čet neredno in pomanjkljivo glede živeža in glede municije. Vse vozne ceste in poti v Mandžuriji so razrute od deževja. Gibanje artilerijskih baterij je nemožno. Vladivosto-ška eskadra pod poveljstvom Bez-ub razo v a grozi, vkljub patruliranju japonske flote admirala Kamimure, po dnevu in po noči vsem japonskim transportom in parobrodom, ki med Japonsko. Korejo in Mandžurijo vzdržujejo zveze z japonsko vojsko. Osoda Kamimurove flote more se smatrati žalostno. Admiral Togo je moral že detaširati od svoje port-arturske flote dve oklopnjači, dva križarja in šest torpednjač. A vsled tega je zrušena kompaktnost in ofenzivna jakost portarturske flote admirala Togo. Ruska flota v port Arturju — uver-jeni smo o tem — bode znala izkoristiti to dejstvo in storiti morda prej, nego si mislimo to, svoj ofenzivni napad na admirala Togo. Audaces foi-tuna juvat! Rusi morejo s zaupanjem napast' admirala Togo. In ako izgube tua. pred Port Arthurjem makari tri do štiri svojih vojnih ladij, bode ta žrt-va imela vendar neizmerno in odločilno svojo vrednost, ker od tega časa japonska flota admirala Toga postane vojna — ničla. Ako ne bode admiral KLaimimura že poprej pošteno ostrižen od vice-admirala Bezobrazo-va, mogel se bode koncem septembra poleči v svoje japonske primorske luknje, da bode priča dohoda ruske baltiške flote in da doživi oni prizor, s kakoršnjim so Španci na Kubi zapečatili končno odločitev špansko-severoamerikanske vojne. Silen, katastrofalen prizor se ima odigrati na skrajnem Iztoku. Ona Rusija, ktero so Japonci napali per procura Anglije in Severne Amerike; ona Rusija, na ktero so, ko je bila, ker slabeja in nepripravljena, tepena od Japoncev, skočili mnogi obrezani in neobrezani narodi v Evropi in v Severni Ameriki; ona Rusija, ktero so. ko jim je to trebalo, grdili in napadali vsi obrezani in neobrezani kralji evropskih in severo-amerikanskih borz in denarnih tržišč; — ona Rusija čaka, da prenehajo v Mandžuriji elementarna deževja, pa da z močjo užaljenega leva smrtno zadene svoje napadalce Japonce. Nu, ta udarec zadene tudi one junake na jeziku in peresu, ki so bili v svojem srdu in zlobnosti žoltokožneji nego Japonci sami. To pokaže ona bodočnost, v katero mi vsi Slavjani verujemo čvrsto in neporušno, in ktera bode naša: slavj anska! F. K. "KARAFUTO - KAJFTJKU - D0-MAI-KAI". Na Japonskem se je ustanovilo družtvo, ki se zove *' Karafuto-Kaj-fuku-Domai-Kai", to je slovenski povedano: družtvo za pridobitev otoka Sahalina. To družtvo so ustanovili japonski državni poslanci. Kakšen smoter ima to družtvo, je razvidno iz razglasa, ki so ga objavili ustanov-niki. Ta razglas ali manifest na narod se glasi: Severno od naše države leži velika zakladnica, imenovana Salialin. Ta otok je bil preje v naših rokah. Pod vlado Takugava je zavladal v deželi velik nered, kar je imelo posledico, da se je v severnem delu otoka Sahalina naselilo mnogo Rusov. V letih 1848 do 1859 smo imeli radi tega otoka diference z Rusijo, poslali smo na otok mnogo novih uradnikov, a navzlic temu nismo mogli preprečiti, da bi si Rusi ne utrdili svojega stališča na Sahalinu. Leta 1875 so se Rusi popolnoma polastili tega otoka. Bila je velika škoda za nas, da tega nismo mogli preprečiti. Mi in naša zgodovina ne bodemo tega nikdar pozabili. V tekoči vojni z Rusijo smo si priborili nadvlado v Rumenem morju in trdno upamo, da premagamo Ruse tudi na kopnem. Po zmagonosni vojni bodo naše zahteve te: 1. Zakup Port Arturja; 2. otvoritev vse Mandžurije ptujcem; 3. varstvo Koreje; 4. pravico do zgradbe železnice iz Vidžua v Inkov: 5. odstop Vladivostoka in iztočnosibirskega Primorja; 6. sopo-sest sibirskomandžurske železnice; 7. primerna vojna odškodnina; S. brezpogojna vrnitev otoka Sahalina. Vidi se toraj, da so Japonci o svoji .zmagi že popolnoma prepričani. A tudi Rusi so docela prepričani, da si bodo končno izvojevali popolno zmago. Za ta slučaj je "Novoje Vremja" sestavilo pogoje, ktere bode stavila zmagovalna Rusija premagani Japonski. Ti pogoji so: 1. Primerna vojna odškodnina in kot jamstvo zato izroditev vseh vojnih ladij, ako bi pa teh Japonska več ni imela, bi pa morala v pokritje vojne odškodnine zastaviti vse svoje carinske dohodke; 2. odstop otokov Čušima in Okišima; 3. priznanje ruske nadvlade v Koreji in Mandžuriji. Kakor se vidi, so Rusi v svojih zahtevah za slučaj zmage veliko skromnejši, nego Japonci. — No, nam se zdi, da bodo navzlic sedanji japonski samozavesti Rusi tisti, kteri bodo narekovali mirovne pogoje. . .Reka, 28. julija. Ameriški častniki obiskali so včeraj Opatijo. Rear-admiral Parker priredil je na ladij i "Mayflower" uradnikom banket. Mesto je lepo okrašeno in vsakomur so Američani dobrodošli. Petrograd, 28, julija. Vlada objavlja, da ima v svojem državnem zakladu za $150,500,000 zlata in $467,500,-000 zlatega denarja v državnej banki. Državnega posojila kljub vojni na iztoku Rusija ne potrebuje. Petrograd, 28. julija. Koncem tega tedna se vrne ruski predsednik mini-sterskega odbora iz Nemčije, kjer je sklenil rusko-nemško trgovinsko pogodbo. Carigrad, 28. julija. Tukajšnja vlada, kaor tudi zastopniki inozemstva izjavljajo, da so vesti o klanju Armencev pri Varzu v Male j Aziji, neresnična. Berolin, 28. julija. Po vsej Nemčiji vlada še vedno suša. Reke so postale tako plitve, da je plovitba nemogoča. Tovarne, kakor tudi posestniki ladij imajo veliko škodo. Mnogo tovarnarjev je že naprosilo vlado za pomoč. Žetev skrajno slabo obeta, tako, da bodo morali sedaj oni isti Nemci stradati, kteri neprestano pišejo o lakoti v Rusiji. Paris, 28. julija Di jonski škof Nandez, kterega so vatikanci pozvali v Rim in mu zapretili, da mu odvzamejo "čast", ako ne pride v Rim, je v minolej noči tjekaj odpotoval. XVBJ5. Za 190 kr*m avvtr. veljav« treba je dati 120.55 in k temu Se 16 centov za peštanin«, ker mara biti denarna poši-1 j ate v registriran*. NAZNANILO. Članom dražtva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., ae naznanja, da se polnoštevilno udeleže mesečne seje v nedeljo dne 7. avgusta v dmžtveni dvorani ob 2. uri popolndne radi važnih točk, ki pridejo na dnevni red. Udeleži naj se vsakdo že radi tega, da se ne bode pozneje izgovarjal, da ni vedel, kaj se je sklenilo. Bratskim pozdravom ODBOR. (27-7—3-8) poip. društvo SYBte Barbare v Forest City, Penna, Inkorporlrano dn6 31. januarja 1902 w Pen^IvanUL ODBORNIKI: Pred?ednffe: Josip Žalah, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, P» L tajnik: Ivan Tf.lban, P. O. Box 607, Forest City, Pc-IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mtrmč, P. O. Box 537, Forest City, Pa* OOSPltDARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip B ctctneli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovkn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivam Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTM ODBOE: Josip Bucinfli ml., P. O. Box 591, Forest City, fe k4eol Z alar, P. o. Box 28, Forest City, Pa. ivan Opeka, p <>. Box 626, Forest Citv, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se po&ljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 60t {forest City, Pa. ~~~~ a DruStveno glasilo je "Glas Naroda?*, Sojakom, kteri potujejo akoci Du-ranjre na Silverton. Juror Rico is Teluride, naznanjava, da sta odprle moro gostilne avstrijska domavina pole® želeeuižke postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., nai napis je dovolj relik. Vsakogar kode v a postregla s dobro pijačo, okusni mi jedili in izvrstnimi smodkami. Za ebilea ebisk ae pripore6ata BLATNIK i* 1RUCE. "GLAS NARODA" prodaja p« 1 eeaxt fterilke: Anton Bobek, poslovodja po-družni©« Frank Btkur, I77t 8t Clair SU Cleveland. Ohio. John Sustarii«. 1S08 N. Centre SU Joliet, HL Frank Gabrenja. Sit Power St.. Johnstown. Pa. Frank A. Bandek. Milwaukee. Wis. m v - zaslužene denarje je naj-I PTrH sigurno domu I O&HU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New Vork Slovenec, kteri zna peči dober, domač kruh, dobi stalno službo. .Plača primerna po dogovoru, delo lahko. Ponudbe naj se blagovolijo dopoši-ljati: MATH. GRAHEK, 1201-1203 Cor. Mesa k Santa Pe Ave., Pueblo, Colo., ali "Glas Naroda". (25-23 7) Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Pennsylvanijo in Illinois plačam prevoine stroške in aam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. PoSljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Hojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bo dem IZVRSTEN BR1NJEVEC, kakoršneea ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom jc priložiti denar. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiv 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da seno otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaYu'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan* „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliSče in igralo* miza (pool table). • Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakott da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom I Mohor Mladič. 017 So. Center Av., blizo 19. ni CHICAGO, ILLINOIS* Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan žen. neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je človek bolan — more se :znju so -e po sobno odlikovali vo-iki. KOROŠKE N«VICE. Umrl je v Celovcu Fran Eganter, otnik domobranskega polka. rij in 1"' da Obesil se jo v. Martin, l1 občinski tajnik občine >stič. Slovenci in koroška kmetijska družba. Samoohsebi jo innovno, da bi morala koroška kmetijska družba, ki je ustanovljena za celo Koroško, tudi za Slovence, ki tvorijo tretjino prebivalstva na Koroškem, kaj storiti. Toda kaj pa stori v resnici t Le red-kokedaj se oglasi kje v slovenskih pokrajinah potovalni učitelj. Glasilo dru be jc seveda nemško, po znanem osoba, dne 6. julija 1904 je še bilo navzočih 1070 osob. Samomor. SOletni pomorščak Anton Longo, stanujoč s svojo soprogo v ulici della Pescheria vecehia št. 0 v Trstu, je bil v službi tvrdke Faca-noni. Galimberti & Piani. Dne 6. julija je remorker Jupiter vlekel iz Trsta v Sesljan več praznih bark. Na enej teh se je nahajal pri krmilu Anton Longo. Ko so bile barke z reraor-kerjem že pri Sesljanu, si je Longo privezal za vrat velik kamen ter skočil v morje. To se je zgodilo eno miljo in i>ol daleč od obrežja, kjer je morje globoko 28 metrov. Drugi pomorščaki so takoj skušali, da bi ga potegnili iz morja, se ne živega, pa vsaj mrtvega. A ni se jim posrečilo. V cerkev na Katinari so zopet vdrli tatovi. Odtrgali so omrežje iz žice na oknu, dospeli na ta način pred veliki oltar, odprli tabcrnnkelj in odnesli raonštraneo. Potem so razbili šipo, za ktero pobran jen kip Matere božje. Temu so odtrgali zlato verižico. Da so mogli zopet iz cerkve, so nngroma-dili klopi eno na drugo pod dotičnim oknom. Župnik je takoj prijavil tatvino policiji. Deželni odbor goviški tožen na državnem sodišču. Povodom reorganizacije deželnih uradov v letu 1901 je deželni odbor goriški nmirovil deželnega kancelarja Karola viteza Dolja-ka. Umirovljenec pa je vložil pritožbo na državno sodišče s zahtevo, naj se to umirovljenje proglasi neveljavnim, ali pa naj se pritožitelju dovoli popolna penzija. Državno sodišče je odbilo pritožbo z utemeljevanjem, da je bil deželni odbor opravičen, umiro-viti uradnika, ki po njegovem, deželnega odbora, mnenju ni sposoben za vodstvo reorganizovane deželne pisarne. »pi Zločin ljubosumnosti. Dne 6. julija so pripeljali iz Tara v Istri v tržaško bolnišnico 2filetno Filomeno Nešat Reva jc težko ranjena na glavi in na • 1' pt i i, da -e mora koroški Slovenec vratu. Ranil jo je pa, in sicer s seki-1 tli nemško naučiti, češ, ko iz sol« ro. njen mož. Nesrečnež je namreč c lahko čital nemške čas i jako ljuosumen. Očital je ženi neke največje dobrrtte od one namišljene pogreške, a ker je žena i<> Nemci. Da bi bili Slo- tajila, je on pograil sekiro ter z isto vneti, o tem ni duha začel udrihati po njej. Prihiteli so na pomoč sosedje ter mu ubogo ženo iztrgali iz rok. Takoj po storjenem zločinu se je ljubosumni mož sam izročil orožnikom. Svojo ženo je zaklal. V Kast vi je zaklal kmetovalec Marco Capisoda svojo soprogo, ker se ni hotela vrniti od starišev na njegov dom. Morilec je pobegnil. Nesreča pri delu. Dne S. julija po-poludne zgodila se je blizo Solkana velika nesreča. Tam, kjer se delajo pripravljalna dela za veliki železniški most čez Sočo, ki bode obstajal, kakor je znano, iz .iednega oboka, vtrgal se je še precej velik plaz, ki je zasul popolnoma dva italijanska delavca, tri pa samo nekoliko ranil na nogah. Zabavljati jc I Drugi delavci, ki so taikoj pritekli na z Slovence, da pomoŽ, odkopali so sicer zasuta de-r> škem v različnih stva-J favea ter ju našli še pri življenju, a jejo Slovence tako v ži- !^>i'a sta jako hudo poškodovana, in se reji. v poljedelstvu itd. dvomi posebno o enem, da bi še kedaj veda lahko. Prvič nič okreval. Slovence, potem pa pra- nazadnjaki v vsa- BALKANSKE NOVOSTI. tej dr bode nike. T«»raj družbe uživajo venci za družb* ne sluha. Pa raznih "gantagih" sicer lovijo Slovence, naj pristopijo družbi, a uspeh je navadno jftko klavci n. Prvič Slovenci že radi tega ne pristopijo, ker se tudi po "gantagih" v čisto slovenskih pokrajinah obravnava in govori edinole nemški. Toraj tudi taka naprava, kakor je kmetijska družba, ki bi morala služiti brez ra/.like narodnosti oljčnemu blagoru prebivalcev, služi na Kotvwskem ger-m&nixa°iji Sicer se posreči Nemcem, da vlovijo vsako leto nekaj Slovencev in jih nagovarjajo, da pristopijo ■-bi, a kmalo izgine to umetno jeno navdušenje za družbo, ko 'jo prihajati "bikove eajtnge" indvvirtschaftliche Mitteilun-), kndkor jih nazivljajo. Tako je /nem Korotanu. nI a lahko i Nemci na Koroškem v ri reh nadkrilju v i no rej i, sadje Zabavljajo se ne storijo za £ v i jo: Slovenci kem ožini; drugič pa so nemške pokrajine, posebno kar se tiče živinoreje, dosti na boljšem, ker imajo velike planinske pašnike, kterih imamo Slovenci le jako malo. Kaj nam je toraj storiti, ko*\jtf£ci Slovenci t Pomislimo malo! Postavimo se na svoje noge v gospodarskem oziru! PRIMORSKE NOVICE. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903 pa do vštetega 6. julija 1904 18,738 osob. Od 30. junija 1904 pa do vštetega 6. julija je prirastla 60- «l!l Belgrad. Dne 12. julrja so obhajali Srbi praznik sv. Petra in Pavla kot kraljev god. Prvak v inozemskem diplomat ičnem zboru, avstro-ogrski poslanik dr. Dumba, je pri tej priliki imel nagovor na kralja, Solun. Vazilij Hristomanov, pro-irzročitelj dinamitnega atentata na konvencijonalni vlak, je bil tukaj 8. julija obešen. Sofija. Urednik "Bolgarskega dnevnika" je imel z Borisom Sarafovom daljši razgovor. Sarafov je izjavil: Evropa se bode kmalo prepričala, da hvaljene reforme praktično niso nič vredne. Da se resi nase vprašanje, ne zadostujejo taka navidezna sredstva, temuč bode treba najmanj 100 milijonov, da se povzdigne prebivalstvo, ki so je uničili turški vojaki. Prava ironija je, ako daje turška vlada begunom 15 frankov mesečno in 150 fr. za zgradbo razdejanih in porušenih his. Evropa naj nam da avtonomno vlado in preskrbeli si bodemo sredstva, da zabranimo vhod bedi." — Nadalje je povedal, da Macedonci zelo mrze turško-bolgarski dogovor, pač pa si obetajo koristi iz srbsko-bolgarskega zbliževanja. Nova srbska himna. Srbski nauČni minister se je pismeno obrnil do štirih najznamenitejših srbskih pesnikov ter jih pozval, naj tekmujejo v natečaju za srbsko narodno himno. Razpisane so tri nagrade t. j. 1000, 300 in 2000 dinarjev. Rok za objavo teksta je določen do 13. avgusta t. 1. RAZNOTEROSTI. Fata morgana. Te dni so gledali v Rusiji 40 vrst od Harkova, blizo mesta Suma, zanimiv meteorološki po-jav, poznan pod imenom fata morgana. Okolo 4. ure popoludne je sijalo olnce žarko svetlobo ter je vladala neznosna vročina. Kar se je naenkrat pojavil z juga ogromen črni oblak in se iz daljave slišalo gro-menje: na iztočni strani obzorja pa so ugledali sliko mesta Harkova, na kteri so bili izvrstno izraženi obrisi ■nekih dobro poznanih velikih zgradb, kaor visoki zvonik katedrale, tehnološki inštitut itd. Seljaki, ki niso biil še nikdar v Harkovu, so mislili, da je to nebeško mesto in so se pričeli križati. Pojav je trajal tri minute, dokler ni prišla ploha s strašno točo. Boj z medvedom. V okolici Rima-szombata na Ogrskem je okrožni be-ležnik Bela Grossler v gozdu ostrelil medveda. Ranjena zver se je zavlekla v l>7"log. Logarja, oče in sin, sta sledi-a medvedu z več psi. Kmalo sta ga našla, toda medved se je z vso bes-nostjo vrgel na svoja preganjalca ter ju pričel trgati. Nastal je strašen boj. Oče se je skoraj onesvestil, a sin je že led al smrti v oči. V odločilnem času prišel je na pomoč tretji logar, ki je nameril na medveda in ga ustrelil. Oče in sin težko da okrevata ml svojih ran. Orjaški medved je dolg dva metra. Boj z orli. Tz Wallisa v Švici javljajo, da so tam v divji in samotni vi-sočini. po kteri je prelaz na ledenjake Arlskega gorovja, neki pastirji našli crlovo gnezdo ter skušali poiskat^ mlade orle. Gnezdo se je nahajalo na neki strmi pečini. Mladi pastirji so hoteli do gnezda. Najpogumneji se je oborožil z nožem in vrečo, v ktero bi spravil mladiče. Komaj pa je bil zmetal mladiče v vrečo, je priletela stara orlovka. Pastir je potegnil nož in pričel se je strašen boj. Njegovi tovariši, ki so bili višje od njega na pečini, si niso upali streljati, da ne bi po nesreči zadeli svojega tovariša. Pastir se je zavlekel v gnezdo in od tam odbijal besno orlovko. Po polurnem trudu in strahu je eden pastirjev ubil orlovko, a potem so izvlekli svojega tovariša, ki je bil na glavi in na rokah povsem razmesarjen. Le težko je zatnogel izustiti kako besedo, naslednjega dne mu je pa um popolnoma otemnel. Živa pokopana. Pred nedavnim so pokopali v EinsiedeLnu ženo, ki je umrla nagle smrti. Ko so krsto spustili v grob in ko so se ljudje, ki so bili na sprevodu, razšli, začul je grobar kritv iz krste. Grobar je odprl krsto in na veliko čudo je opazil, da je pokopana žena oživela; bila je namreč le na videz mrtva. Prebivalstvo Italije. Ravnokar iz-išli četrti zvezek o zadnjem ljudskem •štetjn obseza nekatere jako zanimive številke. Mnogo je še osob v Italiji, ki ne bivajo v pravih hišah, aanpak v klanicah, barakah, votlinah in na vo-zeh. V vsem kraljestvu je takih ljudi še 26,541, največ (skoro polovica) v Latiju. Obiskovalcu rimske kampanje niso neznane koče iz zemlje in votline, v kterih bivajo kmetje in pastirji, nahajajoči se na najnižji stopinji kulture. A tudi v glavnem mestu samem je bilo 4275 osob brez stalnega bivališča. Kar se dostaje vere, je bilo katolikov 35,539,000, protestantov 65,595, a Židov 35,617; 800,-000 osob sploh ni nic zapisalo v rubriko "vera" na štetnih polah. — 27,075 odraščenili in 7015 otrok (pred 15 leti) je bilo pa izrecno označenih kakor brez vere . Zopet eden. V Como na Laškem je bil te dni pred ondotno poroto oproščen 191etni Barberies, dasi je premišljeno umoril nekega Georgija! Ako poj de stvar naprej tem potom, se bode za kak "umorček" dobivalo še kako nagrado, ako ne celo — odlikovanje. Kreta nje paraikor. V New York so doapeli: Pennsylvania 27. julija iz Hamburga z 808 pot. Teutonic 27. julija iz Liverpoola z 504 pot. iaaje: Deutschland iz Hamburga. Pannonia iz Reke. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm H iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. •dpljnli m: Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 28. julija v Bremen. La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 28. julija v Glasgow. ©ipljtili M«: Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. Roterdara 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia 2. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta v Liverpool. Deutschland 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 6. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland G. avgusta v Antwerpen. St. Paul 6. avgusta v Southampton. Furnesia 6. avgusta v Glasgow. Podpisani naznanjam r«jak*m Slaven ?m ia bratom HrvaUm, da sem odprl HOV SALOON, Uil S«. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterexm točim vedn« sveže svetovn»-zns menit* ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolaga imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk b» priporoča J#SIP B. PEZDIRTZ. AVSTRIJSKO AMERIŠKA ČRTA velja le $££.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Torka v Zagreb . . . $24.15, (C (ft tf " Relorar ♦ . . 24.35, (6 (( tt "Osek . . . . 15.60, te (t tt " Karlovec . . . 23.75, ft Si ft " Zeinnn . . . 26.40, 4t ti tt " Mitrovico . 26.50, s parnikom » 9 "G-I kteri odpljuje iz Naw Yorka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. C. B. Richard <& Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN HEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 10. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 19p4. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potuikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York, 126 State St,. Boston, 67 Dearborn St., Chicago* POHIŠTVO NA PRODAJ. Za opremljenje 10 do 12 stanovni-kov. Hiša je nova, ima vodnjak, veliko klet itd. K njej spada tudi 1 aker zemljišča. Natančneje se izve pri: ANTON ŽELEZNIKAR, Box 612, Salida, Colo. (2S-9—7) ttttS ssse ses8 ifejittift ^SrlCi t •i*1* t * + ** * FRANK SAKSER, lastnik. ANTON 150BEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Giavni urad: 109 Greenwich Street, New York 1 Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. Lnteranci. Historičen roman. Spisal A. Eod«r. vadigiiol je svojo težko s železom okovano palico in jo zalučal v rožnati I grm. Y istem trenotku pa se je čul stra-| sen krik, kakor da bi bil nekdo smrt- j ao zadet, in možak, ki je prej za gr-! mom na trebubu ležal, planol je ka-j kor obstreljena zver kvišku in kričal: "Pomagajte, primite ga!" A predno je storil deset korakov, držale so ga že jeklene Knafljeve roke za vrat, da je hipoma zamrl krik in se je č«lo le bolestno ječanje. Boj, ki se je vnel med možkima, privabil je kakor strel ljudij od dveh nasprotnih stranij. A prej ko se je zavedel Knafelj, bil je že sam pobit na zemljo, in čutil je, kako ga vežejo in na zemljo tišče napadalcev roke. Nekaj časa je bil on izgubil zavest. Le kakor v strašnih sanjah čul je krik in boj napadalcev med seboj, in dozdevalo se mu je, da je spoznal srlo- (Dalje.) "Kaj hočete od mene in kaj naj »raj storim T" vpraša Gogala potem i hodi zamišljen po kovačnici sem •r tja. "Nič, samo nocoj zvečer, predno iesec izza Grintovea prileze, zgrabi svoje najtežje kladivo, s kterim se po sili odpirajo duri, in hodi z menoj. Meti tem. ko mi stražimo in grad dobro obstopimo, vlomiš ti Knaflju duri in spustiš ptička na prosto. Veš, to pomoč smo dolžni našemu prijatelju, je i udi nekoliko zadnji čas omrz- Gogalov glas. In kakor v megli uol in mu je res tista grajska punica j je videl, da pobija on s kovaškim možgane sesvedrala.'' "Proiklete ženske!" dejal je jezen Gogala. "Samo Knaflja nam v miru pustite! Zakaj nam mainite ravno tega in našo stvar uničujete? To ti povem, Kriškar, ko bi jaz v grad do tiste plavolaske prišel, zmetel bi jej štreno na kodrastej glavi, da bi se kladivom moža. ki kleči njemu na prsih, in da meče ostale z levico kakor gladne mačke od sebe, in pesek prši kar v zrak in tla se tresejo pod njim. Krik in šum udari tudi Lavri na uho. Naglo, kolikor jo morejo nesti noge, dirja iz svoje sobe po kaueni-vrabci lahko va-njo lovili. Že tedaj tih. stopnicah na grajsko dvorišče. Na ko se je on z Brda na Str-: veznem pragu pa omaga samega stra- nici skrivaje vozil z njo: Gogala, le verjemi, ta dva nam še vsem tako za-godeta, da bodemo po biriških goslih plesali, ko nam bodo hrbtišča stro-jili. In tako se je res zgodilo! — S kom si še govoril o tej zadevi, Kriškar?" vpraša še enkrat Gogala. "Ne boj se, dvajset mož ti priženem, če hočeš, ko vedo, da si ti na Čelu našemu podjetju. Zdaj tečem k Leskovim in k Avniču v Velesovo, in ta dva poznata vso okolico. Vsi kmetje se dvignejo na tvoje povelje in vpepelijo grad in podero, če zvedo, da je Knafelj zaprt v njem. A bolje bi bilo, ako se zgodi to skrivaje. Zaradi tega še enkrat lepo prosim, prijatelj, ti lahko odpreš brez hrupa ječo, in za silo pokličem le nekaj mož, da te zvunaj stražimo proti nepričakovane j sili." "Hodi, pa drži jezik za zobmi! Ob ednajstih me čakajte pod gradom ob sta rej lipi! Skusiti hočem, kaj se da storiti." To ni bil več Šaljivi kovač, ki je govoril te besede, temveč resni orjaški Gogala, pred kterim se je tresel* vsak, kdo ga je videl v jezi. Vedel je ceniti te besede Kriškar; zaradi tega se tovarišu globoko pokloni in odide molče po klanci proti strani, od ktere je bil pred eno uro pritekel. Štirinajsto poglavje. Tecooto 3toxxloIbL, 89 E. Maclisp n Street, - - Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. iS Siie Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn r ".ra...... z dvema pokrovima $13.00 £) Ako ielite uro s 15. kamni, potem f j priložite $2.00 navedenim cenam: |t| Cena ,,Fahys Cases Gold-W field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $11.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru? 2 kamnov........$11.00 Opomba.: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Walthain ter jamčeoe glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. telefon kadar dospe« na kako postajo v New York ia ne vei kako priti k F a. Sjjcsebjtj. Pokliči številko 3798 Cortland in govori slovensko. Cempapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba Jacob Stonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. On je k ljubi trkat tekel V lepo belo kamrico. Narodna. Ednajst je že moralo biti isto noč. Tako je vsaj preračuni! možki, ki je v plašč zavit stal pod široko lipo na vrtu Strmolskega gradu; kajti na nebo je zrl in po oblakih je preštudiral, kako visoko mora stati luna, akorav-no je ni videti. Nekoliko pozneje, ko se je prepričal, da je vse mirno okrog in da je po gradu vse pospalo, odšel je na severno stran poslopja. Ondi je na pežčenej stezi pobral okrogel kamenček in ga zalučal v okno v prvem nadstropji. Precej potem se je prikazal nekdo za šipo, ki je lahno in polagoma okno odrsnol. "Ali si tif" čul se je nežen ženski glas iz višave. " Proti poinoči mora že kazati mesec; hiti toraj, Lavra! Predno se jame daniti, morava biti na koroškej meji", odgovarja možki pod zidom, ozirajoč se pazno okoli. "Oh, mene tako srce boli nocoj, dragi moj! Bojim se, da sva izdana. Tudi se mi dozdeva, da sem čul a pred pol ure šum na dvorišči, ko sem se hotela prepričati, ali res spi čuvaj pred vrati v ječo." "Ne boj se, on smrči kakor polh v gabrovem duplu; predno se vzdra-mi, bode solnce visoko na nebu, kajti žganje ga je zelo omamilo." "Ali misliš, da me ni videl nihče, ko sem upijanila stražnika, in ni čul ključa v vratih?" vpraša zopet ženski glas. "Nihče. OČe spijo; dolg in uren pot iz Nemškega Gradca jih je utrudil." Precej potem se je razsvetlila soba v prvem nadstropji, in mlada graj-' ska hči Lavra pospravljala je v silnej naglici nekaj^obleke in dragocenosti v culo ter je jedva brisala sproti solze, ki so se jej vlivale kakor biseri po mehkih licih. Med tem ko je govoril možki, ki je bil Jarnej Knafelj, s svojo izvoljeno, ležal je nekdo v obližji za rožnatim grmom na trebuhu in sapo je na-se vlekel ter utepal posluške. Ko ;je čul besede: "Pridi, hiti; ko se jame daniti, morava biti na koroškej meji", prestrašil se jih je ter zadel s kvedrastim črevljem nehote ob rožnato vejo, da se je zmajala in da so se otresle deževne kaplje popoldanske plohe raz nje in je zašumelo ob belem pesku na stezi. , Privzdignil ja zaradi tega Knafelj glavo, ozrl se in rekel polglaemo: "Netopirji in n.; i hodijo na sprehod in se vesele življenja." In kakor da i bi jim ne privoščil tegi» veselja, po- bu, da se zgrudi nezavestna na tla. Ta nenavadni hrup vzdrami kmalo grajske hlapce. Z ba kij a mi, sekirami, vilami in vsakovrstnim orožjem hite na dvorišče, od koder prihaja vpitje in jek. Prišedši tja, najdejo tri možake v krvi na tleh in med njimi ene-".ja brez zavesti. Začudijo se in strahu snamejo pokrivala, ko spoznajo na bojišči med biriči in kmeti kamniškega mestnega sodea, ki divja in kolne, da mu je ušel prokleti luteranec Knafelj in mu povrh še pobil vodnika in dva spremljevalca. Med tem se vzdrami tudi grajščak, in strašna misel mu pride v glavo, ko čuje krik na dvorišči. Sinoči se je vrnol poklican po sod-niji iz Nemškega Gradca in važno povelje je dobil, naj takoj zapre svojega kočijaša, dokler ga skrivaje ne odvede sodnija. In utaknol je vestno kočijaša Jarneja v najglobjo ječo in postavil stražnika pred vrata. A zdaj ko je hitel na razsvetljeno dvorišče, izpod faknol se je na pragu in padel na hčer ondi v nezavesti ležečo. Ta padec mu je razvozljal strašno uganj-ko, in misel mit je šinola v glavo, da je v zvezi s prokletim luterancem njegov edini otrok. "Predikant Luika Avnič je", čuje se potem mrmranje zbranih mož. Iz-praŠeval je vjetega takoj na mestu po njegovih tovariših sodnik Kramar. A vjetnik ni odgovarjal, le sem ter tja se je ozrl s strupenim pogledom po na tleh ležečem Gorieku, kakor da bi bil hotel reči: "Onega vprašajte! Takov lopov; izdaje prijatelja za Judeževe sreber- j njake; mene pa v miru pustite in sto- j rite z menoj, kar vas je volja." (Dalje prihodnjič.) Nižje podpisana priporočam potajollki Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Gre nwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVIC6-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI FARN1K1 SO I ,,L» Lorraine", a* dva *tj*k*............................ts.ooo toa, «5.000 konjririh mil, f|La Savoie", „ „ „......................ifl.oco „ M K. 000 ,, „ Touraine'', ,, ,, ,, ..................................10.000 „ 13.000 „ n i,L'AquitJiine", ,, ,, ,, .................10.000 ,, 16.000 ,t u ,,La Bretagne",.....................................8.000 9.000 ,, H ,,La Champagne",.............................. S.000 , 9.000 „ H ,,La Gaicogne",______......................... B.-00 ,, f.000 H n flflT* Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ot to. ari dopoladne. Parniki odpljajejo ii priataniifia itv 42 North Biver, ob Morton Street t 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. La Champagne La Gascogne *La Touraine *La Lorraine La Bretagne 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. ang. 1904 1. sept. 1904. *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Bretagne *La Savoie 22. sept. 1904. 29. sept, 1904. G. oktobra 1904. SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatiČne neprilike. 8AJTOj Met. to COct. v vseh lekarmfc all prt _ i Hickter & Rojakom v Clevelandn, Oblo, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Torka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača in importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodcyam dobro smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za TOLMAČA, ako kedo pomesrečl in so polko« daje v tOTarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam v tem 2e večletne skuinje in postopam z rojaki poSteno ter jih varujem brez-vestnaiev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Ako hočei dobro postrežbo i mesom ia groccrijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Paeblo, Colo. Tmdi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni oblak. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano g najboljšo postrežbo. F obilen obi k se priporoča: (31doi loto Puhat Ali hočete potovati v Evropo? M". JOHMSilW, 40 Second St., Sobokem, N. J., potrebuje močne može, kteri s« lakks na Nemško vezij • is zs to delaje aa parniku. Tsakdo naj pride za petevaaje pripravljen. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 6!am agsicijt: S3 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Liine (HOLLAND-AMEniŠKA (RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pasto Zjedinjer.ih držav med NEW YGRK0M ia ROTTERDANON preka Boulogne sar-Men N0CBDAM, parnik z dvojnim vija kom^ 12,500 ton. RYNQAM. parnik z dvojnim vtja kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. 3T ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 toa. Najceneja vožuja do r.U od vseh ki*ajev južne Avstrije Radi cene elej ua posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestUr DUNAJ, I Kolowratring ioJINOMOST, 3 Rudolfftrasae,, TRST, št. 7 Prosta luka. j BRNO, 21 Krona. Iz KOTTERPAMA Parniki odpljujcj o: vsak četrtek m iz NEW YORK A ol» 10. uri zjutraj. vsak© srede Naravna kalifornijska vina aa prodaj. Dobre irmo i m bele vine od 86 de 45 centev salens; etare We aH črno vine iO oemtev galeae. Bete-lias U ct. celem*. Kder kupi seasj kaker M *ale» rima. mera dati $3.00 »reimik od «2.25 de «2.7« |t lema, sli ve vie a po $3.00 faiema. Pri režjem naročilu dam popuat. B epoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Coeta Co. HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YOKK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodilu ii maiboljših rož in korenin, ki jih je debiti t Evropi in Ameriki ter ?x 4 aeira, naravnega vina. Kdor boleha aa želoden ali prebavnih orsranih. naj ra pije redmo. Pošilja se v rabo jib po jedra toeat (12-steklenic) na vse kraje rapadnib držav Sev. Amerike. T obilna naročila se oriperoSa JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. je denarje pošiljati po pO-sredoyanja F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to stori najhitreje ia aajselid-aaga. NAJBOLJE JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite Be pri: C.M.C0X, H. C. POST, Aart Ticket Ajeat, City Ticket Agemt, 313 IS. Main St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega Usta, cegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihoda t New York na kolodvora. 11131$ STiE JLINE (P rek o morska parobrodna družba „Rndeca zvezda'*) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenoin, + + ++ + + philadelphno iti Antwerpeaoai, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: ADERLAND »Iva v^jakatoM ton. EE LAKE............ 11905 ton. KRGQNLAUD..........127G0t<». FINNLAND............ 12760 toiL dobrt Pri cenah za medkrovje so vpoAtot e ?se potrebščine, ^rana, najboljša postrežba. Pot