DOMOVINA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 302
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 27, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Ameriško časopisje še vedno napreduje. Statistika dokazuje, da ljudje raje citajo dnevne vesti kot poslušajo radio programe
Washington, 27. decembra. Število naročnikov v Zedinjenih državah in v Kanadi se je tekom letošnjega leta visoko dvignilo, tako da je posekalo vse dosedanje rekorde.
Velike tvrdke in industrije, ki mnogo oglašujejo potom radia in potom časopisov, so izjavile, da bodo z novim letom opustile mnogo oglaševanja potom radia, ker se je dognalo, da imajo oglasi v časopisju velik uspeh, dočim ni skoro nobenega uspeha od oglaševanja po radiu.
Natiskana črka na papirju še vedno več zaleže kot pa beseda izgovorjena po zraku, ki se ta-
koj pozabi, dočim milijoni hra-njio časopisje v 'hiši in ga ob vsaki priliki pregledujejo.
Tudi depresija ni mogla uničiti časopisje. Dočim so druge industrije trpele In zgubile do 50 odstotkov naročil in prometa, pa je časopisje v Kanadi in v Zedinjenih državah zgubilo tekom depresije le 5 odstotkov prometa.
Lansko leto je imelo ameriško časopisje v 60 raznih ameriških mestih 21,375,310 naročnikov. To število se je letos dvignilo na 22,836,018, kar znači, da so do-tični časopisi pridobili v enem letu poldrugi milijon novih naročnikov.
Kako se je obhajal letošnji božič
-o—
Dva važna predloga glede državljanstva
Washington, 26. decembra. V poslanski zbornici kongresa sta bila vložena dva predloga, ki se tičeta pridobitve in odklonitve ameriškega državljanstva. Prvi predlog, katerega je vložil kon-gresman Weaver iz North Caroline, pravi, da se mora vzeti državljanski papir vsakemu natu-raliziranemu državljanu, ki zagovarja doktrine, ki so nasprotne interesom Zedinjenih držav. Drugi predlog pa, katerega je vložil .kan&Bttsman Uickatein h New Yorka, pravi, da se zanika podelitev ameriškega državljanstva vsakomur, ki veruje v diktatorsko vlado.
Rudolf Bukovec umrl
V petek dopoldne je preminul še primeroma mlad in zelo zmožen slovenski trgovec v naselbini, Rudolph Bukovec. Umrl je v bolnišnici, kjer se je nahajal od 2. decembra, ko se je ponesrečil v avtni nezgodi na Superior Ave. in 65 cesti. Pokojni je bil star 37 let, doma iz vasi Kot pri Semiču. Dospel je v Ameriko leta 1920 kot 17-letni fant in izučen mesar, štiri leta je služil kot pomočnik v mesariji Mr. Jazbeca, nakar je začel mesnico na svojo roko na 4506 Superior Ave., kjer je vodil zelo uspešno in moderno mesnico. V domovini zapušča ranjki očeta in sestro. Mati mu je umrla, ko je bil ranjki šest let star. Doma zapušča tudi več po pol bratov in sester. Tu pa zapušča soprogo Agnes, rojeno Jakše, ki je doma iz istega kraja kot pokojni. Nadalje zapušča tudi tri otroke: Rudolph, Tonie in Charles. Slednji je star šele 17 mesecev. Eno sestro zapušča v San Franciscu, Cal. Družina Bukovec ima svoj lepi dom na 9702 North Boulevard, v bližini kulturnih vrtov. Kdor želi obiskati hišo, naj se pelje po St. Clair Ave. do kulturnega vrta in naprej po East bulevardu, kjer se kmalu prične North bule-vard. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj v cerkev sv. Vida ob 9. uri pod vodstvom A. Grdi-na in Sinovi. Prizadeti družini in vsem sorodnikom naše globoko sojalje. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin!
Pra-stari oče!
Iz Akrona, O., se poroča, da je tam postal Jerry Wilson, star 59 let, pra-stari oče. Wilson trdi, da ne bi bilo nič kaj čudnega, če bi sam zopet postal— pravi oče.
Kaj smo letos pridelali v državi Ohio
Columbus, Ohio, 26. decembra. Kot poroča zvezna statistika so dobili letos farmarji in živinorejci države Ohio $343,670,000 za svoje pridelke in za prodano živino. To je za 30 milijonov več kot v letu 1936. Koruze so pridelali farmarji 121,260,000 bušlov, zimske pšenice 46,065,-000, ostale pšenice 152,000 bušlov, ovsa smo pridelali za 35,-511,000 bušlov, ječmena 800,000 bušlov, rži 5,580,000 bušlov, ajde i48r000, .sladkorne .pase 143,000 ton, tobaka 10,540,000 funtov, krompirja 10,300,000 bušlov, fižola 3,265,000 bušlov, jabolk 12,-680,000 bušlov, breskev 1,267,-000 bušlov, hrušk 992,000 bušlov, grozdja 377,000 ton, čre-šenj 7,330 ton in mrve 3,255,000 ton.
-o-
Smrtna kosa
V petek večer okoli 6. ure je bil od avtomobila povožen dobro poznani rojak Frank Pen-ko, 9116 Saxe Ave. Povožen je bil na 93. cesti in Saxe Ave. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je pa po dveh urah po nesreči umrl. Tu zapušča žalujočo soprogo Frančiško, katere dekliško ime je bilo Rapotec, rojena v vasi Gradišče pri Divači na Krasu. Zapušča tudi tri otroke, Franka ml., Alfreda in hčer Albino, poročeno Nelson, kot tudi več sorodnikov. Pokojni je bil rojen v vasi Klenk, farna podružnica Tern je pri Št. Petru na Notranjskem, kjer zapušča sestro Marijo. V Ameriki je živel 35 let. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 20 SSPZ. Pogreb se vrši v torek ob 1:30 popoldne iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Prizadeti družini naše globoko so-žalje!
Zadnji pozdrav
Članom in članicam društva Slovenski Dom št. 6 SDZ se naznanja, da je preminula sosestra Mary Pezdir, 18620 Arrowhead Ave. Prosi se člane in članice, da jo pridejo pokropit in se kolikor mogoče številno udeležijo pogreba, ki se vrši v sredo 29. decembra ob 8:30 v cerkev sv. Pavla. — Tajnik.
Zbor Lira
Pevski zbor Lira bo pel na WCLE radio postaji v torek ob 2 :30 popoldne. Pevci in pevke bodo zapeli več božičnih pesmi.
Odvetniška zbornica v Cleve-landu je na božični dan povabila enega svojih najbolj odličnih članov, našega sodnika Franka J. Lauscheta, da govori potom radia o svojih izkušnjah, ki si jih je pridobil kot Common Pleas sodnik.
Sodnik Lausche je govoril na božični dan ob 7:45 zvečer na WHK radio postaji. Škoda, da nismo bili prej opozorjeni na njegov radio govor, katji sodnik Lausche j.e imel svoj najboljši govor na božični d^n.
Govoril je "mislečim ljudem," govoril je iz svoje bogate izku-šenje kot sodnik, ki določuje o razporokah. Povedal nam je, da bi bilo v Clevelandu tisoče otrok bolj srečnih, tisoče domov zadovoljnih, ako bi ljudje bili prijatelji med seboj in skušali eden druzega krščansko razumeti. Brez vere, brez ljubezni — ni življenja, pač pa postane življenje — razporoka, radi katere
trpi milijone nedolžnih otrok. . .
*
Na božični dan je umrl ob 2:19 popoldne eden najbolj odličnih Amerikancev — Newton D. Baker, star 66 let, bivši dvakratni župan v Clevelandu in bivši vojni tajnik v kabinetu predsednika Wilsona.
Newton D. Baker je bil eden največjih ameriških demokratov in najboljši prijatelj slovenskega naroda. Ko je kandidiral leta 1911 za župana v Clevelandu je prišel kot priprost ameriški mož v našo Grdinovo dvorano.
Naš urednik ga je dobil na cesti in ga vprašal, kam gre. Baker je tedaj povedal: "K Slovencem grem, katere poznam kot najbolj razumne in zavedne naseljence izmed vseh narodnosti . . . Baker je bil onega leta izvoljen za župana.
V svoji hiši je imel vedno Slovenke za gospodinje. Kadar se je katera omožila, je poklical našo upravo in prosil, da mu preskrbimo "brihtno Slovenko." Posebno Ribničanke je imel rad.
Newton D. Baker je bil globoko veren, a tudi jako napreden v političnih ozirih. Malo je ljudi, katere bi Amerikanci tako poznali in spoštovali kot je bil Newton D. Baker. O njem bomo
še podrobneje poročali.
*
Na božično nedeljo nas je obiskal Mr. Joseph Križman, mladi in mnogo obetajoči slovenski odvetnik, ki nam je povedal precej zanimivih stvari, o katerih se bo v bodočnosti še razpravljalo.
•K
Polnočne svete maše v slovenski naselbini so bile jako številno obiskane od vernih sinov in hčerk našega naroda. Časi sicer j niso najboljši, toda v stiski se značaj en človek rad obrne k svojemu — Bogu, ki more dati edini tolažbo in pomoč.
*
Zadnji božič je doživel Franklin Hogan, ki je prišel ropat v candy trgovino Fanny .Farmer, •604 Euclid Ave. Dobil ga je pri j ropu policist, ki ga je na mestu ustrelil.
*
V Atcheson, Kansas, so na božični dan aretirali "sv. Miklavža," ki je delil po mestu darila otrokom. Sv. Miklavž je bil aretiran, ker ni imel luči na avtomobilu.
*
Predsednik Roosevelt je imel
na božični večer globoko veren in značajen govor potom radia. Govoril 'je o Jezusu, ki zagovarja mir, ljubezen in sporazum med ljudmi. Če bi vsi narodi sledili Kristusu, je rekel Roosevelt, bi imeli raj na tem svetu. *
Dvojni božič
Tom Girdler, predsednik The Republic Steel Co. je imel nenavadno s i j a j ne božične praznike. Povabil je v svojo palačo številne prijatelje, šampanjec se je cedil po mizah, kjer so bile razvrščene naj bol j še slaščice sveta. Igrala je sijajna godba, « cela armada strežnikov je dvorila gostom. Tom Girdler se je pohvalil, da tako izvrstnega božiča še ni imel. Verjamemo! V istem času pa je bilo v Clevelandu 2000 bivših jeklarskih delavcev, ki so zaštrajkali junija meseca pri Girdler jevi tovarni. Bledih in plahih obrazov so gledali otroci očeta in mater, češ, kje je božič, kje so darovi, kje je vsaj košček kruha za božič. Božično kosilo pri Girdlerju bi lahko za en dan nasitilo vseh teh 2000 družin. Saj dobi Mr. Girdler $175,000 plače na leto, a delavca je gnal s puškami in bajoneti, ko je
prosil S$ več plače na uro!
*
Mestna elektrarna v Wellington, Ohio, je za božič odpustila vsem odjemalcem elektrike račun za uporabo elektrike za en mesec.
Iz Betlehema, kjer je bilo rojeno nebeško dete, se poroča, da so angleški vojaki na božični dan ubili 27 Arabcev v bližini hleva, kjer je bil Krist rojen. Arabci so nameravali povzročiti splošen
pokolj po mestu za božič. *
Dva milijona dolarjev so prispevali dobrohotni Clevelandča-ni, da so obdarili sirotne družine za božič.
*
Osem Clevelandčanov je bilo ubitih na božično sobotp in nedeljo — 175 jih je bilo ranjenih v
raznih avtomobilskih nesrečah. *
Japonci so na božični dan začeli z novo ofenzivo južno od Nankinga. V posameznih bojih je padlo na božični dan nad 3000
Japoncev in Kitajcev.
*
Madridski socialisti so praznovali božični dan svoje posebne vrste "Noche Buona" kot se reče božiču po špansko. Poklali so 300 nacionalistov, ki so se zatekli v neko katoliško cerkev v Teruelu. Vest o silnem maščevanju socialistov nad svojimi lastnimi brati
je globoko pretresla vso Španijo. *
15,000 oseb v južnih delih države Mehiko je moralo na božični dan in večer biti na prostem,
ker jim je potres uničil hiše. *
Paul Dixon, Chillicothe, Ohio, je na božični dan ustrelil z enim strelom dva srnjaka v bližnji Pennsylvaniji.
*
Znamenite kanadske petorke so za božič dobile nad 10,000 daril, ki so bila poslana od vseh strani sveta.
Kakih 2,200 večjih ameriških industrij in podjetij je podarilo za božične praznike svoj im
uslužbencem $62,000,000.
*
Vremenski prerok se je temeljito zmotil za letošnji božič. Prerokoval je dosti snega in sibirsko zimo. Imeli pa smo skoro toplo vreme in deloma dežno
roso in — pomladansko sapico.
*
Dočim so socialisti v Teruelu, Španija, na božični dan morili svoje nasprotnike v katoliški katedrali, so nacionalistične španske žene vlivale vrel krop na madridske vojake, ki so korakali v mesto Teruel.
*
Na božično nedeljo je odpotoval Mr. Anthony Klančar, bivši urednik angleške strani S. D. Z. v Chicago na konvencijo, ki jo priredi slavna Northwestern univerza. Mr. Klančar vodi kampanjo, da pridobi člane za Modern Language Association, ki zna postati velikega pomena v kulturnem življenju Zedinjenih držav. Dcsedaj so se vpisali kot člani sledeči naši odličnjaki: dr. Kern, dr. Mally in sodnik Hon. Frank J. Lausche. Podrobnosti o Modern Language Association dobite pri M. Klančarju, ki vam želi veselo in zdravo novo leto!
*
Iz WaBhingtona se poroča, da je imel predsednik Roosevelt na božični dan sledeče' kosilo: oštri-ge, možgansko juho, zeleno, olive, pečenega purana, klobase (kranjske?) kostanjevo omako, fižol, sladki krompir, grapefruit,
sladoled in kavo. Bog žegnaj!
*
Društvo Clairwood št. 40 SDZ je bilo na božično nedeljo polno-številno zastopano po svojih najboljših keglačih na Pozelnikovem keglišču. Bojsi in dekleta so ime-1 i prav lepo zabavo in še vaš reporter se je mladega počutil med njimi.
*
Albert Jalbert, 39 let star usnjarski delavec, je v Danvers, Mass., na božični dan ubil s kladivom svojo ženo, dva sinčka, potem se je pa samega sebe obesil. Jalbert je vse svoje življenje trdil, da ni Boga. . .
*
Preko 400 ljudi je na božični dan umrlo nasilne smrti v Zedinjenih državah. Nekateri so bili povoženi od avtomobilov, drugi ustreljeni, tretji so zgoreli, četrti so padli v tepežu. V državi Ohio je bilo na božični dan 31 takih žrtev.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Važno naznanilo K. S. K, Jedneie
Zavarovalninski oddelek države Illinois je sporočil vrhovnemu odboru K. S. K. Jednote, da krajevnim društvom na podlagi državnega zakona z dne 1. julija 1937 ni dovoljeno zana-prej poslovati z bolniškim oddelkom. To pomeni, da bolniška podpora se sme plačevati samo iz blagajne Jednote, ne pa iz blagajne lokalnih društev. Glavni tajnik K. S. K. Jednote, Mr. Joseph Zalar, prosi radi tega vsa društva, ki niso še v cen-I tralni bolniški podpori, da svoje poslovanje spremenijo tako, da bodo v Jednoti vsi člani plačevali v Jednotino blagajno bolniški asesment in bodo od Jednote tudi dobivali bolniško podporo.
Koncert jugoslovanskega violinista Zlatko Balokoviča v Chi-cagu je bil sijajen uspeh. Balo-kovič je igral ob izvrstnem spre-mljevanju na glasovir petnajst melodij—pet jih je navrgel—s katerimi je z lahkoto dokazal, da je res umetnik. Ucleležba je bila velika in med navzočimi je bilo mnogo Slovencev.
V	Tire Hill, Pa., je umrl po daljši bolezni rojak Ignac škuf-ca, star 42 let. Ranjki je bil oženjen in oče dveh otrok. Rojen je bil v Stranski vasi v litij-' skem okraju.
Velika tragedija se je pripetila v Milwaukee pri treh slovenskih družinah. Trije Slovenci so bili zadušeni s plinom, in sicer Anton Mikličh in njegov 38-letni sin Charles ter Mrs. Mary Starich. Trojna tragedija je bila odkrita, ko je prišla neka Mrs. Lemmer v stanovanje Miklicha iskat svojega moža,
Smrtna kosa
V	soboto popoldne je preminula na svojem domu dobro poznana rojakinja Mary Pezdir, rojena žabkar, stara 43 let. Pokojna je bila doma iz vasi Dernovo pri Cerkljah na Dol enjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1920. Tu zapušča žalujočega soproga Andreja, hčer Vido in sina Andreja, sestro Jennie Bre-žič, v domovini pa mater ter sestri Antonijo in Terezijo. Ranj-ka je bila članica društva Napredek št. 132 JSKJ in društva Slovenski Dom št. 6 SDZ in društva Jutranja Zora št. 337 HBZ. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 18620 Arrowhead Ave. v cerkev sv. Pavla in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Preostali ■ družini in sorodnikom naše globoko so-
ko se ni vršil domov od svojega obiska pri Miklichevih. Našla je svojega moža mrtvega na tleh, v sosednji sobi pa soseda Miklicha. Na pomoč poklicana policija je našlo v prvem nadstropju mrtvo tudi Mrs. Mary Starich, in sodi se, da je vse tri zadušil plin, ki je vhajal iz štedilnika v pritličju. Zagonetka pa je policiji okoliščina, da je našla v Staričevem stanovanju tudi moža umrle Mrs. Starich in rojaka Franka Hofbauerja, na katerih pa ni bilo opaziti nobenih znakov zastrupljenja s plinom. Starich pravi, da je šel v sredo ob 10. zvečer v postelj in takoj zaspal, dočim žene takrat ni bilo doma. Zato tudi ne ve, kdaj se je vrnila domov in sploh nihče ni opazil ničesar sumljivega. Hofbauer pa trdi, da je prišel v hišo šele drugi dan malo pred odkritjem tragedije.
Do smrti je bil povožen od avtomobila v Milwaukee Simon Brumec, star 44 let, doma iz Makolja na Štajerskem. Pokojni je bil samec in član nobenega društva. Umrl je kot popolen siromak.
V Milwaukee je umrl Frank X. Veranich, bivši lastnik in urednik tednika "Slovenija," eden najbolj aktivnih Slovencev v Milwaukee na kulturnem in društvenem polju. Z Vera-nichem je legel v grob zopet eden onih redkih slovenskih delavcev v Ameriki, ki so si prizadevali, da dvignejo svoj narod duševno nad povprečno višino in mu skušajo priboriti tudi med tujci ugled in gospodarsko samostojnost. Veranich je postal prezgodnja žrtev svoje delavnosti.
Božične pozdrave potom brzo java so poslali uredništvu "Ame- ža'ie' riške Domovine" sledeči: Hon. |	Obilica Žganja
Carl W. Weygandt, predsednik! Vodstvo državnih trgovin za najvišje sodnije države Ohio, I prodajo opojne pijače sporoča, Hon. Robert Bulkley, zvezini se-J da Je imel° ob letošnjem božiču nator v Washingtonu, Hon. Rob-1 za 20 odstotkov več dohodkov ert Crosser, kongresman 21. ■ k°t lansko leto. Ljudje so zlasti okraja, Hon. Martin L. Davey,1 kupovali boljše vrste žganje, governer države Ohio, Hon. 1 Nič manj kot $1,250,000 so dr-Frank Merrick, Hon. Dempsey,! žavne trgovine z opojno pijačo Hon. Westropp, Hon. Jos Seth iztržile za žganje tekom tedna
Hurd, Hon. Hertz, Hon. Emanuel Levine, mestni in okrajni sodniki, Hon. Paul Yoder, podgover-ner države Ohio, in številni drugi. Iskrena hvala vsem odličnim Amerikancem, predvsem pa našemu sodniku Lauschetu za pri-
pred božičem. Dcsti centov, malo pameti
V Lorainu je bil pretekli petek aretiran mornar Arthur-Fox, ker je svoji ženi dal na račun zaostalih alimonijev—601 cent. Njegova ločena žena je
srčni pozdrav, in končno stote-. povedala sodniji, da je trpela
rim našim prijateljem, ki so se: "velike duševne muke,' nas spomnili za božič.	' morala šteti cente!
ko je
Vest iz domovine
Mr. Steve Pirnat, 1068 Addison Rd., je dobil iz domovine vest, da mu je v ljubljanski bolnici umrl brat Ivan. Pokojni je bil doma iz Velikih Poljan pri Ribnici in marsikdo čitateljev se ga bo živo spominjal, ker mu je bil učitelj v mladostnih letih. Služboval je na Banji Loki pri Kočevju, na Vidmu pri Dobrem-polju in kot nadučitelj na Krki, v Mokronogu in bil je tudi šolski nadzornik za Novo mesto in okolico. S 1. decembrom bi imel stopiti v pokoj, toda ravno oni dan je izdihnil svojo blago dušo. Pokoj njegovi duši. Ohranite dragemu prijatelju blag spomin!
Smrtna kosa
V soboto zjutraj je preminula po dolgi bolezni' Frances Stane-šič, rojena Gundič. Stara je bila 54 let. Doma je bila iz sela Ka-Ije na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 31. leti. Pokojnica zapušča tu žalujočega soproga Daniela in sina Stanleya Dragas. Bila je članica društva S loboda' št. 235 IIBZ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 14909 Hale Ave. v rusko cerkev Sv. Teodozija pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki ohranjen blag spomin! Doma iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana iz Glenville bolnišnice Mrs. Mary Bittenc, 922 Al-h am bra Rd.
Cene gasolina
Standard Oil Co., je znižala cene gasolinu za pol centa pri ga-loni. Omenjeni družbi so sledile tudi ostale petrolejne družbe.
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN SOME - "fMVENlAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
Sin 81 Cl&h Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NARQONXNA:
Zs Ameriko in Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto *7.00, Aiaerlico In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «.50. Za Cleveland, po raznaAalclli: celo leto. t.5 60; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Can».(lA, $K.5!) per year; Cleveland, by mall, per year. 0.S. and Canada, $3.00 for 8 month«; Cleveland, by qiail, $S.50 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.80 per year, $3.00 for B months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1R78.

No. 302, Mon., Dec. 27, 1937
Novo vodstvo demokratov v Clevelandu
Pretekli teden je imel senator Marvin Harrison, začasni vodja demokratske stranke v Clevelandu, prvi radio govor, namenjen predvsem onim demokratom v Clevelandu, pa tudi v državi Ohio, ki se ne strinjajo z dosedanjim delovanjem demokratskega eksekutivnega odbora in so začeli zlasti po zadnjem županskem političnem porazu odločno zahtevati temeljite spremembe v vodstvu stranke.
Če je govor senatorja Harrisona padel na ugodna tla ali ne, še ni mogoče povedati, kajti ljudje se tozadevno še niso oglasili in podali svoja različna mnenja. Na vsak način pa smo v govoru senatorja Harrisona dobili nekaj dobrih zrn, ki obetajo ves drugačen sad, kot pa je zadnja leta prihajal iz demokratskega tabora. Ker je mogoče marsikdo prezrl ta govor, v katerem je podajal, senator Harrison nove smernice demokratov v Clevelandu, prinašamo na tem mestu nekaj izvlečkov iz tega govora, ki naj kažejo kako se misli demokratska stranka v Clevelandu reformirati. Med drugim je Harrison dejal:
"Da, naš odbor je bil imenovan po Burr Gongwerju, toda ta odbor ne dolguje nikomur ničesar kot samo demokratskim principom. Naš odbor smo že povečali brez da bi koga vprašali. V odboru sta Edgar Byers in prof. Busch, dva izrazita demokrata, ki sta drage volje postala člana odbora. Nikogar ni v Clevelandu, ki bi mogel dvomiti nad politično neodvisnostjo teh dveh mož.
"V bodočnosti ne bomo niti direktno niti indirektno pomagali komu k političnemu slepomišenju ali mu nagajali pri njegovem prizadevanju povzpeti se višje. Ako želi Gong-wer ostati kot vodja stranke se bo moral podati volji večine. Naša odgovornost ne obstoji v tem, da se borimo za "jobe" politikarjev. Naše delo bo zanaprej posvečeno samo principom svobodne in liberalne vlade, kakor so jih poznali že stari demokrati, in kakor so se znova zasvetili na obzorju, ko je prevzel administracijo v Washingtonu predsednik Roosevelt.
'"Jaz dobro vem ,kaj je bilo narobe z demokratsko stranko v Clevelandu. Dolgo, do'-go vrsto let se je stranka borila stoprocentno, da je poiskala delo svojim izvoljenim. V tem prizadevanju je stranka pozabila na visoke cilje stranke. Pozabili smo na javnost, na narodne potrebe v splošnem',; a toliko več energije smo posvečevali osebnim prizadevanjem posameznikov. To je povzročilo, da smo pri treh volitvah zaporedoma propadli.
"Kdorkoli želi hoditi v bodoče z nami bo moral predvsem priseči, da bo deloval za jasnost stranke, zf zdrave, svobodne in liberalne smernice v politiki, kot nam jih je začrtal predsednik Roosevelt. Osebnih intrig, privatnega lova za bogatimi službami v stranki ne bomo več trpeli. Oni, ki so zapustili stranko radi njenih prejšnjih napak, imajo sedaj lepo priliko, da se vrnejo k nam in pokažejo, da jim! je pri srcu napredek stranke.
"In ravno sedaj je čas, da se strnejo demokratske vrste za skupni boj proti ekonomskim rojalistom proti nenasitnim velekapitalističnim interesom, ki stegajo roko celo v Washington in hočejo podjarmiti našega voditelja z lažnimi krizami in javkanjem. Bojim se, da histerični nasprotniki Roosevelta se znajo združiti z nezadovoljnimi demokrati in posledica bo nadvlada malega števila ljudi, namesto vlada, ki izvira iz naroda."
To so glavne točke iz govora senatorja Harrisona glede reforme v demokratski stranki. Človek je imel prebridke izkušnje v preteklosti, da bi danes verjel celo najbolj lepim besedam. Treba bo počakati, da mine čas preskušnje, da se izkaže iskrenost sicer lepih beseefi. Marsikdaj človek v obupu prijema za slamico, da se reši. In ta slamica največkrat zgine, obupanec utone, a na površju ostanejo oni, ki so siromaka pahnili v nesrečo.
Kot rečemo, začetek je tu in mi bomo mirno čakali, da se izkristalizira javno mnenje. Tozadevno mora spregovoriti v Clevelandu še marsikdo, ki dosedaj skeptično gleda ob strani in ob spominu na grenke dogodke v preteklosti.
pravile!
Predsednik Roosevelt in njegova boljša polovica sta bila za praznike nasprotnih mnenj glede svečk na božičnem drevescu. Predsednik je rekel, da bodo gorele voščene svečke, žena je pa trdila, d^t bodo gorele električne. Časopisje sicer poroča, da je zmagala Mrs. Roosevelt. Toda poročilo je bilo čisto nepotrebno, ker so oni, ki so oženjeni, že naprej vedeli, kdo bo zmagal. Menda ja!
*	Ml	*
V Angliji nameravajo vpeljati na železnicah oddelke v vozovih, kjer bi vladala absolutna tišina, ali po ameriško: šerap tok."
I, kam bodo pa potem ženske deli?
jjc	rje	",»
Znani ameriški kartonist Ripley, ki prinaša najbolj čudne in izredne pojave na svetu, ni do danes še prinesel to, kaj pomeni v slovenščini "0-4." No, da ne boste ugibali, vam povemo, da je to ime — Oštir.
Poldrugo uro v zaporu
~ V četrtek dne 16. decembra ob 5. uri popoldne sem pritisnil na električni gumb v pritličju okrajnih zaporov na 21. cesti s pozivom, da me spenjača pelje v četrto nadstropje, kjer je šerifov urad, da se tam zglasim v svrho ogledanja in razkazanja posameznih' oddelkov in celic, kjer domujejo jetniki.
Javim se v lepo opremljeni pisarni ter povem svojo željo službujočemu uradniku, ki se mi je z vso vljudnostjo in prijaznostjo predstavil kot namestnik šerifa. Že sama vljudnost tega uradnika je govorila, da živi v njem velika naklonjenost in gostoljubnost. V sosedni sobi tik poleg šerifove pa je tajniški urad in v njem nadvse prijazna in vljudna tajnica. Ni mi bilo težko ugotoviti čemu vsa ta prijaznost, ko sem zaznal, da je prvi šerifov namestnik in šeri-fova tajnica slovanskega poko-ljenja. Slovani smo znani iz praveka, da je bil in je gostoljuben in miroljuben narod. Ta prijaznost in gostoljubnost je napravila name najboljši vtis. V misli mi prihajajo evropski tozadevni uradniki, ki z strogo uradnim glasom le toliko govore in le toliko vljudnosti izkažejo, kolikor malo le morajo. Končno, če vprašaš, molčijo, če prosiš, z glavo odmajejo, če pa zahtevaš, ti rečejo, da je to protizakonito.
Za menoj je prišlo vf šerifov urad več drugih časnikarjev inozemskega časopisja v Clevelandu. Bilo nas je skupaj okrog 25, ki smo se razdelili na dva oddelka. Jaz sem se opredelil, da grem š prvo skupino, katero je vodil šerifom namestnik:- Stopili smo k dvigalu, da se pope-ljemu v najvišje nadstropje.
Električno dvigalo je vodil zopet list naše gore, Mr. Joseph Gornik, ki stanuje na Giddings Rd. Takoj sva bila dogovorjena, da dobim od njega potrebne informacije. Je zelo fin dečko, prijazen in postrežljiv. Vodil nas je vseskozi po ekspediciji od najvišjega do najnižjega nadstropja. Uposlen je kot pomožni šerif in vidim, da mu mesto po osebi in značaju pristoja.
Prvi naš pristan je bilo dvanajsto nadstropje. Stopili smo iz dvigala in v nosu nas je prijazno požgečkala pripravljena večerja za jetnike. V pločevinastih posodicah je bilo pripravljeno mleko, preparirano sadje in pecivo. Posodice so bile skrbno pomite in tudi kuhinja je bila v najboljšem stanju. Razni preparacijski stroji, ledenice, razkuženi lonci in druga posoda so jasno govorili, da tukaj se ne dela nikomur krivica, nasprotno, marsikateri jetnik, ki je danes tam zaprt, ni imel niti od daleč to, kar mu nudi ta hiša, ki bi morala biti hiša pokore, ne pa hiša hotelske postrežbe. Ogledali smo si shrambe in tudi jedila ter ugotovili poleg najboljše čistoče tudi sve-žost jedil. V kuhinji gospodari stasit unijski kuhar, ki je po rodu Nemec* Poleg par ženskih mu pomagajo jetniki, ki imajo bolj lahke kazni. Vse osobje pa izgleda najboljše opravljeno kakor tudi zdravstveno v najboljšem stanju. Večkrat so zdravniško preiskani, da ne bi med ostale jetnike zanesli kakšne bolezni. Pokazannam je bil celotedenski jedilni list, ki vsak dan vključuje mesne jedi. Vsako kosilo obstoji iz štirih raznih vrst. Zjutraj ali zvečer pa s tremi jedili. Marsikateri naš delavec, ki se mora trpinčiti v zaprašeni tovarni ter doma vzdrževati svojo družino, bi zavidal ta jedilni listin pripomnil: "jaz in moja družina si tega ne mo-
remo privoščiti." če me pogled na hrano ne vara lahko trdim, da več nego polovica naših ljudi bolj skromno živi kot oni, za katere morajo v davkih prispevati, ki so jim v svobodi njih življenje in imetje ogrožali. Sicer so nekateri v tem poslopju taki, ki v polni meri uživajo človekoljubno sočutje, toda v pretežni večini so pa taki, ki niso vredni strehe nad seboj. V nadaljnem dopisu bom omenil tovrstne jetnike, katere hočem ločiti od onih, ki so poprej hijenam podobni kakor pa ljudem.
V enajstem nadstropju se nahaja lepo urejena jetniška bolnica. Jetniški bolniški sobi šte-jeti vsaka po 20 z belim perilom oblečenih postelj. V bolniškem nadstropju je največ onih, ki imajo nečedne bolezni, katere so dobili še ob času, ko so se potikali po raznih nižinskih prostorih. Samo v mesecu novembru se je nudilo 382 jetniškim pacijentom zdravniško pomoč. Poleg operacijske sobe je tudi lekarna, ki je polna raznih zdravil. Jetniški zdravnik je vedno na razpolago, kadar je to potrebno in poleg tega tudi med tednom nadzoruje bolnike. Jet-nikom bolnikom pa je vedno na razpolago posebni bolniški strežnik, ki nudi prvo zasilno pomoč. Če ne bi človek vedel, kje se nahaja, nikoli ne bi mislil, da je to jetniška bolnica. Tihota, vzoren red in snaga daje prostoru značaj, kakršnega se za moderno bolnišnico zahteva.
Deseto nadstropje je opremljeno z židovsko kapelo in obenem obednico, ko dospe porota ali drugi uradni obiskovalci, da preiskusijo jetniško hrano. Nasprotno od kapele pa se nahaja jetniška brivnifca, kjer se jetnike striže in brije. Ogledal sem si brivski stol, toda ugotovil sem, da je enak kakor jih imajo v razkošnih brivnicah. Pojasnjeno pa nam je bilo, da kadar pridejo na ta stol hudi zločinci, da se jih k stolu pri-veže, da z njega ne padejo oziroma iz njega ne pobegnejo. I Pozabil pa sem vprašati, če si lahko jetnik naroči kakšno "frizuro" mu mora brivec napraviti. Brivnica ima tudi prostor za obleko, kav Pa ne vem ali jo brivec tam spravlja ali jetniki, ko jih pripeljejo k striženju.
V devetem nadstropju se nahajajo kršilci postave, ki so bolj lahkega značaja. VeČina njih pomaga v kuhinji in drugod, kjer je potrebno za vzdrževanje reda in snage. Medsebojno žive v dobrem razpoloženju ter imajo skupno jetniško sobo. Vsa kazen je zapopadena v tem, da jim je omejena svoboda oziroma, da se morajo odreči svobodni volji, ter. delati za one, katerim je prepovedano zapustiti jetniške celile. Meni seje zdelo ravno tako kot smo bili prva dva meseca pri vojakih re-krutje. Za delo pa prejemajo priboljšek v hrani, kar jim človek iz srca privošči. Njih okrogla lica jasno izpričujejo, da jim ni nikake krivice, razen prikrajšane svobode. V tem nadstropju je uslužben kot pomožni šerif naš dobri znanec in društveni delavec Lawrence Lesko-vec. Mislim, da s temi jetniki je lahko komandirati, ker če so neubogljivi je zamera v kuhinji, kjer se deli blagor in ravnovesje za tela. Najbolj mi je v tem nadstropju ugajalo, ko sem videl lepo brivnico, kopalnico in higijenično čista stranišča. Stranišča in kopalnico dele sive marmornate plošče, ki značijo delno razkošje. Tla čista, lepo umite marmornaste plošče, moderno urejene kopalnice m zračni prostori sličijo hotelski postrežbi.
Osmo nadstropje je eden na.i-
žalostnejši oddelek v poslopju.' V njem so nastanjeni oni, ki so na opazovalnici za slaboumne. Vsak teden po dvakrat so ti ljudje obiskovani po zdravniku, dokler se jih uradno oziroma sodnijsko ne prizna za zdrave ali slaboumfte. V sredini imajo skupno jedilnico, kjer se podne-vu zadržujejo, zvečer pa imajo levo in desno skupne sobe, kjer spijo. Perilo na posteljah se vsak teden dvakrat premeni, toda s temi bolniki je najtežje delo, ker niso odgovorni za svoja dejanja. Poleg vsega tega pa vlada v njih spalnicah red in snaga. Uslužbenci imajo zelo naporno delo krotiti tovrstne bolnike in večkrat se pripeti, da se morajo poslužiti skrajnih sredstev, da jih privežejo ali zaprejo v to pripravljene temnice. Poleg velikih sob imajo več posameznih sob, kjer so zaprti oni, ki so drugim bolnikom nevarni. Te bi bilo krivično imenovati jetnike in so v mojih očeh najbolj pomilovanja vredni ljudje, kar jih je v poslopju. Dobil sem vtis, da se ž njimi z vso obzirnostjo in sočutjem postopa. Obrazi uslužbencev dovolj jasno govore, da jim je nesreča bližnjega globoko pri srcu. Mislim, da se tozadevno
ne motim.
Sedmo nadstropje je razdeljeno tako, da so na enem koncu zaprte ženske in na drugemu koncu pa mladeniči od 17. do 22. leta. V tem nadstropju so sami taki mladeniči zaprti, ki so napravili prvi prestopek v življenju. Seveda med njimi tudi taki, ki so morilci, tatovi in drugi kršilci postav. Tukaj so zaprti po več skupaj in črni strogo ločeni od belih. Vsi ti čakajo na sodnijski izrek ter se nahajajo v preiskavi. Videti jim je, da se jim ne godi nikaka krivica, ker sem videl, da igrajo karte in celo časopise in knjige čitajo.
Videl sem mefi'_j?:iimi in na njih obrazih kesanje, toda med mnogimi pa zakrknjenost, katera jih bo v življenju dovedla ne električni stol. žal mi je bilo za nekaj mladeničev, njih lepa postava, lep obraz in na njem inteligentne poteze, da so postali žrtve in jetniki železnih drogov. Marsikatera mati bi se zjokala ob pogledu na svojega otroka, če bi ga videla kaj mu bodočnost piše. Mogoče nekaj jih bo dobrih postalo po prestani kazni, toda.več onih, ki imajo mrk pogled, pa bo v največjo nadlego človeški družbi. Pač žalosten prizor, česa vsega je človek zmožen, če nima prave moralne /zgoje. Dušeslovec bi našel v teh obrazih mnogo koristnega materiala, ki bi lahko odvrnil gorje onim, k iso k temu nagnjeni.
V	tem nadstropju, kakor tudi pozneje opisanih, se nahajajo prostori, kjer lahko advokat z letnikom govori. Prostor je tako pripravljen, da ne more ni-kdo drugi slišati kot ona dva, ki •e pogovarjata. Pogovor se vrši skozi linico tako, da lahko drug drugega vidita in slišita. Vodstvo jetnice ne dovoli, da bi prišli zagovornik in jetnik skupaj po zadnjem begu, ki se je izvršil pred nekaj meseci.
V	šestem nadstropju se nahaja katoliška in protestantov-ska kapela, vsaka po 40 klopi in v vsaki štirje sedeži. Kapela pa ima zadaj dohod iz sedmega nadstropja, kjer pridejo ženske k službi božji. Kapela, katoliška in protestantovska, je pre-deljena s špansko steno, ter je vsak objekt zase.
V	tem nadstropju so sami federalni jetniki, ki čakajo sodbe ali sq pozneje odvedeni v zvezne zapore. Med temi jetniki so tudi kršilci zvezne postave, ki se pregrešijo s kuho žganja in oni, ki se poslužujejo hazardne-ga igranja. Med temi jetniki najdeš pohlevne kotličarje kot tudi težke zločince. Nastanjeni so po celicah in sicer kar jih je
manj nevarnih, po osem v eni celici in zopet drugi, ki so posamezno zaprti, ker imajo težke zločine na svoji vesti. Nahajal sem se v eni taki celici in radi radovednosti dvignil odejo, da vidim, kakšno perilo se skriva na postelji. Pohvalno se moram izraziti, da je bilo lepo in čisto. Neki dvajsetletnik, ki se je nahajal v celici, je čital knjigo in nič mu ni bilo po volji, da smo ga obiskali. Sicer nam ni ničesar rekel, toda videlo se mu je, da mu nismo bili zaželjeni gostje.
V enem koncu nadstropja so pa zaprti oni zločinci, ki so v prostosti uživali o m a m 1 j i v a sredstva, kakor opium, kokain in drugo, kar jim je živčni sistem umorilo. Njih grozno vpitje pretrese človeku kosti, še posebno kdor ve, kaj vse ta omamljiva sredstva iz človeka store. Iz človeka postane zver, ki je bolj krvoločna, kakor pa najhujši leopard.
Peto nadstropje je najbolj obljuden prostor v poslopju. Tukaj so zaprti zakrknjeni zločinci, ki so premišljeno izvršili svoje nečedno dejanje. So sami starejši grešniki, čeprav njih starost tega ne govori. V tem oddelku so zločinci, ki so storili tri ali več zločine. Namestnik šerifa nam je povedal, da med temi jih je več kakor 50 morilcev. Zaprti so v posameznih celicah in tako razpredeljeni, da drug do drugega ne morejo. Ko je železje zapelo, so se vsa vrata avtomatično potom elektrike odpirala posamezno ali skupaj. Ko smo stopili v prostor med celicami in zidom z obrazom k jetnikom, se mi je zazdelo, da je to edini prostor, kjer sem čutil v svojem nosu nek čudni duh po divjačini. Videl sem absolutno vse čisto in vse v najlepšem redu, toda neprijetni duh, lahko bi rekel živalski, me je navdal, da se več ne nahajam pri ljudeh, ampak v zverinjaku. Mogoče je bila to zgolj domišljija, toda tega se ne bom nikoli iznebil, kar sem čutil med temi razbojniki in uničevalci človeške družbe. Gledal sem v te obraze in videl sem v njih topost, krvoločnost in vse, kar je svojstvo zverinskega nagona.
Četrto nadstropje je tudi nadstropje težkih zločincev, ki ?o enaki in v gotovih slučajih še težji, kakor pa v petem nadstropju. Iz tega nadstropja so pobegnili pred meseci Widmer, Bird in njegov pajdaš. Dobil sem med jetniki isti vtis, kakor v prej omenjenem prostoru. Pokazalo se nam je na licu mesta, kako se je pobeg izvršil in prepričan sem, da je to šerifu zelo draga šola in igra, ki se ne bo nikoli več ponovila. Če človek opazuje, kako je vse zagotovo narejeno, ne bi nikoli sodil, da se da od tukaj pobegniti. Človeka groza pretrese, ko zasliši, kako železje zaropota, kadar odpirajo jetničarji celice ali posamezne oddelke. Mislim, da vsak, kdor se odloči izvršiti zločin, pa bi v tistem momentu slišal zazveneti železje, kakor sem ga jaz, bi se gotovo premislil.
Če je imel reporter od Pressa toliko živcev, da se je pustil zapreti radi tega, da bo napisal novico oziroma senzacijo, bi ga jaz poslal v tisto nadstropje, kjer je nameščena opazovalnica. Če se hoče dopisniku od Pressa za novice med zločinci, naj gre med one in jih tudi išče, ki so človeški družbi nevarni in ne med one, ki so že v roki pravice. Če je bil med jetniki lačen, mu je prav. če je mislil, da mu bodo v zaporu z bonbončki stregli, mislim da se je obrnil na napačen naslov, če hoče vedeti, kakšna je hrana med preprostim narodom, naj gre po hišah in strinjal se bo z menoj, da je mnogo onih, ki so v svojem srcu čisti in pošteni slabše prehra7 njeni kot oni jetniki, za katere
morajo ti reveži davke plačevati. Smelo lahko trdim, da imajo v Evropi nižji državni uslužbenci slabšo hrano kakor pa tukaj jetniki, ki morajo oziroma bi morali za svoje grehe pokoro delati.
Mi se včasih poprašujemo, čemu toliko zločinov in kršitev zakonov, ko po drugi strani z vso ihto simpatiziramo z največjimi zločinci. Zločinec se bo le tedaj poboljšal, kadar se bo zapora bal, ne pa da se bo radi lakote in strehe v njega s polnim zaupanjem zatekal in iskal v njem potsrežbo, kakršno mu more le dober hotel dati.
Obrekovanje, da vlada v okrajnih zaporih zanikrnost, nesnaga in nered, je istisnjeno od reporterja, ki hrepeni po senzacijah in kričečih novicah. Jaz in vsi moji pasanti smo soglašali v tem, da v okrajnih zaporih je najlepši red, najboljša postrežba, velika čistoča in najboljša in sveža hrana, če mi bo kdaj dana prilika, se bom rad povrnil na to zadevo in podrobno popisal, kaj vse se najde za zidovi in železnim drogovjem v okrajnih zaporih.
Joško Penko, zastopnik A. D.
Silvestrov večer na Jutrovem
Že dlje časa: smo se vpraševali, kam bi šli na Silvestrov večer mi Jutrovci. Do zaključka smo prišli, da gremo vsi v Slovensko delavsko dvorano, kjer bo zabave za stare in mlade. Naš gospodinjski klub pravi, ako bo direktorij skrbel za vse žejne in drugp, bomo pa me članice kluba skrbele, da ne bo noben lačen šel domov, čeravno bo na petek. Na programu bo tudi krasna veseloigra v treh dejanjih. Ob polnoči bomo imeli pa še poseben program. Zatem sledijo pa voščila za novo leto.
V imenu gospodinjskega kluba vas vse skupaj prav lepo povabim na to našo skupno prireditev. Gotovo vam ne bo žal.
Meseca januarja, na 6., se bo vršila naša glavna letna seja našega kluba. Na tej seji je treba izvoliti nov odbor za 1938. Moja želja je, da se udeležile vse članice in si izvolite odbor, ki vam bo v ponos.
H koncu mojega dopisa želim vsem čitateljem tega lista srečno novo leto, posebej pa še vsem članicam našega kluba.
M. Planinšek, predsednica.
Predsednik Jugoslovanske vlade Stojadinovič, ki je nedavno obiskal laškega diktatorja Mussolinija.
Ce verjamete a!" pa m
Ongav Jože je bil na lovu. Kar sam je šel, meneč, da bo tudi sam pobral, kar bo padlo. Nič mu ni prišlo na muho, zato je bil slabe volje. Onkraj gozda se mu pa pridruži drugi lovec, ki ga prijazno
nagovori:
"Pa vam ni dolg čas, ko kar
sami lovite?"
"Prav nič! Saj zmeraj pride kak tepec in mi dela druščino."

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po umikui liTlnlVi K. Kara
"Ali smo res Škipetarjem podobni?"
"Gotovo ne. Pa tisti črni konj me je zmotil. Da je jezdec nekoliko večji, bi res mislil, da ste tisti Škipetarji—. Čeprav niste oblečeni po ški-petarsko."
"Tisti Škipetarji—? Katere pa misliš?"
"Oprosti, gospod! Ne smem govoriti o njih."
Tako tako—! No, povem ti, da nobenemu poštenemu človeku ne bo škodovalo, če nam poveš, kdo so tisti Škipetarji!"
"Morebiti pa le! Zvedeli bi, pa bi se maščevali. In napadali poštene ljudi."
"Ne boj se! Nikomur ne bom nič povedal.
Halef, daj mu bakšiš!"
Halef je izvlekel mošnjo in mu vrgel nekaj drobiža. Stari pa se je zabrižen čehljal za ušesom, pokašljal in dejal:
"Effendi, potomec preroka si, spoštujem te, rad bi ti ustregel. Pa ne smem. Vest mi ne dovoljuje, obljubil sem, da bom molčal. Vzemi svoj denar nazaj!"
"Le obdrži ga! Vidim, da nisi ravno bogat."
"Pa ti bom moral povedati tisto o Škipetarjih?"
"Ne, ne, ni treba! Toda če te vprašam, mi boš odgovarjal?"
"Effendi, dober si! Le vprašaj."
Preprost človek! Sam si ni upal izdati svojih skrivnosti, pa če bi ga vprašal, bi mi menda vse povedal—.
"Škipetarji bi torej naj prišli tod mimo?" sem začel.
"Tako je effendi!"
"Koliko pa bi jih naj bilo?"
"Štirje. Eden njih, sem zvedel, bi naj jezdil vranca arabske krvi, črno brado ima visoke škornje in dve puški.
Povej, effendi" je pravil in zvedavo gledal Riha, "ali ni tisti konj arabski vranec?"
"Seveda je."
"Tako sem si koj mislil in zato bi vas bil skoraj zamenjal s tistimi morilci."
"Tako tako —! Za morilce si nas torej skoraj imel —? Kdo pa ti je pravil, da bodo prijezdili taki hudobni ljudje mimo?"
"Hm—!"
"Tega najbrž ne smeš povedati?"
"Ne, effendi!"
"Zelo molčeč človek si!"
"Bi ne bil tako molčeč, da nimate nekaj pri sebi, kar mi je zelo sumljivo."
"Kaj pa bi bilo tisto?"
"Tisti veliki škornji tamle na sedlu."
Spet nas je zvedavo gledal.
ogla. Starec je pokazal na njega.
"Ej —! Tamle prihaja!"
"Kdo je tisti?"
"Moj sin. Za vodnika je bil —. Pa tudi o njem ne smem govoriti —."
Zaslutil sem, kaj mi prikriva.
Mubarek je prišel s svojimi tremi spremljevalci vsekakor tod mimo koče, pa si je kočar-jevega sina vzel za vodnika, ker ni poznal pota črez planino v Zbičance. In za slučaj, da bi mi le ušli Aladžijema in prišli mimo koče, je natvezel starcu bajko, da bodo prišli mimo štirje morilci, krvoločni Škipetarji. In eden od njih bo jezdil vranca, velike škornje bo nosil in črno brado pa dve puški da bo imel. S tem popisom sem bil mišljen jaz. In zagrozil je dobremu kočarju, da mora molčati o njih.
No, morebiti je bil sin zgovorne j ši.
Prišel je bliže, kislo se je držal, komaj da je pozdravil. V kočo je mislil stopiti.
Starec pa ga je prijel za roko.
«No—? Nič ne rečeš—? Si dobil tisti lepi bagšiš?"
Cmerno je odgovoril:
"Bagšiš da — ! Vse kaj druga sem dobil, le bagšiša ne! Ljudje so iz dneva v dan slabši! Celo svetnikom človek ne sme več zaupati."
"Misliš menda starega Muba-reka?" sem se oglasil.
Z nezaupnim pogledom me je ošinil.
"Kaj pa ti veš o Mubareku?" je neprijazno vprašal. "Ga poznaš? Si morda njegov prijatelj?"
"Poznam ga. In še zelo dobro. Njegov prijatelj pa nisem. Mi smo namreč tisti Škipetarji, ki vas je pred nami posvaril."
Stari je prestrašen zlezel s klopi.
"Allahi — wallahi —! Ali nisem slutil —!"
Proseče je sklenil roke.
"Effendi, prizanesi nam! Reveži smo! Moj sin je košar, koše plete iz protja. Tamle doli na vodi mu ga otroci režejo. Sam pa nisem za nobeno delo več, niti vrbovih šib ne morem beliti, pro-tin mi je zvil prste. Poglej!"
Pomolil mi je roke.
"Ne boj se!" sem ga miril. "Nič se ti ne bo zgodilo! Ali si že kedaj videl Škipetarja, ki bi nosil zelen turban šerifa?"
"Ne, effendi, nikdar še ne!"
"Med škipetarji pač ni človeka, ki bi bil potomec prerokov. Torej tudi jaz nisem tak hudoben, roparski škipetar!"
Dvomeče me je gledal.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
28.—Marijina družba, ples v novi šoli sv. Vida.
31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida.
31.—Silvestrov večer priredita direktorij in Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
31.—Pevski zbor Soča priredi na Silvestx*ov večer zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
31.—Silvestrov večer ples priredi Prosvetni klub SND v obeh dvoranah S. N. Doma.
31.—Klub Zapadnih društev priredi veselico v Klima dvorani, 3241 W. 50th St.
JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
1.—Vežbalni krožek Frances Rupert Cadets od št. 14 SŽZ obhaja prvo obletnico s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
8.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Lovski	ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Interlodge	liga, ples v j v Knausovidvorani, avditoriju in spodnji dvorani S. I 13.—Društvo Ribnica št. 12 N. Doma. jSDZ priredi proslavo 25-letnice
16.—Podružnica	št. 25 SŽZ, | s petjem, govori, nastopi in ple-igra in ples v Knausovi dvorani.1 som v S. N. Domu.
16.—Dramsko društvo Ivan, 19.—Društvo Marije Magda-
Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
22.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Dramsko	društvo Abra-ševič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
30.—Workmen's	Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma.
5.—Skupna	društva fare sv. Vida, plesna veselica v Knausovi dvorani.
6.	— Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6.—Društvo Danica št. 11 SDZ, proslava 25-letnice s plesom v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pevski zbor "Cvet" pri-
; lene št. 162 KSKJ (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani.
20.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avdin toriju S. N. Doma.
26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights.
26.—St.	Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani.
27.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ ima igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
MARC
20.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma.
17.—Prosvetni klub SND, spomladanska prireditev za Slovensko mladinsko šolo v avditoriju S. N. Doma.
23.—23d	Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
24.	— Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Dramsko društvo Abra-
redi igro in "Valentine" ples v Slovenski delavski dvorani na ' ševič, predstava in ples v avdi
Prince Ave.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave.
12.—Wrong Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Klub slovenskih vdov priredi domačo plesno veselico
toriju S. N. Doma.
30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave.
1.—Društvo Pioneers HBZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
"Pa si pravkar rekel, da ste
"Škornji—" je štel na pr ste, "dve puški—, arabski vra- j
nec —, vse vidim. Pa tistega i tisti Škipetarji, ki so nas pred ni, ki bi naj škornje tudi no-! njimi svarili —!" sil in puško in ki bi jezdil | "Tisti smo, ki so o njih govo-vranca—. In ki bi imel črno j rili, to je res. Laž pa je, da bi brado —. In velik bi moral tu- j bili Škipetarji." di biti—."	i "Laž — ? Da torej niste Ški-
Gledal je mene.	! petarji —? Ampak vranca ima-
"Da imaš svetle brade in da ! te —! In .šornje tudi —. In dve nisi blagoslovljen potomec pre-j puški —!" rokov, bi —."
Mlad človek je zavil krog j
Japonski tanki prodirajo dalje poiem, ko so Japonci zavzeli mesto Nanking.
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, G soh, spodaj
887 Ansel Road, za 2 družini, 4 sobe vsaka 548 E. 123 St., 8 sob 15937 Whitecomb Ave., hiša za 1 družino, 5 sob Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
Gledal nas je in majal z glavo.
"Tistega ni, ki bi naj imel črno brado —. In vranca bi moral jezditi —. In škornje, velike škornje —
Prekinil sem njegovo ugiba-| nje.
"Tisti sem jaz. Menjal sem j konja in preoblekel sem se, da ! bi me ne spoznali lopovi, ki so I me čakali v zasedi." j Poskusil sem pri sinu. j "Slabe izkušnje, se zdi, si do-I živel z Mubarekom in njegovi-i mi spremljevalci?"
Ni mi odgovoril. Obrnil se je k očetu.
"Da! Pa ne samo jaz, tudi svak Si videl njihove konje?"
(Dalje prihodnjič)
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—KSKJ	Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica* št. 41 SŽZ obhaja osmo obletnico in ma-
vse mogoče, dasi se strogo pazi na to, da v takem slučaju opozorite, da se popravi. In pa kdor je enkrat ali večkrat dal, naj vedno pove eno ime in naslov, ako se morda ni preselil, da ne bo potem prevelikih zmešnjav, ko bo treba vse to seštevati in določiti pa zapisati v knjigo koliko je kdo dal. Prosim, da točno zasledujete, ter v dvomljivih zadevah vprašate in poveste, da-li
terinsko proslavo v S. D. Domu 'je prav zapisano vaše ime ali ne. na Waterloo Rd.	I Vsem društvom rojakom in
14.-15.—Jugoslovanski kul- rojakinjam, ki tako velikodušno turni vrt, prireditev v avditori-1 podpirate kulturni vrt, pa prav ju in spodnji dvorani S. N. Do-! Vesele božične praznike in sre-
ma.
Za kulturni vrt
čno novo leto!
Jože Grdina, tajnik J. K. Vrta. -o-
V Elysian, parku pri Los Angelesu se je w-icnlcwt začel rušiti hrib. 1,000,000 ton zemlje se- je zvalilo preko glavne ceste in potem, v vodo. Na sliki'se vidi, kako je ze'mlia porušil« nasipe ob cesti. V kotu na sliki ire vidi, kako je velika skala pritisnila neki avtomobil ob žiti.	• ,
' ' ' '	' ......" ".......... ""	J, ;	'
"Tu imaš $5.00, pa nikar v list ne deni." Tako je rekla neka oseba, ki ne želi imena v listu. Zopet druga oseba je dala $1.00. Tudi tajieželi biti v javnosti. Bo že Baraga poplačal, je dejala. Torej, kakor kdo želi, tako se pa napravi. Ostane le v knjigi zapisano. Tam pa mora biti radi pregleda računov. Samo tole se meni ne zdi pravilno, ko kdo pravi, kadar se piše v knjigo, ter se izroči originalno potrdilo: "Oh, saj ni treba režita!" Treba ga je radi pregleda, da je vse zapisano. Prosi se vsakega, da potrdilo tudi spravi, ne ga proč vreči, ker potem se utegne morda komu zdeti, da je dal, a v resnici pa ni. To, na primer, lahko nanese slučaj.
Po pošti sem tudi dobil ček za $5.00, katerega je poslal Mr. Skuly za društvo Slovenec št. 1 S. D. Z. To društvo je že tudi prej dalo, za vrt. Tudi pionir J. S. K. J. ter največje društvo pri tej organizaciji, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37, ki je že prej trikrat prispevalo po prav lepe svote, je tudi to pot še dalo $5. Prav enako društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 K. S. K. J., ki se je že prej večkrat odrezalo z večjimi prispevki je dalo $5.00. Ja, ja," je rekla Mrs. Rupret, tajnica tega društva, kaj pa misliš, da smo pri "sv. Cirilu in Metodu." Pri društvu Danica št. 11 SDZ. so se nas te agilne članice ponovno spomnile ter prispevale $3.00. že prej so večkrat dale. Prav enako pri društvu sv. Kristine št. 219 K. S. K. J., ki so jako dobri podporniki vrta, so to pot dali $4.00. Mrs. Zdešar, ki je tajnica pri tem društvu in pri podružnici št. 32 S. ž. Z. je prinesla tudi za to podružnico $2.00. Oba društva sta že prej večkrat d$la; Tudi Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. so rekle, da ne marajo biti zadnje, pa so dale $3.00.	^
Mrs. Matevž Leskovec, 1949 E. 172nd St. je tudi rekla da da par dolarjev. Ampak če dobim knjigo, potem dam $3.00. "Ja, seveda in tako je dala $3.00. Mr. Charles Jarc, 1377 E. 43rd St. je tudi rekel, da ne gre tako, da bi on nič ne dal, pa je dal $1.00.
Tako vidite, le gre in rojaki, rojakinje in društva, prav velikodušno prispevajo. Za kar naj jim bo izrečena prav lepa hvala. Mislim, da ni treba poudarjati, da. gre to za grmičje. Prej so nam ti razni dolžniki obetali, da ne bodo prav nič sitni in bomo lahko dali kadar bomo imeli. Sedaj pa vedno stoje z svojimi zahtevami in nadlegujejo. Je pač tako. Dokler konja loviš, mu ovsa moliš. A kadar ga imaš enkrat v pesti, tedaj pa po njem z goria-čo.
Zato naš narod res zasluži pohvalo, ko se tako velikodušno odziva s prispevki. Seveda, še precej rabimo, da se z vsakim dnem ta svota niža, a tako svoto spraviti skupaj ni kar tako. Torej kdor more, takole sedaj, ko je čas dobre volje, namreč božič, da bi še ta ali oni kaj dal ali primaknil. Kolikor pač zmore, no.
Imena vseh posameznikov in društev bodo priobčena na tem mestu, kakor kdo želi. Prosi se pa, da v slučaju kake napake, ali da bi kako ime izpadlo, kar je
MESTNE VESTI
Starinarji
Mestna zbornica je sprejela postavo glasom katere bo moralo 75 odstotkov nabiralcev starega železja, papirja in raznih enakih predmetov opustiti svoje prostore. Nova postava prepoveduje starinarjem imeti svoje prostore v bližini stanovanjih hiš ali v bližini železniških prog. Starinarji morajo tudi svojo starino imeti pospravljeno v poslopjih, ki so varna proti ognju. Ker večina starinarjev tega ne bo moglo narediti, bodo prisiljeni opustiti svoje posle.
Odborniki za 1938
Društvo Lipa je izvolilo sledeči odbor za 1938: predsednik Jos. Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnik Anthony Meklan, 485 E. 109th St., blagajnik John Sivec, zapisnikar Jok Ban. Nadzorniki: Stanley Počkar, Frank Sot in Jos. Vidic. Bolniški nadzornik :Jos. Terbovec. Zastopnik za delniško sejo SND Jos. Trebeč, za Klub društev SND Andrew Skerl. Zdravniki dr. Kern, dr. Oman in dr. Škur.
Društvo Ribnica
Cenjeno članstvo društva Ribnica št. 12 S. D. Z. se prosi, da upošteva sklep decemberske občne seje, ki je spremenila seje od 3. nedelje na vsalc drugi petek v mesecu. Seje se vršijo v starem poslopju S. N. Doma, soba št. 4. Tajnik društva Joseph Ban želi vsem skupaj zdravo in srečno novo leto!
Društ. Brooklynski Slovenci
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1938: predsednik Jakob Jesenko, podpredsednik Paul Oblak Sr., tajnik Frank Hunter, 3410 W". 97th St., blagi-j nik John Slabe, zapisnikar Frank Stebel. Nadzorniki: Frank Ostanek, Jos. Arhar in Math Fi-lipič. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 4002 Jennings Rd.
Kako pride nesreča . . .
Mrs. Margaret Phillips prodaja kokoši v neki trgovini na St. Clair Ave. Za praznike je nesla svejemu očetu Martinu Kardosu lepega petelina. Oče je plačal za petelina, a pri tem mu je padla desetica na tla. Ko se pripogne, da jo pobere mu pade iz žepa revolver, ki se sproži in krogla zadene Mrs. Phillips v levo nogo. Dobila je tako rano, da ji bodo merali nogo odrezati.
MALI OGLASI
Išče se
Frank Kotnik, doma iz vasi Dane, Stari trg pri Ložu. Kdor ve za njegov naslov, naj blagovoli sporočiti ali pa naj se zglasi pri Ivanki Keržič, po domaČe Kor-diševa, 1189 Addison Rd., Cleveland,O.
Hiša naprodaj
ima tri sobe spodaj, tri zgorej, dve dovršeni sobi v podstrešju. Nahaja se v bližini Kulturnega vrta. Hiša je stala $9,000, se dobi sedaj za samo $4,500. Takoj plačate $1,500, drugo na lahke obroke. Hiša je prazna in si jo lahko ogledate takoj. Ključ dobite pri Jacob Tisovec, 1366 Marquette Rd. Tel. ENdieott 4936.	(302)
K?:-
i I
i
Bentonu — ter ga je poprosil, naj pazi z očmi in ušesi, če bi morda kaj zvedel o njej.
Hough je bil videti presenečen, obenem pa vesel, da mu je Neale pokazal svoje zaupanje, in je dejal, da hoče storiti vse, kar je v njegovih močeh, ako se ponudi prilika, da mu pomore.
(Dalje prihodnjič)
katerim so ga zasipali pri gradnji železnice, je bilo njegova rešitev.
Neko jutro je šel na brzojavni urad, ker se je nadejal povelj od generala Lodgea. Šefov posebni vlak je stal na postaji, na poti proti iztoku.
"V Omaho moram, Neale," je rekel Lodge. "Strahovita istori-ja. Ravnatelji že spet razsajajo !"
"Zakaj ?"
"Zaradi gradbenih troškov. Kaj naj bo drugega? Neale, težave se množijo. Namenil sem vam nalogo, ob kateri vam bodo osiveli lasje."
"Da vidimo," se je zasmejal Neale.
"Ali se še spominjate meril-skih del za most št. 10? V predgorju, več ko dve leti bo tega?"
"Težko da bi kdaj pozabil."
"Nu vidite, tračnice so položene do dvajset milj pred št. 10. Kmalu bomo pri mostu — in niti en steber še ne stoji."
"Kako to?"
"Ne vem. šele snoči sem dobil poročilo. Prav čudno pisanje. Evo, prečitajte ga . . . Kolikor imam jaz pregleda o stvari, dela tam že nekaj mesecev silna množica ljudi. Zgradili so več stebrov, a vsi so se pogreznili."
"Pogreznili!" je vzkliknil Neale. "O! To je zagonetno! . . . Gospod šef, meritve sem vodil jaz. Nikoli ne pozabim, kako sem se moral ubijati."
"Morda ste se zmotili?"
"Kakopak, morda," je naglo odvrnil Neale. "A najprej moram videti na svoje lastne oči. Preteto trd posel sem imel — in baš take težke naloge me najbolj zabavajo."
"Nu, odpravite se na lice mesta in privoščite si še malce zabave."
"To pomeni, da moram tam taboriti? In da ne pridem več v Benton?"
šal sem, sinko, da imenujejo vaše ime v zvezi z zloglasnimi igralci .. . Tudi o Beauty Stantonovi so mi nekaj pripovedovali."
Neale je za trenutek odvrnil obraz in obmolknil. Lokomotiva je zažvižgala, zvonec je zazvonil; izprevodnik je klical generala Lodgea. Šef je vzdignil roko, češ, naj počakajo.
"Peljati se moram," je rekel naglo. "Neale, prevzemite št.
ki se je počasi premaknil z me- okoli sebe. Zvedi kaj novega, do-sta. Neale je gledal za njim, ko kler se ne vrnem v Benton." se je odpeljal s postaje, in je s "Nič ne skrbi, da ne bi." hvaležnim srcem pomislil, da so, "Hvala ti, stari. In zdaj mi mu poverili visoko mesto in da ostani zdrav. Podvizati se mo-njegove slutnje o bližnjem povi- ram."
šanju niso bile neosnovane. De- Na postajo grede je Neale sre-lavski vlak je zadenski pridrdral čal Placea Hougha, igralca, ki je na postajo, da bi po kratkem od- bil vkljub svojemu ponočnjaške-mcru odrinil na zapad. Neale je mu življenju zgodnji vstajač. V hotel domov po svoje stvari, trenutni razburjenosti se je Larry je ležal oblečen na pogra- Neale vdal nagibu in je s krat-du in je spal. Neale ga je stresel. ■ ■	--
"Zbudi se, klada zanikarna!"
Larry je odprl oči. "Ho, kaj pa je? Ali smo še snoči ali že danes?"
"Odpeljem se, Larry, veliko nalogo sem dobil."
"In to je vse?" je zaspano za-godrnjal Larry. "Nu, saj sem
vedel, da boš nekega dne še prvi wifiPSI^^g^^^m^^^ inženjer."	^mmiBlp rWmMm
ROMAN
se kosal z najbolj hladnokrvnimi in spretnimi igralci v Bentonu — njegov konec je bil po tem takem pred durmi. Allie je ležala v temi ter poslušala-čudni, ječeči trušč, to bolestno in obenem tako ostudno žalostinko Bentona, in kakor vse, kar je bila videla in; slišala, ji je tudi tužna poslanica nočnega vetra samo odkrivala, v kako tesni zvezi so med seboj zlato, grehota in možje, in kako neizogibno vodijo svoje žrtve v gorje in zlodejstvo, v kr-volitje in smrt.
Neprestano se je ozirala po človeku, ki bi mu lahko zaupala svojo zgodbo. Med gosti, ki jim je Durade v njeni prisotnosti praznil žepe, se ni manjkalo delavcev s poštenimi obrazi, a vsi so bili ali pijani ali pa obsedeni po igralski strasti — ali pa ni bilo prilike, da bi se jim bila približala.
Kakor je na svoje oči opazovala Duradovo propadanje, tako je tudi opažala izpremembo v vsem, kar je bilo okvir njegovemu zlemu početju, čim večji so bili njegovi dobički, tem bolj je naraščala njegova čudna strast do igre. Obilica lahko pridobljenega denarja, ki je bogatila Fres-na, Mulla in Andyja, jim je podžigala prirojeno divjost. In tudi ostali Du rado vi pomagači — Blake, njegov žilavi vratar, ble-dičen dedec z imenom Dayss, ki se je neprestano oziral, in Grist, kratkonog, šepast, debeloglav, molčečen človek — vsi so bili kakor začarani po zelenem suknu.
Z Duradovimi uspehi vred se je večal tudi njegov pohlep po igri za višje vsote, in ta igra je bila mogoča le z drugimi igralci po poklicu. Tako so postali črno-suknjarji, mrzlooki kvartopirski dehorji vsakdanji gostje v Du-radovem brlogu. Hazardnik Jones je dobil tudi, ko je drugič prišel — in ta sreča je bila zanj usodna. Allie je videla, kako je orjaški Fresno mahoma planil proti igralcu in ga je vrgel ob tla. Nato je Allie zbežala v svojo sobo. Toda slišala je preklinjanje, strel, Duradov gromki glas, ki je izjavil, da je mož sleparil pri igri, nato pa drsanje težkega trupla, ki so ga vlekli iz hiše.
Ta umor je navdal Allie s silno grozo in ji je obenem poostril čute. Previdnost jo je bila oču-vala vse doslej. Durade je bil obogatel in ponorel, postal je ni-čemuren in poln hlepenja, da bi
Neale je začutil, kako ga obhaja globoka vnema. "Kdo so inženjer j i?"
"Blake in Coffee. Ne poznam ju."
"Kdo je podjetnik?"
"'Ne vem. Vsekako je izžel iz tega naročila kup denarja. In delo ni opravljeno. Zadeva je vražje mučna."
Neale je z gotovostjo slutil, da se bliža njegovo tako dolgo pričakovano povišanje v službi. Ne šef ne Baxter mu nista niti besedice namignila o taki možnosti ; a Neale je opažal, da mu, čim bolj napreduje delo, tem večkrat poverjajo važna nadzorstva.
že davno je bil odkril v sebi poseben dar za težke tehniške naloge; z izkušnjo vred je naraslo tudi njegovo zaupanje vase. Pošiljali so ga iz kraja v kraj in v vsakem poedinem primeru je bil uspeh ugoden. General Lodge se je posvetoval z njim. Baxter se je stalno zanašal na njegovo sodbo in mladi inženjerji so komaj čakali, da jih pouči. In kadar so poslali Baxterja z njegovimi pomočniki naprej v gore, j.e ostalo Nealu na kupe dela. A vendar je še našel toliko časa, da se je vozil zvečer v Benton.
Toda Benton je bil preveč obljuden, preveč izpremenljiv in prepoln skrivnosti, da bi ga bil mogel v kratkem času temeljito
AND GRAND OPENING OF THE
OF NOTTINGHAM TAVERN
AL KREMZAR, Prop. 18526 St. Clair Ave.
Znate to brati? No, če ne znate, vam bomo povedali da je to napis, ki so g a. postavili Japonci v Peipingu, da bodo Kitajci brali, da zdaj, ko so to kitajsko mesto zavzeli Japonci, se mesto ne imenuje več Peiping, ampak Peking Peiping pomeni "severni mir," Peking pa "severni kapitol.' Torej Japonci že vedno, da tam ne bo več mini.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. SG12 ST. CLAIR AVE. _HEnderaon 8978
S tem se naznanja vsem delničarjem
North American Bank Co., da se vrši letna
seja delničarjev v Knausovi dvorani, 6131
St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, dne 12. ja
RE J ENI PRESlCl NARAV NOST IZ DEŽELE
nuarja 1938 ob 7:30 zvečer. Zborovanje se
vrši v svrho izvolitve direktorija in rešitve
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, Sanke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljeno vsak četrtek, dopeljcmo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po ccnah na debelo-
raznih poslov, ki bodo predloženi zboro-

■•■•■*«■•■. •••:•■• sv
vanju
Well, kaj mislite! Tukaj vidite podpredsednika Zed-držav, John N. Garner ja, ki je podrl lepega srnjaka v gozdovih blizu St. Mary's Pa. Mr. Garner je star že okrog 70 let, pa je, kot vidite'še precej krepak.
Tale bi pa že oral, kaj! Miss Armada Priverd. bo razstavila na živinski razstavi v Los Angelesu tegale orjaka Hereford pasme, ki se bo "boril" za prvo nagrado.
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGHBY, O.
Telephone WicklifCe 110-J-2
J. L. SURTZ, tajnik
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino toCno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal
l^OmO Savln^ & Loan
IrllMitWJ*') Insurance Corpo-ration,, Washing-
VMTv • IOOO.	_ _
> N^Wy-l^f^ t0n> D" C"
Sprejemamo osebne in društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670

Ernest A. Simpson, bivši soprog sedanje žene angleškega vojvode Windsor, se je poročil z Amerikanko Mary Kirk Raffray. Par bo živel v Londonu.
Ameriška firma, ki izdeluje aeroplane, Glenn L. Martin iz Baltimore, je izdelala ta ogromni vojaški aeroplan za sovjetsko Rusijo. Preko peruti meri aeroplan 157 čevljev, ima štiri motorje in lahko nese 46 potnikov. Leti lahko 5,000 milj, ne da bi moral vzeti novega kuriva.
preiskati. Neale je stanovitno nosil svoje breme, čeprav ga je vsak dan bolj težilo. In delo, s
"Seveda. Nič škode ne bo." Pogled generala Lodgea se je ostro in resno uprl v Neala. "Sli-
"Nu, šef, opravljeno bo," je s trdo odločnostjo rekel Neale. Starejšina je skočil na vlak,
"Poslušaj, dečko." Nealov glas je postal negotov. "Treba je, da ostaneš trezen in bistro gledaš
kimi besedami povedal Houghu o Allie Lee — kako je bila izginila in da je najbrže jetnica v