ROPER. 29. MARCA 1969 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA ST. 6 V 8 E B ! N A Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o naravovarstvenem spomeniškem redu v občini Iiirska Bistrica — ODLOK o spomeniškem redu v občini Iiirska Bistrica — ODLOK o spomeniškem redu za arheološka območja v občini Ilirska Bistrica — ODLOK o spomeniškem redu za območje mesta Ilirska Bistrica Občina Koper — ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda v občini Koper — ODLOK o zazidalnem načrtu za Zgornjo Semedelo — ODLOK o spremembi dela zazidalnega načrta zahodne Semedele — SKLEP o določitvi, da volijo kmetje v skupino gospodarstva zbora delovnih skupnosti skupščine občine Koper dne 13. aprila 1969 — ODLOČBA o ustanovitvi komisije za volilne imenike — ODLOČBA o razrešitvi in imenovanju člana in namestnika člana občinske volilne komisije Koper — SKLEP o imenovanju Ulice generala Levičnika Krajevna skupnost Šmarje pri Kopru — SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Gažon, Sergaši, Grintovec, Šmarje, Pomjan, Fjeroga, Zupančiči, Koštabona, Puče in Krakovče — SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za vas Šmarje in naselja Grintovec, Kaverljag in Grinjan Občina Piran — SKLEP o razgrnitvi predloga zazidave Lucija II. — SKLEP o soglasju k cenam za kanalizacijski prispevek Občina Sežana — ODLOK o zazidalnem načrtu Partizanske ceste v Sežani — ODLOK o določitvi dneva, ko volijo kmetje v skupino gospodarstva zbora delovnih skupnosti skupščine občine Sežana — ODLOK o zaščiti nekaterih rastlin 0Bč!NA !L)RSKA B!STR!CA Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. fe-itruarja 1969 sprejela ODLOK 0 NARAVOVARSTVENEM SPOMENIŠKEM REDU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Naravni spomeniki in območja v občini Ilirska Bistrica se zavarujejo zaradi svoje naravne lepote, redkosti, kulturnega pomena ali pomembnosti za znanstvena raziskovanja oziroma posebne rekreacijske vrednosti. 2. člen Odlok zajema celotno ozemlje občine Ilirska Bistrica. 3. člen Občina Ilirska Bistrica leži na prehodu med popolnoma mediteranskim jadranskim primorjem in popolnoma kontinentalno srednjo Slovenijo. Pa tudi zaradi svoje geološko-petrografske sestave ima to področje svojevrstne značilnosti, saj se tu stikajo flišne in kredne geološke formacije. Zaradi tega je tu vegetacija svojevrstna in značilna. Pomembni so tudi kratki pojavi in zlasti krajinske dominante (impozantno raščena in oblikovana stara drevesa) ob cerkvah in drugje. 4. člen Na območju občine Ilirska Bistrica so zavarovane naslednje vrste naravnih spomenikov in območij: ** naravni rezervati, ** krajinski parki, živi naravni spomeniki, *** hortikulturni spomeniki in **- neživi naravni spomeniki. 5. člen Režim zavarovanja naravnih spomenikov in območij je v skladu z vrsto spomenika in njegovo vrednostno stopnjo. 6. člen Naravni rezervati so narodnega (II. razred) ali mednarodnega (I. razred) pomena. Na področju naravnih rezervatov I. razreda je brez poprejšnjega dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica prepovedano vsako trganje, izkopavanje ali drugačno uničevanje rastlin, kurjenje kresov, spremembe oblike terena, kakor tudi vsak poseg, ki bi mogel spremeniti strukturo tal, ogroziti ali poškodovati vegetacijo. Za vsako novogradnjo (stavbo ali gozdno in prometno napravo in podobno) na zavarovanem območju je potrebno dovoljenje republiškega sekretariata za urbanizem in Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica. Na območju občine Ilirska Bistrica je naravni rezervat I. razreda Notranjski Snežnik. 7. člen Krajinski parki so najmilejša oblika krajinskega varstva, ki v ničemer ne ovira gospodarskega razvoja, skuša ga le uskladiti z načeli krajinskega varstva in oblikovanja. Posegi, kjer je potrebno sodelovanje Zavoda za spomeniško varstvo Nova G6rica, so: — gradnja počitniških hišic in naselij, — goloseki in gozdni poseki. — sekanje starih in znamenitih dreves, — večje melioracije zemljišč in regulacije voda, — odlaganje odpadnih materialov, — gradnja industrijskih objektov, ki one-čiščajo zrak in vodo, — odpiranje peskokopov in kamnolomov, — trasiranje novih daljnovodov, žičnic, vlečnic, cest itd. ter — vnašanje novih živalskih in rastlinskih vrst. Ta režim velja za krajinski park II. razreda: — Mašun. 8. člen Hortikulturni spomeniki so objekti in površine vrtnega ali parkovnega oblikovanja. Na območju občine Ilirska Bistrica so spomeniki te vrste posamezna drevesa in drevoredi. Najstrožji zavarovalni režim velja za hortikulturne spomenike I. razreda. Za te velja najstrožja prepoved odstranitve, ob- sekavanja ali posrednega in neposrednega ogrožanja dreves. Ta režim velja za: — drevored lip in divjih kostanjev v Podgradu. Strog režim zavarovanja velja za hortikulturne spomenike II. razreda. Za te velja stroga prepoved odstranitve, obsekavanja, vsakršnega poškodovanja in ogrožanja dreves. Ta režim velja za: — divje kostanje na Titovem trgu v Ilirski Bistrici. Manj strog režim zavarovanja velja za hortikulturne spomenike III. razreda. Za te velja prepoved odstranitve ali poškodovanja brez utemeljenih razlogov. Ta režim velja za: — divje kostanje ob graščini v Dolnjem Zemonu, — drevored platan v Vojkovem drevoredu Ilirska Bistrica, — platane pred stanovanjsko hišo Prešernova 27 v Ilirski Bistrici. — drevored divjih kostanjev na Bazoviški cesti v Ilirski Bistrici in za — cigarovec v Jelšanah. 9. Člen Na območju občine Ilirska Bistrica je večje število živih naravnih spomenikov, ki so razvrščeni v tri vrednostne stopnje: 1., II. in III. razred. Najstrožji režim velja za I. razred. Najstrožje je prepovedana odstranitev ali kakršnokoli poškodovanje ali ogrožanje teh spomenikov. . Ta najstrožji režim velja za naslednje žive naravne spomenike: — lipa in hrasta v Harijah, — lipa ob stari cerkvici v Hrušici, — lipa ob cerkvi v Mali Bukovici in — lipa ob cerkvi v Rjavčah. Strogi režim zavarovanja velja za IL razred. Ta prepoveduje odstranitev živih naravnih spomenikov ali njih poškodovanje. Ta režim velja za naslednje žive naravne spomenike: — drevje ob razvalinah gradu v Baču — Kaleč, — vrba v Baču, — lipa pri cerkvi v Celjah, — lipe ob pokopališču v Jelšanah, — javor pri cerkvi v Ostrožnem brdu, j, 42 *TTT?1 **"'*=* ""T-ttitTTr __ no *"arca 1969 — Upu ob cerkvi v Pregarjah. — hrasti v Zarečici. Najmilejši režim velja za III. razred. Ta prepoveduje odstranitev, poškodovanje ali ogrožanje živih naravnih spomenikov brez utemeljenih razlogov. Ta režim velja za naslednje žive naravne spomenike: — lipa v drevoredu v Baču, — vrba v Baču, — hrast pri cerkvi v Brcah, — lipe ob cerkvi v Dolnjem Zemonu. — drevje ob cerkvi v Gaberku, — bukve "Trije kralji« na Gomanci, — lipe ob novi cerkvi v Hrušici, — lipa ob cerkvi v Jelšanah, — lipe v vasi Knežak, — upe ob cerkvi v Podbežah, — 'rpa v vasi Podgrad, — bor pri cerkvi v Podgrajah, — bukva pri Podgrajah, — bukva v gozdu Dletvo pri Podgrajah, — lipe ob cerkvi v Račicah, — divja kostanja v Rečici. — klen v Sozah, -r lipa ob cerkvi v Smrjah, — drevje pri cerkvici v Sušaku. — lipe ob farni cerkvi v Trnovem, — lipa pri cerkvi v Veliki Bukovici, — hrasti v vasi Velika Bukovica, — hrasti v steljniku pri Veliki Bukovici, — drevje v Mulinovšču pri Veliki Bukovici. 10. člen Neživi naravni spomeniki na območju občine Ilirska Bistrica so kraški pojavi, jame in brezna. Za to vrsto spomenikov veljata dve vrsti zavarovanja: a) za vse jame in brezna, ne glede na to. kje ležijo njihovi vhodi in podzemeljski prostori in ne glede na to, kakšnih dimenzij so, velja splošni režim zavarovanja. V njih je prepovedano vsako uničevanje ali poškodovanje jamskega inventarja in seveda odnašanje kapnikov in drugega materiala (tudi biološkega). V jame je prepovedano odmetavati kakršenkoli odpadni material ali njihovo drugačno onesnaženje in zasipavanje. Za vsak poseg, ki bi mogel ogroziti obstoj kake jame ali kakorkoli spremeniti njen značaj, je potrebno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica; b) posebej pa se zavarujejo nekateri najbolj znani in najpomembnejši doslej raziskani neživi naravni spomeniki. Najstrožji režim velja za nežive naravne spomenike I. razreda, ki pa na področju občine Ilirska Bistrica doslej niso ugotovljeni. Strog režim zavarovanja za nežive naravne spomenike II. razreda zahteva obvezno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo — Gorica pri vsakršnih posegih v jamah in okoli njihovega vhoda (npr.: turistična ureditev ali preureditev, spreminjanje vodnega režima, vsakršne gradnje poti, stavb in podobno v neposredni bližini vhodov ali podzemeljskih prostorov, spreminjanje vegetacijskega pasu ob vhodih in v bližini jamskih prostorov). Ta režim zavarovanja velja za naslednje nežive naravne spomenike: — Brezno ob Lenčajski cesti, — Jama Podrošce, — Račiška pečina (Jama pri Račicah). Manj strog režim zavarovanja za nežive naravne spomenike III. razreda zahteva soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica pri eventualnih spremembah okolice jam in jamskih prostorov, oziroma njih uporabe v kakršnekoli drugačne namene. Za nežive naravne spomenike veljajo: — Frodiina, — Jama izvira Bistrice (Kozlek), — Jama pod Letico, — Kozja luknja, — Luknja v gradu, — Marmena jama (pečina pod hruško), — Pečina jabucm^v s*.rzen, — Podgrajske ponikve, — Požiralnik potoka Sušak, — Ulica pečina in — Urški spodmol. 11. člen Register vseh naravnih spomenikov in območij v(xji Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica. 12. člen Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ občinske skupščine s privolitvijo pristojnega zavoda za spomeniško varstvo dovoli spremembe naravovarstvenih spomeniških režimov na območjih in objektih. 13. člen Naravovarstveni spomeniški red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-10/69-3/2 Ilirska Bistrica, 27. februarja 1969 Predsednik Vitomir Dekleva, 1. r. Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora del. skupnosti dne 27. februarja 1969 sprejela ODLOK O SPOMENIŠKEM REDU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Spomeniške površine in posamezni ambienti ter spomeniki na območju občine Ilirska Bistrica se zavarujejo zaradi umetnostnih, arhitekturnih, ambientnih, pričevalnih in drugih vrednot. 2. člen Odlok zajema celotno ozemlje občine Ilirska Bistrica razen historičnega jedra mesta Ilirska Bistrica, za katero velja poseben spomeniški red. 3. člen Ozemlje občine Ilirska Bistrica je zaključena kulturno geografska enota z lastno historično fiziognomijo. To je izrazito prehodno ozemlje, kjer so v prejšnjih stoletjih nastajali pomembni umetnostno-kultumi in drugi zgodovinsko in kulturno pomembni spomeniki. Primerki cerkvene in profane srednjeveške arhitekture, kmečke arhitekture in urbanizem od srednjega veka do konca 19. stoletja, domovi pomembnih Slovencev in nekateri pomembnejši tehniški in drugi spomeniki so del kulturne dediščine, ki daje ozemlju občine Ilirska Bistrica specifičen značaj. 4. člen Na območju občine Ilirska Bistrica so zavarovane naslednje vrste nepremičnih kulturnih spomenikov: — spomeniška območja, — spomeniški ambienti, — spomeniki NOB, posamični kulturni in tehniški spomeniki ter objekti, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki 5 člen Spomeniško varstvo na zavarovani območjih in objektih se uveljavlja v skladu z visto in pomoii-L'i*^^..,.^ no- vršin in ožjih urbanističnih ambientov in vrednostjo spomenikov z različnimi stopnjami spomeniškovarstvenih režimov. 6. člen Dela na zavarovanih spomeniških površinah, ožjih urbanističnih ambientih ah na zosamičnih spomenikih se smejo izvajati le v okviru določb ustreznih zakonov in odlokov in ustrezne vrste in stopnje spomeniškovarstvenega režima. Ne glede na obvezm zazidalni načrt ali sanacijski načrt je potrebno za vsak primer posebej v smislu zakonskih določil dobiti soglasje za začetek del na podlagi načrta (skice) ki ga pismeno poda pristojni zavod za spomeniško varstvo na podlagi predhodnega ogleda (23. člen zakona o varstvu kulturnih spomenikov). 7. člen Vrste in stopnje spomeniškovarstvenih režimov so naslednje: a) za urbanistične prostore in ožje urbanistične ambiente veljajo: — režim I. stopnje, — režim II. stopnje, — režim III. stopnje in — režim IV. stopnje; b) za posamične kulturne, NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s pomembnejšimi zgodovinskimi osebami in dogodki, veljajo: — režim I. stopnje, — režim II. stopnje, — režim III. stopnje in — režim IV. stopnje. 8. člen Spomeniškovarstveni režim I. stopnje za naselja in urbanistične prostore ter ožje urbanistične ambiente določa: — varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, varovanje značilnih uličnih pogledov, ožjega vizualnega prostora, historične oblike stavb in arhitekturnih detajlov na njih; — prepoved vseh novogradenj, nadzidav, adaptacij, razen takih, ki imajo namen rekonstruirati ali sanirati spomeniški prostor, naselje ali ožji urbanistični ambient; — izdelavo sanacijskega načrta ali spomeniškovarstvenega programa z določitvijo namembnosti kot tudi načrt sanacije, ki prizadeva prizadeto območje kot celoto. Ta režim velja za: naselja: Ostrožno brdo, Podgrad, Prem; in za ambiente v naseljih: Ostrožno brdo — ambient št. 1 do št H, št. 38 do št. 42, št. 45 do št. 50; Podgrad — ambient št. 14 do št. 16, Prem — ambient št. 48 do št. 59, št. 7(HM št. 73, „ Zabiče — ambient št. 6, 7, 9, 56, 57, w (vaški trg), Dolnji Zemon — ambient št. 72 do 75. Spomeniško varstveni režim I. stopnje za posamične kulturne spomenike, in tehniške spomenike ter objekte, R vežejo s posameznimi zgodovinskim! o bami in dogodki določa: — varovanje historične oblike stavb, ^ tine, tlorisne zasnove in arhitekturni detajlov; ^ — prepoved nadzidov in prezidav^ takih, ki imajo namen rekonstrm ' sanirati ali ustrezno funkcionalno tirati spomenik; — izdelavo podrobnega sanacijskega ^ ta in prezentacijskega načrta, R g ^ deiom spremlja in potrdi pristoj vod za spomeniško varstvo. Ta režim velia za: — Jablanica — p c. Marije Snezn , — Hrušica — ž. c. sv. Hrizogona, gt # — 20 l"<*n ^URADN^ OPTAVE^ 43 Hrušica — p. c. sv. Vida, ^ Prem — grad, Bač št. 87, 115, Dolenje št. 39, 47, ^ Hrušica št. 19, 18, 82, „ Jabtanica št. 10, ^ Jasen št. 28, ^ Jeišane št. 22, ^ Knežak št. 15, 57, 103, 150, Novokračine št. 11, 28. Ostrožno brdo št. 18, 32, 43, Podgrad št. 45, 4G, 47, 64. 66, ^ Podgrajc št. 11, - Prelože št. 21, Prem št. 35, 36, 49, 50. 51, 83, 84 in dvoiočni most iz leta 1694 preko Reke, Račiče št. 86 in **komunski<< vodnjak (pri p. c.), Sabonje št. 15. 16, 21, - Smrje št. 24, - Starod št. 4, 6, Šembije št. 43, 45, - Tominje — znamenje. - Topole št. 37, - Zajelšje št. 1, - Zabiče št. 8, Zarečje št. 20, - Dolnji Zemon št. 44, 58, 72, 73, - Gornji Zemon št. 19, 44. 9. člen Spomeniško varstveni režim 11. stopnje M naselja in ožje urbanistične ambiente določa: - varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, valovanje historičnih obKk stavb in ožjega vizualnega prostora; - novogradnje so možne le po predhodni kompleksni študiji za celotno območje z namenom, da se doseže strnjenost zazidave kot tudi korektura neprimernih stavbnih posegov; - sanacijski in ure&tveni program z določitvijo namembnosti, - obvezno konzultacijo s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: naselja: - Celje, - Hrušica, - Knežak, - Račiče, - Smrje. - Starod, *- Zajelšje, - Gornji Zemon in za ambiente v naseljih: - Bač št. 29 do 31, *- Hrušica št. 20 do 40, - Prem št. 30 do 36, - Sabonje št. 15 do 30 in št. 45. 47, 48, Starod št. 21 do 26. - Topole št. 16 do 27, - Vrbica (vaški trg) št. 9, 12, 16, 17, 19, 20, ** Zabiče št. 6, 7, 9, 56, 57, 58 (vaški trg), *- Dolnji Zemon št. 45 do 50, *- Gomji Zemon št. 8 do št. 10. Spomeniško varstveni režim II. stopnje ta posamične kulturne, NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami ali dogodki, določa: ** varovanje historične oblike stavb in detajlov na njih; ** prepoved adaptacij; ** adaptacije le v izjemnih primerih ob obveznem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo in izdelavi načrtov. Ta režim velja za: ** Šembije — p. c. sv. Vida, ** Knežak — ž. c. Device Marije, ** Bač — p. c. sv. Ane, " Zabiče — graščina, Tominje — p. c. sv. Urbana, ** Gabrek — p. c. sv. Trojice, Jablanica — Lazarinijeva graščina, ** Podgrad — p. c. sv. Jakoba, ** Podsienje — p. c. sv. Antona, ** Zajelšje — p. c. sv. Barbare, — Mašun — grad, — Bač št. 117, 118, — Celje št. 12, 14. 17, 22, 32, 34, — Dolenje št. 25, 26, 27, 42, — Hrušica št. 16, 17, 51, 52, 57, 62, — Knežak št. 11, 65, 111, 134, 151. 159, — Novokračine št. 16, — Ostrožno brdo št. 1, 8, 9, 15, 16, 19, 21, 28, — Podgrad št. 32, 62, 63. 85, 91, — Prelože št. 14, 13, 18, 17, 22, 23, — Prem št. 44, 45, 46, 57, 58, 59, 68, 78, 79, 80, 81, — Račiče št. 32, — Sabonje št. 13, 14, 37, — Smrje št. 22, 30. 39, 43. 49, — Starod št. 21, 42, — Šembije št. 32, 46, — Topole št. 23, 26, 57, 59, — Vrbica št. 16, 19, 30, — Vrbovo št. 27, — Zajelšje št. 5, — Zabiče št. 39 a, — Zarečje št. 19, — Dolnji Zemon št. 54, 55, — Gornji Zemon št. 13, 21, 23, 24. 10. člen Spomeniško varstveni režim 111. stopnje za naselja in ožje urbanistične ambiente določa: — varovanje sistema stare tlorisne mreže, gabarita in historične oblike stavb; — novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezno študijo. Ta režim velja za naselja: — Bač, — Dolenje, — Jablanica, — Jeišane, — Kuteževo, — Novokračine, — Prelože. — Sabonje, — Šembije. — Topole, — Trpčane, — Vrbica, — Zabiče, — Zarečje —, — Dolnji Zemon in za ambiente v naseljih: — Bač št. 52 do 53; št. 70, 71, 84, 85; št. 68, 69, 88, — Hrušica št. 68 do 76, — Jablanica št. 4 do 9; št. 13 do 18, — Jasen št. 17 do 25, — Jeišane št. 27 do 34; št. 41 do 50, št. 50 do 62, — Knežak št. 24, 28, 29; št. 135 do 138, — Kuteževo št. 23 do 30; št. 31 do 33, št. 35 do 39; št. 60 do 62, — Novokračine št. 23 do 27; št. 33 do 36; št. 46 do 48, — Podgrad št. 39 do 42; št. 44 do 47, — Sabonje št. 6 do 12; št. 21 do 23, — Smrje št. 14 do 18; št. 52 do 54, — Starod št. 10 do 15; št. 27, 35 do 45, — Šembije št. 21 do 24; št. 58 do 60; št. 66 do 70, — Topole št. 33 do 36; št. 37 do 49; št. 53 do 56, — Trpčane št. 20 do 27; št. 29 do 34, — Zarečje št. 14 do 32; št. 33 do 42; št. 47 do 53, — Dolnji Zemon št. 18 do št 20 in št 27; št. 31 do 34; št. 51 do št. 57, — Gornji Zemon št 27 do 32; št 47 do 52. Spomeniško varstveni režim III. stopnje za posamične kulturne, NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa: — varovanje historične oblike stavb; — novogradnje in adaptacije so možne, toda le po predhodnem soglasju pri- stojnega zavoda za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: — Jablanica — stari grad, — Bač — p. c. sv. Janeza Krstnika, — Koritnice — p. c. sv. Antona, — Novokračine — p. c. sv. Jožefa, — Zarečje — podružna cerkev, — Sabonje — p. c. sv. Martina, — Račiče — p. c. sv. Roka, — Loče — p. c. sv. Mihaela, — Koritnice — p. c. sv. Joahima, — Podgraje — ž. c. M. B., — Celje — p. c. sv. Hieronima, — Dolnji Zemon — p. c. sv. Mihaela, — Harije — p. c. sv. Štefana, — Janževo brdo — p. c. sv. Egidija, — Jeišane — ž. c. Marije Vnebovzete, — Kilovče — p. c. Marije Magdalene, — Knežak — pokopališka c. sv. Barbare, — Mala Bukovica — p. c. sv. Roka, — Ostrožno brdo — p. c. sv. Kancijana, — Podbeže — p. c. sv. Magdalene, — Pregarje — ž. c. sv. Lovrenca, — Prelože — p. c. sv. Tilha, — Prem — ž. c. sv. Helene, — Rjavče — p c. M. B., — Smrje — p. c. Janeza Krstnika, — Starod — p. c. sv. .Pavao, — Topole — p. c. sv. Štefana, — Velika Bukovica — p. c. Kozma in Damjana. — Vrbovo — p. c. sv. Križa, — Ilirska Bistrica — župna cerkev, — Podgrad — ruševine gradu, — vse kapelice in znamenja na območju občine Ilirska Bistrica, — Bač št. 15, 17, 19, 20, 61, 62. 63, 66, 67, 69. 76. 78, 79, 82, 92, 98, 99. 100, 106, 107, 108, 109, 129, 131, 104, — Celje št. 6, 9, 10, 13, 15, 20, 21, 24, — Dobropolje št. 14, 16, — Gabrk št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 12, 13, — Harije št. 24. 29. 34, 35. 37, 62, 63, 67, 82, 83, 84, — Hrušica št. 6, 7. 8. 9, 10, 11, 12, 13, 45, 46. 47, 49, 50, 53. 55. 56, 59, 61, 63, 64, 84, 85. 86, 88. — Jasen št. 26, — Jeišane št. 22. 24, 52, 53, 54. 55, 61, 62, 78, 80. — Knežak št. 14. 17. 18, 19. 22, 23, 30, 31, 34, 35, 59, .'0, 62. 79, 81. 112, 140, 142, 143, 144, 145. 146, 153, 154, 157, 160, 161, 166, 167, 171, 175. 180. 172, 173, 188, 189, 191,-192, 201, — Kuteževo št. 13, 14. 15, 16, 20, 21, 22, 23. 41, 42, 43. 44, 47, 45, 48, — Novokračine št. 13. 15, 21, 22, 17, 18, 34, 42. Ostrožno brdo št. 5, 22, 26, 27, 34. 42. Podgrad št. 13, 17, 18, 23. 24. 27, 28, 35, 36, 37, 39, 44, 56, 59, 68, 69, 70, 83, 84. 86, 87. 88. 89, Podgraje št. 9, Prelože št. 4, 7, 16, 19, Prem št. 31, 40, 41, 42, 47, 48, 54, 55, 56, 67, 69, 73, 74, 75, 76, Račiče št. 1, 2, 7, 11, 13, 17, 18, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 33, 35, 42, 43, 44, 46, 47, 49, 52, 51, 55, 65, 66, 67, 69, 70, 75, Sabonje št. 1, 2, 3, 4, 17, 18, 26, 33, 34, 39, 42, 50, 51, 52, Smrje št. 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 12, 25, 26, 27, 28, 32, 34, 35, 36. 37, 48, 50, 55, Starod št. 1, 2, 3, 16, 17, 18, 19, 46, Šembije št. 6, 7, 9, 14, 15, 16, 30, 31, 34, 38, 39, 40, 41, 42, 51, 55, 56, 57, 63. 65, Tominje št. 10, Topoic št. 11, 33, 34, 50. 51, 52, Trpčane št. 3, 4, 5, 12, 14, 15, 16, Vrbica št. 4, 5. 6, 7, 8, 9. 10. 11. 24 25 29 Zajelšje št. 2, 3, 4, 8, 9, 10, 11, 14, 29, 31, 25, 26, 65, 67, 92. 52, 53, 77, 19. 22, 36, 37, 60, 63, 27, 32, 13, 24, 40, 45, 40, 47, 17, 28, 52, 53, 34, 12. 15, 12, 13, 44 — Zabiče št. 2, 3, 4, 12, 13, 20, 32, 35, 46, 49, 54, 55, — Zarečje št. 26, 27, 28, — Dolnji Zemon št. 6, 7, 65, 71, 74, 75, — Gornji Zemon št. 11, 41, 42. 11. člen Spomeniško varstveni režim IV. stopnje za urbanistične ambiente in naselja določa: — varovanje značaja naselja in ambien-tov, — novogradnje in adaptacije so možne po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezno študijo. Ta režim velja za naselja: — Dobropolje, — Harije, — Huje, — Tominje, in za ambiente v naseljih: — Jablanica št. 21 do 26, — Jelšane št. 64 do 72, — Kuteževo št. 1 do št. 8 in ambient št. 10, 12, 33, 34, 44, — Vrbovo št. 23 do 56 Spomeniško varstveni režim IV. stopnje za posamične kulturne in tehniške ter NOB spomenike in objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki določa: — varovanje tradicionalnega stavbnega značaja, — novogradnje in adaptacije so možne po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: — Dobropolje, p. c. sv. Florjana, — Dolenje, p. c. sv. Ane, — Gornji Zemon, p. c. sv. Jerneja, — Jasen, p. c. sv. Zaharije, — Kuteževo, p. c. sv. Jožefa, — Koseze, p. c. Marije Magdalene, — Veliko brdo, p. c. sv. Trojice, — Bač št. 3, 5, 9, 12, 77, 1, — Celje št. 35, 36, — Dolenje št. 20, 21, — Gabrk 8, — Knežak 202, — Kuteževo 50. 51, 54, 57, 59, 64, 65, — Ostrožno brdo 20, — Prelože 2, 5, — Račiče 21, — Sabonje 38, — Smrje 29, 31, — Šembije 1, 2, 4, 5, 26, 44, 3, — Vrbica 23, 27, 28, — Zabiče 31, 48. 12. člen Za vse ostale objekte v urbanističnih prostorih (naseljih) in ožjih urbanističnih ambientih, ki jih ta odlok varuje, velja načelo, da se morajo vsakršna dela uskladiti z vrednostjo in kategorizacijo širših zavarovanih prostorov. Tudi tu sc predpiše predhodna raziskava objekta. 13. člen Register kulturnih spomenikov in zavarovanih urbanističnih prostorov (naselij) ter ožjih urbanističnih ambientov ter posamičnih spomenikov vodi pristojni zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici. 14. člen Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ občinske skupščine s privolitvijo pristojnega zavoda za spomeniško varstvo dovoli spremembe spomeniških režimov zavarovanih območij, ambientov in posamičnih kulturnih spomenikov. 15. člen Spomeniški red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. ''URADNI? nnTAVE« 3t * — 9Q. marca ioga 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 010-10/69-3/2. Ilirska Bistrica, 27. februarja 1969. Predsednik Vitomir Dekieua, 1. r. Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1969 sprejela ODLOK O SPOMENIŠKEM REDU ZA ARHEOLOŠKA OBMOČJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Posegi na nepremičnih arheoloških spomenikih se morajo izvajati le v okviru določil ustrezne vrste in stopnje varstvenega režima. 2. člen Za arheološka zemljišča in območja veljajo naslednji varstveni režimi: — režim I. stopnje, — režim II. stopnje, — režim III. stopnje, — varovalni pas. 3. člen Režim I. stopnje zahteva ohranitev spomenika v neokrnjeni podobi z možnostjo prezentacije. Pri tem pristojna spomeniška služba predpiše posebne pogoje in določi obseg izkopavanj ter poveri raziskovanja ustanovi, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za tako delo. V primem pomembnejših najdb mora investitor te najdbe vključiti v zazidavo ali ureditev okolice na način, ki ga določi pristojna spomeniška služba. V občini Ilirska Bistrica doslej niso registrirani spomeniki, ki bi zahtevali režim te stopnje. 4. člen Režim II. stopnje zahteva, da se v primeru gradnje, izkopov in ureditve zemljišča arheološki teren predhodno sistematično razišče. Pri arheoloških območjih, za katera velja ta režim, je za vsak poseg potrebno soglasje pristojne spomeniške službe, ki predpiše posebne pogoje in določi obseg izkopavanj ter poveri vodstvo raziskovanj ustanovi, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za tako delo. V občini Ilirska Bistrica doslej niso registrirani spomeniki, ki bi zahtevali režim te stopnje. 5. člen Režim III. stopnje določa, da se v primeru gradnje in pri drugih zemeljskih delih opravi predhodno arheološko sondiranje ter med gradbenimi ali zemeljskimi deli vrši občasni nadzor nad izkopi. Pri arheoloških območjih, za katera velja ta režim, je potrebno pri izdaji lokacijskega ali gradbenega dovoljenja soglasje pristojne spomeniške službe, ki opravlja tudi občasni nadzor nad izkopi na teh območjih. Območja, na katera se nanaša ta režim, so: — Gradišče "na Cepni« pri Knežaku — kat. štev. parcel: K. O. Knežak 4717/1, 4717/2, 1717/3. 4717/6. 4717 7, 4717'9, 4717/10, 2845, 2850, 2859, 2861, 2867, 2868; — Gradišče nad Trnovim pri Ilirski Bistrici — K. O. Trnovo: 1830/1, 1830/4, 1835/1, 1877; K. O. Ilirska Bistrica: 732/1 do 732/19, 732/41 do 732 53, 901 1, 905/1—2, 904, 1095/3 do 1095/5, 911, 913, 909, 906/2, 952/1—2, 924/1 do 924/s 925/2—3, 927, 928, 931, 929/1, 930?' 932/1; ' Gradišče v Šembijah — K. o. Semh: je: 111 do 118, 105 do 108, 120/1 120/9 121 do 125, 94 do 98, 180, 181 ' lai/!* 183/2, 135, 136, 174 do 178, 130 do m 138, 137, 185/1, 185/2, 185/3, 1873/1' 1878/2, 1878 3, 1880 do 1884, ma/ ' 1886 2, 1886/3, 1888, 1889/1, mg,;* 1890/1, 1892; — Gradišče na Baču — K o Ra/s. 1337/103 do 1387/115, 1378/136 mo 1662, 4108/1; — Gradišče Obroba pri Knežaku — K n Bač: 575/1 do 575 13, 564, 567, 573 574! K. O. Knežak: 229, 230, 231, 226 234* 221/12 do 221/28; ' ' — Gradišče v Knežaku — K. O Knežak' 3067, 3070, 3075, 3078, 3079, 3084 3085* 3087, 3090, 3092 do 3097, 3101/1 3101/2' 3101/3, 3102 do 3106, 3170, 3178 3182 3183, 3181/1 do 3181/70, 3181/81 do 3181/132, 4717/43 do 4717/138, 4717/149- — Prem — K. O. Prem: 56/1, 56 3* 1490/1, 1490 23, 1462/10, 1462/17, 1463/1* 1481/14, 1481/17, 1481/19, 1481/35! 1481/39; — Gradišče na Ahacu pri Ilirski Bistrici — K. O. Jasen: 29, 93, 94, 118/4; K. 0. Vrbovo: 1103 1; K. O. Bistrica: 118 20 do 118/40, 789/1. 789/22, 789/23, 789,26, 789/27, 789/30, 789/31; — Gradišče Dolnji Zemon — K. O. Dolnji Zemon: 1030/1, 1030/2, 1031/1, 1031/2, 1032. 1039, 1042 do 1049, 1052, 1056, 1057, 1060/1, 1060/2, 1061/1, 1061/2, 1062/1, 1062/2, 1063/1, 1063/2, 1064/1, 1064 2. 1064/3, 1065 do 1068, 1069/2, 1070 do 1072, 1073/1, 1073/2, 1074, 1076-1078, 1080/1, 1080/2, 1083, 1084, 1087, 1088, 1089. 1130, 1131/1, 1131/2, 1132, 1133/1, 1133/2, 1134, 1135, 1138/1, 1138/2, 1139, 1140, 1141/1, 1103, 1105/1, 1105/2, 1118-1129, 1158, 1159, 1160/2, 1161/1, 1165, 1167 do 1174, 1243, 1248 do 1235, 1254/1, 1254/2, 1255 do 1258, 1264, 1266; — Gradišče na Katarini pri Jelšanah — K. O. Novokračine: 323/1, 323/2, 3233, 323/6, 323/7, 323/8, 303, 304, 306 do 314, 316/1, 316/2; — Gradina — Gradišče pri Jelšanah — (mejno področje s SRH); — Strašnica — hrib nad Trnovim pri Ilirski Bistrici; — Sv. Jernej pri Gornjem Zemonu; — Harije — hrib z ledinskim imenom »Gradišče«; — Hrib Veliki Devin (A 1025); — Gradišče nad Kuteževim; — Podgraje — zemijišče Josipa Geržina, Podgraje 28 v okolici stare šole. 6. člen Za doslej neznana in v bodočnosti na^ ključno odkrita arheološka najdišča velja-jo predpisi zakona o varstvu kulturn spomenikov. 7 Ne glede na določbe tega odloka pristojni upravni organ občinske s p* ščine s privolitvijo pristojnega ug spomeniško varstvo dovoli SP , :h spomeniških režimov na zavarovan arheoloških območjih. 8. člen Sprejeti spomeniški red mora občms^ skupščina po potrebi, najmanj pa ^ pet let pregledati in uskladiti s sp ^ ^ njenimi gospodarskimi razmeram ^ splošnimi družbenimi potrebam! risimi. e člen Ta odlok začne veljati osmi an objavi v Uradnih objavah. Št. 010-10 69-3. g Ilirska Bistrica. 27. februarja Predsednik Vitomir DeHeuc, ^ gt g — 29. marca 1969 ^URADNE OBJAVE* Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1969 sprejela ODLOK O SPOMENIŠKEM REDU ZA OBMOČJE MESTA ILIRSKA BISTRICA 1. člen Spomeniške površine in posamezni spomeniki na območju mesta Ilirska Bistrica se zavarujejo zaradi umetnostnih, arhitekturnih, ambientnih, pričevalnih in drugih vrednot. 2. člen Ilirska Bistrica je staro naselje in ima skupaj s priključenim Trnovim že predzgodovinsko naselitveno tradicijo in kontinuiteto. Na današnjem mestnem območju je zbrana vrsta pomembnih, predvsem etnoloških spomenikov, ki pričajo o razvoju naselja, načinu življenja in o arhitekturni ter urbanistični tipiki širše regije. Poleg izrazito urbanega starega bistriškega jedra ima posebno vrednost del naselja s pretežno kmečkim značajem v Trnovem. Meje spomeniških področij v Ilirski Bistrici so določene na posebni karti, ki je del tega odloka. 3. člen Na območju Ilirske Bistrice so zavarovane naslednje vrste nepremičnih kulturnih spomenikov: — arheološka zemljišča in posamezni objekti, — spomeniška območja, — spomeniški ambienti, — spomeniki NOB, — posamični kulturni, etnografski in tehniški spomeniki in objekti, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki ter — naravni in hortikulturni spomeniki. 4. člen Spomeniško varstvo na zavarovanih območjih in objektih se uveljavlja v skladu z vrsto in pomembnostjo spomeniških površin in ožjih urbanističnih ambientov ter z vrednostjo posamičnih spomenikov z različnimi stopnjami spomeniškovarstve-nih režimov. 5. člen Naravni in hortikulturni spomeniki v občini Ilirska Bistrica so zavarovani z odlokom o narovarstvenem spomeniškem redu v občini Ilirska Bistrica. 6. člen Dela na zavarovanih spomeniških površinah, ožjih urbanističnih ambientih ali na posamičnih spomenikih se smejo izvajati le v okviru določil veljavnih predpisov in ustrezne vrste in stopnje spomeni-skovarstvenega režima. Ne glede na obvezni zazidalni načrt ali sanacijski načrt je potrebno za vsak Primer posebej v smislu zakonskih določil dobiti soglasje za začetek del na podlagi ocene načrta (skice), ki ga pismeno poda Pp^ojni zavod za spomeniško varstvo na Podlagi predhodnega ogleda (23. člen za-Rona o varstvu kulturnih spomenikov). 7. člen Vrste in stopnje spomeniškovarstvenih reztmov so naslednje: s) za urbanistične prostore in ožje urbanistične ambiente veljajo: režim I. stopnje, ** režim II. stopnje, *** režim III. stopnje in režim IV. stopnje; o) za posamične kulturne, etnografske, NOB in tehniške spomenike ter objekte, v^io s pomembnejšimi zgodo-vtnsk.nu osebami in dogodki, veJLjo° režim I. stopnje, — režim II. stopnje, režim III. stopnje in — režim IV. stopnje. v. Spomeniškovarstveni režim I. stopnje za urbanisbčne prostore in ožje urbanistične ambiente določa: varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, varovanje značilnih uličnih pogle-dov, ožjega vizualnega prostora, historične oblike stavb in arhitekturnih detajlov na njih; — prepoved novogradenj, nadzidav, adaptacij, razen takih, ki imajo namen rekonstruirati ali sanirati spomeniški piystor ali ožji urbanistični ambient; — izdelavo sanacijskega načrta ali spome-niškovarstvenega programa z določitvijo namembnosti, kot tudi načrt sanacije, ki prizadeva območje kot celoto. Ta režim velja za: — Trg maršala Tita, — Levstikovo ulico, — okolje trnovske cerkve in — širše okolje spomenika NOB. Spomeniškovarstveni režim I. stopnje za posamične kulturne spomenike, spomenike NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa: — varovanje historične oblike stavb, kritine, tlorisne zasnove in arhitekturnih detajlov; — prepoved nadzidav in prezidav, razen takih, ki imajo namen rekonstruirati, sanirati ali ustrezno funkcionalno adaptirati spomenik; — izdelavo podrobnega sanacijskega in prezentacijskega načrta, ki ga med delom spremlja in potrdi pristojni zavod za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: — Aljažev breg št. 4, — Levstikovo ulico št. 22 in 28, — Bazoviško cesto št. 5 (mlin ob hotelu), — Gaberje št. 21 in — Kettejevo ulico št. 8. 9. člen Spomeniškovarstveni režim II. stopnje za urbanistične prostore in ožje urbanistične ambiente določa: — varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, varovanje historičnih oblik stavb in ožjega vizualnega prostora; — novogradnje so možne le po predhodni kompleksni študiji za celotno območje z namenom, da se doseže strnjenost zazidave, kot tudi korektura neprimernih stavbnih posegov; — sanacijski in ureditveni program z določitvijo namembnosti; . — obvezno konzultacijo s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo. a režim velja za: ankarjevo ulico in rabrje. pomeniškovarstveni režim II. stopnje osamične kuHurne spomenike, spome-NOB in tehniške spomenike ter ob-i ki se vežejo s posameznimi zgodo-kimi osebami in dogodki, določa: arovanje historične oblike stavb in etajlov na njih; Izjemnih , primerih ob bveznem soglasju pristojnega zavoda i spomeniško varstvo m izdelavi na Ta režim velja za: ___Trg maršala Tita št. 5 in 12, — Cankarjevo ulico št. 13 in 18, 45 — Levstikovo ulico št. 8 in 25, — Bazoviško cesto št. 19, — Gregorčičevo ulico št. 17 in 25, — Jurčičevo ulico št. 18 in 18/a,' — Vodnikqvo ulico št. 1, Gabrje Št. 27 ter mikroambient od št. 23 do št. 31. 10. člen Spomeniškovarstveni režim III. stopnje za urbanistične prostore in ožje urbanistične ambiente do-loča: varovanje sistema stare tlorisne mreže, gabarita in historične oblike stavb; novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezno študijo. Ta režim velja za: ambient pred podružnično cerkvijo v Ilirski Bistrici, — Vodnikovo ulico. Spomeniškovarstveni režim III. stopnje za posamične kulturne, NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa: — varovanje historične oblike stavb; — novogradnje in adaptacije so možne, toda le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: — vse kapelice in znamenja na mestnem območju; — Trg maršala Tita št. 2, 4, 6; — Cankarjeva ulica št. 3, 4, 5, 5 a, 8, 10, — Aljažev breg št. 3; — Trubarjeva ulica št. 3; — Levstikova ulica št. 6, 19, 20, 21, 26, 27, 31, 37, 40, 41, 44; — ulica Staneta Rozmana št. 2, 4; — Bazoviška cesta št. 7, 9; — Gregorčičeva ulica št. 16, 18, 20, 23; — Jurčičeva ulica št 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27; — Vodnikova ulica št. 2, 4, 9, 11, 14, 16, 24, 28, 30; — Gabrje št. 9, 11, 12, 25; — Kettejeva ulica št. 5, 7, 9, 11, 12. 11. člen Spomeniškovarstveni režim IV. stopnje za urbanistične ambiente in prostore, določa: — varovanje značaja ambientov In urbanističnih prostorov; — novogradnje in adaptacije so možne po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezno mnenje. Ta režim velja za: — ambient med Bazoviško ulico in ulico Staneta Rozmana (Bazoviška št. 19 in ulica Staneta Rozmana št. 2, 3, 4, 5, 7, 9). Spomeniškovarstveni režim IV. stopnje za posamične kulturne, spomenike NOB in tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa: — varovanje tradicionalnega značaja stavb; — novogradnje in adaptacije so možne po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. Ta režim velja za: — Trg maršala Tita št. 7, 8, — Aljažev breg št. 1, 7, 9, 11, — Levstikovo ulico št. 1, 8, — ulico Staneta Rozmana, — Gabrje št. 19. 12. člen Za vse ostale objekte v urbanističnih prostorih in ožjih urbanističnih ambientih, ki jih ta odlok varuje, velja načelo, da se 46 ^URADNI? nnTAVE« ^*TCa 1969 morajo vsakršna dela uskladiti z vrednostjo in kategorijo širših zavarovanih prostorov. Tudi tu se lahko predpiše predhodna raziskava objekta. 13. člen Register kulturnih spomenikov in zavarovanih urbanističnih prostorov ter ožjih urbanističnih ambientov in posamičnih spomenikov vodi pristojni zavod za spomeniško varstvo, t. j. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici. 14 člen Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ občinske skupščine s privolitvijo pristojnega zavoda za spomeniško varstvo dovoli spremembe spomeniških režimov zavarovanih območij, ambientov in posamičnih kulturnih spomenikov. 15. člen Spomeniški red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 010-10/69-3/2. Ilirska Bistrica, 27. februarja 1969. Predsednik Vitomir Dekleva, 1. r. OBčtNA KOPER Na podlagi 1. člena zakona o dopolnitvi zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 1267) in 119 člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 sprejela ODLOK O KATEGORIZACIJI CEST IV. REDA V OBČINI KOPER 1. člen Za ceste IV. reda v občini Koper se določijo nas^ednie ceste: štev. ceste Naziv cestne zveze dolž. v km 1. Vino Koper—Triban—Potok 7.000 2. Odcep ceste Koper—Šmarje —do križišča pred zaselkom Šalara. Grin jan 1.000 3. Križišče Šmarje—Gažon 1.017 4. Križišče Šmarje—Sergaši 1.082 5. Šmarje—Grintovec 1.375 6. Križišče ceste Šmarje—Nova vas—Koštabona 3.650 7. Križišče ceste Šmarje—Nova vas—Puče 1.000 & Križišče ceste Šmarje—Nova vas—Krkavče 2.725 0. Šmarje—Pomjan—Pilj—Boršt —Labor 11.085 10. Odcep ceste Boršt—Pesek— Glem 1.700 H. Odcep ceste Glem—Škrljevec 1.600 m Marezige—Bernetiči—Zabav- lje—Popetre—Beli kamen 8.600 ta Odcep ceste Marezige—Beli kamen—Truške—Trsek—Po- petre 6.600 14. Beli kamen—Gračišče 0.500 15 Gradi n—Brezovica—Pregara 2.400 16. Gračišče—Smokvica—Movrai —Lopot 7.700 17. Odcep ceste 11/309 Gračišče Buzet — priključek na cesto Gračišče—Movraž—Lopot 1.800 n Polačice—Hrastovlje—Dol 4.187 19. Odcep ceste 11 309 — Loka— 4.400 Bezo vica—Pod peč 20. Rižana—Krnica—Katarina 2.698 21. Odcep ceste Podgorje—Pra- 0.650 proče 22. Odcep ceste Podgorje—Crno- 3.200 tiči—priključek na isto cesto 23. Črni kal—Gabrovica (nova vas)—Osp—obmejni blok 4.567 24. Odcep ceste Kastelec—državna meja—Socerb—grad Socerb 1.350 25. Plavje—Urbanci 2.050 26. Plavje—Badiha 0.800 27. Škofije—Tinjan 4.452 28. Škofije—Elerji—Fajti 2.350 29. Pomol Ankaran—priključek na cesto Hrvatini 1.581 30. Pomol Valdoltra—priključek na cesto 111 reda pri bolniš- nici 0.993 31. Odcep ceste 111. reda Ankaran—Lazaret—Kolomban— priključek na cesto 111. reda na Miljskem hribu 2.946 32. Odcep ceste 111. reda Hrva- tini—Cerej—državna meja 0.885 33. Odcep ceste 1. reda—Dekani —priključek na isto cesto pri šoli 1.590 34. Dekani—Miši—priključek na cesto 111. reda Pridvor 2.800 35. Kavaliči—Lopar 2.000 36. Križišče Ankaran—Pobegi 2.447 37. Bertoki—Prade 0.975 38. Bertoki—Sermin—Ankaran 2.673 39. Vanganel—Montinjan 2.110 40. Odcep ceste 111. reda Vanga- nel—Marezige—Čentur 1.686 41. Vanganel—Šenbalda—priključek na cesto IV. reda Vino Koper—Triban—Potok 0.403 42. Trikola—Manžan 1.575 2. člen j ' Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda v občini Koper (Uradni vestnik okraja Koper, št. 2 62 in Uradni glasnik okraja Koper, št. 21/63). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 34/2-69. Koper, 11. marca 1969. Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dtne 11. marca 1969 sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA ZGORNJO SEMEDELO 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za Zgornjo Semedelo, ki ga jc izdelal Invest-biro Koper pod št. 68-10 (avgust 1968) in ld je bil javno razgrnjen v času od 7. oktobra do 6. novembra 1968. korigiran in dopolnjen po sklepu skupščine občine Koper z dne 11. 3. 1969 o poročilu k osnutku zazidalnega načrta. 2. člen Zazidalni načrt za Zgornjo Semedelo obsega : A. Soglasja; B. Ptygramski del s splošno oceno, analizo sedanje izrabe inventarizacije, oceno kvalitete gradovi... .—, ^ uredit- vijo, predlogom nove izrabe in bodočo gostoto naselitve; C. Tehnično - arhitektonski del: 1. Tehnično poročilo, 2. Gradbeni pravilnik, 3. Teritorialni okvir s prometno shemo 4. Reambuli rano geodetsko podlago, 5. Arhitektonsko zazidalno situacijo z zbirno karto komunalnih naprav in razporeditvijo komunalnih naprav v profilu, 6. Geodetsko zazidalno situacijo, 7. Parcelacijo, 8. Hortikulturno ureditev; D. Tehnično komunalni del: Tehnična poročila s situacijami in predračuni za: 1. ceste, 2. kanalizacijo in hudournik, 3. nizkonapetostno električno omrežje, 4. javno razsvetljavo, 5. telefonsko omrežje, 6. vodovodno omrežje. Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-5/68 Koper, 11. marca 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZAHODNE SEMEDELE 1. člen Sprejme se sprememba dela zazidalnega načrta zahodne Semedele, obdelana v razširjeni lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Invest-biro Koper pod št. 2/20 — avgust 1968. 2. člen Sprememba se nanaša na zazidalni načrt zahodne Semedele, ki ga je sprejela skupščina občine Koper na seji dne 7. oktobra 1965 (št. 350-7/65). Sprememba iz prejšnjega člena je sestavni de! tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-13/68. Koper, 11. marca 1969. Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi II. točke odloka o razpisu splošnih volitev v občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 6/69) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 sprejela naslednji SKLEP 1. Kmetje v občini Koper bodo volili v skupino gospodarstva zbora dclovnm ''lip A r-VTT gt.6-29 .kuonost! sKupscuie oočine Koper v ne-deìjo'dne 13. aprila 1969. II. Za izvršitev tega sklepa poskrbi občinska volilna komisija Koper. III Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. St.: 013-7/69. Koper, 11. marca 1969. Predsednik Miro Kocjan. 1. r. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. člena zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ. 5/65 in 8 68) ter 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 izdala ODLOČBO O USTANOVITVI KOMISIJE ZA VOLILNE IMENIKE 1 Ustanovi se komisija za volilne imenike skupščine občine Koper. 2. V komisijo za volilne imenike se imenujejo: - za predsednika. Franc Ivančič, odbornik občinskega zbora skupščine občine Koper; - za člana: Jože Furlan, delavec uprave občine Koper. Tončka Štemberger, delavka uprave občine Koper. 3. Komisija opravlja naloge, ki so dolo^ čene v 30., 31. in 32. členu zakona o volilnih imenikih. 4. Komisija začne z delom takoj. Št.: 021-12/69 Koper, 11. marca 1969. Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 28. in 32. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS. št. 5/69) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine l^oper na skupni seji občinskega zbora in delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 izdala ^ ODLOČBO O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA IN NAMESTNIKA ČLANA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE KOPER 1. Primožič in Leander Cunja se restìa dolžnosti člana in namestnika "? / občinski volilni komisiji, ker sta prejela kandidaturo za odbornika občinske skupščine.. 2. Jur^ volilne komisije se imenuje ve davčnega inšpektorja upra- Sonin za namestnika člana pa ^rdoč, prosvetno-pedagoško svetovalko ZPPS Koper. 3. onlt! začne veljati naslednj P° objavi v Uradnih objavah. St.: 021-3/69. Koper, li. marca 1969. ------------- Predsednil Miro Kocjan, ' A vi?.* t' naselij in označbi trgov, ulicT hiš (Ur^ s 3 'členo S' sL 1^58, 8/49 in 20/50) J zvezi s3. členom odloka o prenosu zadev iz nri-stojnosti skupščine občine Koper v prisKj- ^7 66)"te^T* n <^dni glasnik, št. 17;66) ter 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označe- Jvet^?^ ^''alni list LRS, št. 35,59) je svet za splome zadeve skupščine občine naslednj? i960 spre- SKLEP 1. Na območju V. mestne četrti Kopra se uhca, ki gre od križišča ulice Toneta Tomšiča m Ulice 15. maja proti jugozapadu ob levem bregu hudournika Olmo, imenuje U.tca generala Leuičntka, po organizatorju topniških enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije oziroma jugoslovanske armade 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah St. 015-2/69. Koper, 28. januarja 1969. Predsednik sveta Janko Kosmtna, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE PRI KOPRU Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67), 200. člena statuta občine Koper in sklepov zborov volivcev, ki so bili od 18. do 25. januarja 1969vGažonu, Šmarjah, Pomjanu, Pučah in Krkavčah je svet krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru na seji dne 6. februarja 1969 sprejel SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA NASELJA GA20N, SERGA-ŠI. GRINTOVEC. ŠMARJE. POMJAN. FJEROGA. ZUPANČIČI. KOŠTABONA. PUCE IN KRKAVČE 1. Na območju krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru se v naseljih Gažon, Sergaši. Grintovec, Šmarje, Pomjan, Fijeroga, Zupančiči, Koštabona, Puče in Krkavče uvede v času do 31. decembra 1969 krajevni samoprispevek za vaška komunalna de)a in za vzdrževanje vaških cest in poljskih poti. 2. Krajevni samoprispevek se uvede v delu, ki ga občani opravijo pod vodstvom pooblaščenih oseb krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru. 3. Skupna vrednost del iz 1. točke tega sklepa znaša 132.000 dinarjev. Krajevni samoprispevek v delu je obvezen za vsa gospodinjstva in znaša: a gospodinjstva brez kmečkega po-1 delovni dan n pnsnodinistva s kmečkim pose- za gospodinjstva s kmečkim pose- in eno glavo živine (vprežne) 3 de- dni za gospodinjstva s kmečkim pose- ,ld ir^jTdve ab več glav vprežne ali strojne kmetijske pripomočke Tiče, freze, škropilnice) 4 delovne dni za gospodinjstva s kmečkim pose- in traktorjem 5 delovnih dni. 47 4. Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se morajo opraviti tako, da bo opravljena tudi normirana količina dela za določen čas. 5. Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se lahko izpolnijo tudi v denarju, in sicer po 50 dinarjev za delovni dan. 6. Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Šmarje pri Kopru, ki ga sme uporabiti le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek. 7. Za oprostitve krajevnega samoprispevka v delu oziroma v nadomestilu v denarju se uporabljajo določbe 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) in sklepi zborov volivcev na območju krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru. 8. Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru uvede davčna uprava občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obvez*osti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v 14 dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru. 9. Za izvršitev tega sklepa bo skrbel svet krajevne skupnosti, ki bo dajal tudi potrebna pojasnila. Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev za posamezna naselja, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa. 10. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 22/69. Šmarje pri Kopru, 6. 2. 1969. Predsednik sveta Marjan Pribac. I. r. Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7 67), 200. člena statuta občipe Koper in sklepa zborov volivcev, ki je bil 23. januarja 1969 v Šmarjah, je svet krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru na svoji seji dne 6. februarja 1969 sprejel O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA VAS ŠMARJE IN NASELJA GRINTOVEC. KAVERLJAG IN GRINJAN 1. Za vas Šmarje in naselja Grintovec, Ka-verljag in Grinjan se uvede krajevni samoprispevek v denarju za vzdrževanje pokopališča v Šmarjah. 2. Krajevni samoprispevek se uvede za čas do 31. decembra 1969. 3. Krajevni samoprispevek iz 1. točke tega sklepa je obvezen za vsa gospodinjstva. 4. Vrednost del iz 1. točke tega sklepa znaša 2800 dinarjev. Obveznost za vsako gospodinjstvo znaša 10 dinarjev. 5. Denarni prispevek se plača krajevni skupnosti Šmarje pri Kopru, ki ga sme URAD1VE OBJAVE St. C — 20. marca 1069 M uporabni le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek. 6. Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru uvede davčna uprava občine Koper prisilno izterjavo denarnega prispevki pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili niti v 14. dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru. 7. Za izvršitev tega sklepa bo skrbel svet krajevne skupnosti, ki bo dajal tudi potrebna pojasnila. Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev v Šmarjah, ki bo po preteku časa iz prve točke tega sklepa. 8. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 26/69. Šmarje pri Kopru, 6. 2. 1969. Predsednik sveta Marjan Pribac, !. r. OBčtNA PtRAN Svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Piran je na svoji seji dne 24. marca, 1969 sprejel na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) SKLEP - O RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDAVE LUCIJA II 1. ... *. Javno se razgrne predlog zazidave Lucije II št. 68-103, ki jo je izdelal zavod Invest-biro Koper. 2. Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev se opravi v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran. Strokovni sodelavec bo vsako sredo od 17. do 19. ure dajal potrebna pojasnila. 4 Na razgrnjeni osnutek lahko dajo občani, organizacije in organi ustno ali pismeno svoje pripombe. Št. 351-52/66-69 Piran, 24. marca 1969 Predsednik sveta: Igor Taučar, dipl. gradb. ing. 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena in 16. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1969 sprejela O SOGLASJU ^t^CENAM ZA KANALIZACIJSKI PRISPEVEK 1. Daje se soglasje k cenam za kanalizacijski prispevek Komunalnega podjetja Piran, ki znašajo za kubični meter porabljene vode: za leto 1969 za I. 1970 — za gospodinjstva 0,55 din 0,70 din — za ostale potrošnike vode 1,15 din 2,00 din 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati I. točka 1. člena sklepa o soglasju k cenam storitev Komunalnega podjetja Piran (Uradne objave, št. 2/66 in 4/66). 3. Cene iz 1. točke tega sklepa se uporabljajo od prvega odčitka vodomera potem, ko začne veljati ta sklep. 4. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 38-48/68-69. Piran, 27. februarja 1969. Predsednica Jolanda Kos, 1. r. OBČiNA SEŽANA Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1969 sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU PARTIZANSKE CESTE V SEŽANI 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Partizanske ceste v Sežani, ki ga je izdelalo podjetje za projektiranje, urbanizem in ekonomiko ter urejanje mestnih zemljišč "Invest-biro« Koper pod št. 473/20, s spremembo po varianti pod št. 69-19 za predel med Stjenkovo in Kolodvorsko ulico ter Partizansko cesto. Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. 2. člen Zazidalni načrt velja dokončno za tiste predele oziroma objekte, za katere so bili izdelani programi do 10. marca 1969; za druge predele veljajo dokončno namembnost in gabarit: objektov ter predvidena ureditev komunalnih objektov in naprav. Za te predele se obseg in oblika objektov določita s parcialnimi zazidalnimi načrti, ki se bodo uporabljali kot lokacijska dokumentacija. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-7/68-3. Sežana, 21. marca 1969. Predsednik Eusfahtj Zadnik, 1. r. Na podlagi II. točke odloka o razpisu splošnih volitev v občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 6/69) je skupščina občine Sežana na skjpni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1969 sprejela ODLOK O DOLOČITVI DNEVA, KO VOLIJO KMETJE V SKUPINO GOSPODARSTVA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA 1. člen Kmetje volijo v skupino gospodarstva zbora delovnih skupnosti skupščine občine Sežana v nedeljo, dne 13. aprila 1969. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 020-1/69-1. Sežana, 21. marca 1969. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 57/65 in 15/67) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1969 sprejela ODLOK O ZAŠČITI NEKATERIH RASTLIN I. člen Prepovedano je trgati, ruvati, prodajati, ponujati v nakup, kupovati ali izvažati tele rastline: 1. navadno potoniko (Peonia officinalis L.), 2. velikolistno potoniko ali strpeniko (Peonia mascula — L. — Mili.), 3. bratinski košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murb.), 4. lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula L.), 5. jesenček (Dictamnus albus L.), 6. zlato jabolko ali kranjsko lilijo (Li-lium carniolicum Bernh.), 7. zlati klobuk ali turško lilijo (Lilium martagon L.). 8. brstično lilijo (Lilium bulbiferum L.), 9. gorsko logarico ( Fritillaria tenella MB), 10. šmarnico (Convallaria majalis L.), 11. ozkolistni narcis ali bedenico ali jur-jevko (Narcissus stellaris Haw.), 12. močvirski meček (Gladiolus palustris Gaudin), 13. ilirski meček (Gladiolus illyricus K°ch)- 2. člen V znanstvene namene sme Zavod za spomeniško varstvo Gorica dovoliti izjeme od prepovedi o trganju oziroma ruvanju rastlin, navedenih v 1. členu tega 3. člen Oseba, ki stori dejanje iž 1. člena tega odloka in se to dejanje nanaša na več kot deset rastlin, navedenih pod 5., 9., 10., 11., 12. in 13. točko, ali na eno ali več rastlin, navedenih pod 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. točko 1. člena tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 200 dinarjev. Oseba, ki stori dejanje iz 1. člena tega odloka in se to dejanje nanaša na manj kot deset rastlin, navedenih pod 5., 9., 10., 11., 12., in 13. točko 1. člena tega odloka, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 20 dinarjev. Kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo delavci milice in občinski čuvaji. Z denarno kaznijo iz prvega in drugega odstavka tega Člena se kaznujejo starši oziroma skrbnik mladoletnika, ki stori prekršek iz 1. člena tega odloka, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli za mladoletnika. Premoženjska korist in rastline, ki so bile pridobljene s prekrškom, se odvza- 4. čten Za izvajanje tega odloka skrbi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. g 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 63-1/69-1 Sežana, 21. marca !9R<) Predsednik