Leto XXVI. gSJtThlg'*' Ifrmana, 11. junija 1944 _»tev. tj DONOTINA in KMETSK1 UST Verwaltung and Schrlftleltang - Uprava In uredništvo: Pucclnljeva ft — Festbezugsprels J&iuilch • Naročnina letno Lir 24 — Einzelvcrkaufspreia TeL 51-22—81-20 — Erachelnt w8chentllcb - Izhaja vsak teden • Posamezna številka Cent 80. Silovito novo orožje Pretekli petek je nemSko vojno poročilo Javilo: »Južno Anglijo in londonsko mestno področje smo obstreljevali v pretekli noči in danes dopoldne z novimi razstrelivi najtežjega kalibra.« Ta kratka, jedrnata navedba je zbudila ogromno presenečenje po vsem svetu. Bila Je vprav senzacionalna. Svet je zaslutil, da je sedanja vojna stopila v novo obdobje, ki se je sicer pričelo že z Invazijo, vendar mu je novo nemško orožje dalo poseben povdarek. Od preteklega petka dalje treskajo na angleško stran novo-vrstna raketna letala brez pilotov ln povzročajo ob eksploziji slina razdejanja. V Angliji Je nastal preplah, svet pa ugiba, kakšno je skrivnostno novo orožje. Zanimanje je tem večje, ker je bilo z nemške strani omenjeno, da Je to šele eno izmed novih presenečenj nemškega vojnega lzuml-teljstva. Ker Izjavljajo z nemške strani, da zaenkrat nI važno vedeti, kakšno je novo orožje, kl povzroča toliko strahu, poglejmo, kaj pravijo priče na oni strani. Doživljaj prvega napada v Londonu Posebno izčrpno poročilo je poslal svojemu listu londonski dopisnik švedskega dnevnika »Morgen Tidningen«. Takole opisuje svoje vtise: »Večina Londončanov Je v četrtek zvečer že legla k počitku, nekateri pa so še čakali ob radiu na najnovejša poročila z lnvazijskega področja, ko je naenkrat začelo streljati protiletalsko topništvo. Mnogi so hiteli v zaklonišča. Druge, med njimi tudi mene, pa je gnala radovednost ali slutnja k oknu, na balkon ali na kak drug razglednik. In tako smo slučajno postali priče strahotnega doživljaja, ko je civilno prebivalstvo — prvič v vojni zgodovini — bilo Izpostavljeno nočnemu napadu letal brez pilotov. Bobneči šum se bliža. Naenkrat zagledamo v daljavi, nenavadno nizko, nekaj, kar se nam v naglici zdi kot velika žareča krogla. Prav nenavadna je ta žareča stvar, kl nas vse preseneča, saj so bojna letala ponoči vendar skrbno zatemnjena. Nehote nas prevzame misel, da gre za mehanično bitje, kl prvič nastopa na vojnem odru, obsegajočem ves svet. Naslednji trenutek izgine svetlobna prikazen z ogromno eksplozijo ln skoraj istočasno preseka ozračje trušč padajočih in rušečih se poslopij in proti nebu šine orjaški plamen. Ugibanja o nemški skrivnosti Angleškim listom je stroga cenzura takoj prepovedala pisati o podrobnostih novega orožja in o posledicah razdejanja. Zato pa so ameriški listi, kakor že v navadi, močno zgovorni'. Dopisnik velike ameriške poročevalske agencije »United Press« pravi: »To je fantastičen tok zaži-galnih ln rušilnih bomb, ki se razliva po nočnem nebu nad južno Anglijo ln Londonom. Lahko ga tudi primerjamo biserni ogrlici nenavadnih kometov, ki eksplodirajo z ogromnimi ognjenimi prikaznimi. Letalci, kl so smelo prodrli skozi peklenski ogenj, so se vrgli na novo orožje, da bi ga prinravili do eksplozije, preden pade na tla. Ameriški piloti v Angliji so takoj prvo noč opazovali nešteto takih ognjenih krogel, ki so frčale v višini svojih 1,000 m in so povzročale bobneč šum, kakor orjaški pralni stroj.« Listi nevtralnih držav najrazličneje razpravljajo o novem orožju. Eni ga kratko imenujejo skriv-nosto letalo, kl zavijajoče tuli in Je ponoči videti kakor dolg črn rep, lz katerega bruhajo črni oblaki. Drug opisovalec ga primerja z velikansko ribo, ki ima srebrno se blesteč rep. Zopet drugi Imenujejo novo orožje raketno bombo in dirigirane granate. Neki nevtralni strokovnjak trdi, ^da je to raketna bomba z brzino do 500 km na 'uro, kl se da natančno usmerjati. Imenuje jo tudi »zračni torpedo«, kl Ima v primerjavi s pomorskim torpedom to prednost, da se mu cilj ne more Izmakniti. Letalska obramba Je brezuspešna in doseže kvečjemu predčasno eksplozijo. Angleži ne taje, da zahteva novo nemško orožje mnogo žrtev in ruševin. Nemcem pa prihranjuje življenje letalskih posadk. Ura nemškega povračila »Od 15. junija od 23.40 ure dalje sta južna Anglija ln londonsko mestno področje z majhnimi presledki stalno pod ognjem naših najtežjih razstreliv; računati je z najhujšimi razdejanji na prizadetih področjih« — tako je javilo nemško vojno poročilo v soboto 17. t. m. Zbudilo je med nemškim narodom splošno zadoščenje, kl se zrcali v soglasnih poudarkih nemških listov: »Naš krik po maščevanju se uresničuje! Zdaj je tako daleč. Kakor sovražnik proti nam, tako tudi naše novo orožje ne pozna nasproti sovražniku nobenega prizanašanja.« že dolge, dolge mesece, skoraj dan za dnem in noč za nočjo doletavajo sovražna letala nad nemško ln zasedeno področje. Rušijo mesta z vsemi znamenitostmi ln dragotinami, ubijajo žene, starce ln otroke in zadnji čas so začeli s stroj-; nicami streljati vsakogar, kl so ga zagledali na , cesti ali na polju. Tako je nedavno bila postre-' ljena skupina otrok, ki so se nekje v Nemčiji, nič hudega sluteči, Igrali na prostem, pa jih je sovražno letalo kar pokosilo. Besede, ki jih Nemci niso pozabili Nemški listi opozarjajo na Filhrerjevo izjavo, ki jo je podal ob pričetku sedanje vojne dne 1. septembra 1939. Naročil je svojim letalcem, naj se pri napadih omejujejo zgolj na vojaške objekte, i Ce pa se bo sovražnik boril na drugačen način, ' bo prejel odgovor, da ga bo minil vid in sluh. ( Sovražniki so to nemara šteli za slabost. Kajti že davno pred sedanjo vojno so se vnemali za brezobzirno letalsko vojno, že leta 1925. je Churchill izdal svoje prave namene z besedami: »Prihodnjič bo treba moriti vse civilno prebivalstvo in boginja zmage se bo, polna groze, nasmehnila tistemu, kl bo znal to organizirati v najogrom-nejši meri.« In ko je bila sedanja vojna v prvem razvoju, je znani Churchillov zaveznik Duff Cooper dne 26. aprila 1940 izjavil: »Ce je pri letalskem napadu kaj civilnih izgub, nismo krivi nikakega zločina.« Angleški vikar Whlpp v Lel-cestru je 5. septembra 1940 pridigal: »Izbrišite Nemce z zemlje! Naj ne bo angleškega letalca, f kl bi se vrnil ln rekel, da nI našel cilja za svoje i bombe. Povelje se mora glasiti: Vse pobiti!« Sicer pa je podobno zapisal že neki člankar ob začetku vojne 1939 v dnevniku »News Chronlcle«: »Sem odkrito za to, da Iztrebimo v Nemčiji vsako živo bitje, može, žene, otroke, ptiče in mrčes. Jaz ne bi pustil nobene trave več rasti.« Neki ameriški člankar je avgusta 1943 pozival: »Za-žglmo njihove gozdove ln zdrobimo njihova srca!« In lani septembra je zmagoslavil največji ameriški dnevnik »New York Times«: »Najboljša uči-| teljlca nemškega naroda je letalska bomba. ,Ru-1 šiteljice stanovanjskih blokov' so dejstva, ki so za gotove namene čudovito sredstvo.« — Takih citatov — ugotavljajo nemški listi — bi lahko našteli še celo vrsto. Ničesar se ni pozabilo, kar je bilo na anglo-ameriški strani zapisano ali Javno izrečeno. Zato nemški narod mrzlično sprejema dan za dnem poročila o novem razstrelivu, kl ustvarja povračilo za vel:ko trpljenje v zadnjih letih Poravna/te naročnino III PREGLED VOJNIH DOGODKOV Sedanja vojna se bolj in bolj bliža svojemu višku. Na invazljskem področju v Severni Franciji se neprestano nadaljujejo silne bitke. Nevtralna poročila govore, da je invazijsko področja postalo pravcata kopica razbitega vojnega mate-rijala. V Italiji so sovražni oddelki poizkusili srečo z zasedbo otoka Elbe. Nasproti veliki premoči Angloameričanov je nemški maršal Kessel-ring odmaknil svoje čete na novo postojanke. Odmik se izvaja v popolnem redu z vsem mate-rijalom, pri tem pa zaščitnlce zadajajo sc\ r až-niku krvave izgube. Na vzhodni fronti je Sovje-tlja zaenkrat navalila na Fince, ki se žilavo upirajo, sledeč pozivu svojega maršala Mannerhel-ma, kl je zapisal v dnevnem povelju: »Fnskl vojaki! Dobro veste, da Je usoda domovine v vaših rokah. Nič vas ne sme zlomiti! prej ste skupno kljubovali trdim udarcem usode in storite to tudi sedaj!« O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo v torek naslednjo pregledno sliko: Fiihrerjev glavni stan, 20. Junija. Vrhovno po- veljništvo oboroženih sil javlja: Boji v Normandiji so bili včeraj za sovražnika izredno polni -izgub. Na področju med Tillyjem ter Livryjem je poskušal n-a š;vo!:: črti z močnimi pehotnimi in oklopniškii ii sitimi predreti naše postojanke. Vsi napadi so t:e izjalov ii. Juž-nozapadno od Tillyja je bil pr- te .i neki sovražni bataljon povsem uničen, štab bataljona pa ujet. Na polotoku Cherbourgu ni prišlo do nikakih večjih bojev. Sovražnik je otipaval le z oklc-pni-škimi izvidniml silami južno fronto trdnjave Cherbourg. Področje Londona je še nadalje pod naš.m mo-tilnlm ognjem. Obalne baterije vojske In mornarice so pred polotokom Cherbourgom prisilile več sovražnikovih ladij k umiku. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so v pretekli noči v Rokavskem prel vu zažgale s svojimi izstrelki več ladij iz neke sovražnikove spremljave, ki je plula proti zahodu. Letalstvo, je tudi v pretekli noči uspešno napadlo zbirališče ladij pred predmostjem. številni bombni zadetki so povzročili opazovane težke Izgube. Pri že javljenem napadu nemških oddelkov borbenih letal v noči od 18. na 19. junij sta bila po končnih poročilih potopljena že dva nadaljnja trgovinska parnika z 18.000 tonami ln neki ru-šilec. Razen tega je bil težko poškodovan nelcl nadaljnji rušilec, neka petrolejska ladja z 8000 tonami in neki tovorni parnik s 7000 tonami. Pri tem se je posebno izkazala neka letalska divizija pod vodstvom generalnega majorja Kor-teja. Nad predmestjem ter nad zasedenimi zapadni-ml področji je bilo včeraj sestreljenih 29 sovražnikovih letal. številčno slaba posadka otoka Elbe je nadaljevala tudi včeraj v severnovzhodnem delu otoka z ogorčenim bojem proti številčno mnogo nad-močnemu sovražniku ter mu prizadejala najtežja izgube. Bila je v pretekli noči prepeljana na celino. V srednji Italiji so se tudi včeraj nadaljevali močni sovražnikov' napadi, ne da bi mu pri tem uspelo doseči pričakovani prodor. Posebno ogorčeni so bili boji na področju Perugije, kjer ja sovražnik prodiral proti našim položajem z močnimi pehotnimi in oklopniškiml napadalnimi skupinami. Sovražnikovi napadi so se ustavili vsled protinapadov naših čet. Iz vzhoda ne poročajo razen o uspešnih krajevnih obrambnih bojih jugovzhodno od Vitebska o nikakem bojnem delovanju. Lahke nemške pomorske sile so poškodovala v Finskem zalivu dva sovjetska hitra bojna čolna. DomaČe novice * Propustnice za mestno zaporno črto. Od dne 16. julija dalje bodo veljale za prekoračenje zaporne črte okoli mesta Ljubljane samo propustnice Sild, ki jih izda Prufstelle IX. des OKH. Lastniki prejšnjih dovoljenj, ki morajo tudi v bodoče prekoračiti zaporno črto, morajo najkasneje do 30. t. m. vložiti prošnje za nove propustnice in,sicer: prosilci z bivališčem v Ljubljani pri pristojnih policijskih stražnicah, oni izven Ljubljane pa pri svojem županstvu. Utemeljitev proženj naj se sestavi po možnosti v nemščini. Prošnje 2»a obnovo propustnic je treba vložiti najmanj 15 dni pred zapadlostjo. * Lepo počaščenje je doživel akademski slikar Matej Sternen. Kakor smo poročali, je priredil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani veliko razstavo svojih portretov. Razstava je številno obiskana, čisti dobiček pa gre za Socialno pomoč. Preteklo nedeljo se je pripeljala v Ljubljano velika deputacija Vrhničanov in je župan Hren izročil mojstru Sternenu v navzočnosti številnih predstavnikov naše javnosti diplomo častnega občanstva vrhniške občine. Mojster Sternen je doma z Verda pri Vrhniki. * Naše prvo delovno taborišče mladine je v petek obiskal g. prezide.it Rupnik s spremstvom. Bil je pozdravljen od zagorelih mladeničev, nakar si je ogledal prostore vseh treh čet ter se prepričal o vzornem redu in higieni v taborišču. Po pregledu je bil mimohod čet, nato pa zbor. Taboriščni orkester je na čast odličnim gostom zaigral nekaj koračnic, pevski zbor pa je zapel narodne pesmi. Po kratkem nagovoru se je gosp. prezident toplo poslovil od zdrave, zavedne mladine. * Kmetijsko-gospodinjski tečaj za begunska dekleta v Ljubljani, ki je trajal 4 mesece, je bil pretekli teden uspešno zaključen. 37 deklet je bilo v začetku v tečaju, ob koncu pa 30, ker so nekatere med tečajem odšle domov. K slovesnemu zaključku so prišli ugledni predstavniki in je bila za naklonjenost izrečena posebna zahvala g. pre-judentu Rupniku in nemškemu svetovalcu drju. Kultererju. Dekleta so se naučila dobrega gospodinjstva in so se tako sprijateljila, da so se solzna ločila od tečaja. * Nov veiik bolničarski tečaj Rdečega križa se je pričel pretekli teden, v Ljubljani. Priglasilo se je nad 200 udeležencev in udeleženk, kakor še nikoli, čeprav se je doslej v takih tečajih vadilo v prvi pomoči okrog 4000 udeležencev. Samari-janska organizacija, ki se je za časa italijanske okupacije razpadla, je zdaj na novo urejena. Tečaj bo trajal dva meseca. Predavanja so trikrat na teden ob 6. zvečer, na koncu pa bodo izpiti. Kdor jih uspešno opravi, dobi diplomo Rdečega Križa. Se važnejše od diplome pa je seveda pridobljeno znanje. * Nove maše dolenjskih rojakov. Preteklo nedeljo so v Ljubljani peli novo mašo: Janez Ko-tar od Sv. Križa pri Litiji v stolnici, Stanko Pav-lič iz Starega trga v kapeli Lichtenthurnovega pavoda ter Bogomir Kocdjan iz Dolenje vasi pri Črnomlju v križanski cerkvi. Belokranjski rojak Gregor Andoljšek lz Rožnega dola pri Semiču je bel novo mašo 16. t. m. zjutraj v križanski cerkvi, kjer se redno zbirajo beli rojaki, bivajoči v Ljubljani. * Lipe cveto letos manj razkošno kakor druga Jpta. V LJubljani in v okolici so obiralci že pridno na delu. Priporočamo, da se vsakdo oskrbi i lipovim cvetjem, obenem pa tudi svarimo k V nedeljo je manifestiral zavedni Horjul Na zborovanje ie prišel tudi g. prezident Rupnik, ki je Ml burno pozdravljen Med kraji v bližini Ljubljane, ki so že imeli priliko okusiti komunistično »vlado«, je bil tudi Horjul. A prav ta »vlada« je pripomogla k popolni iztreznitvi tega lepega kraja, ki je preteklo nedeljo navdušeno manifestiral za pravo slovenstvo, ki ne mara imeti s komunizmom nič skupnega Horjul se je za veliko zborovanje okrasil z mlaji, slavoloki in zelenjem, živ cvet pa so bila številna dekleta v narodnih nošah, domobranci in ostala mladina, ki se je med drugim prebivalstvom tako častno udeležila' manifestacije. Pred pričetkom zborovanja je bila na prostem služba božja, ki so se je udeležili vsi zborovalci. Toplo so bili nato sprejeti predstavniki, njim na čelu prezidentov zastopnik okrajni glavar Maršič, zastopnik poveljnika slovenskih domobrancev stotnik Skof, načelnik propagande dr. Puš in vrniški župan Hren, ki jim je poveljnik vrhniške domobranske posadke podal raport o stanju navzočnih posadk. V imenu domačinov jih je pozdravil župan Stanovnik. Po pregledu oddelkov se je razvil mimohod domobranskih edinic, med katerimi so zlasti domobranci z raznih gorenjskih postojank vzbujali živahne ovacije. Mimohod je zaključil oddelek kolesarjev. Častni gostje so nato odšli na okrašeni oder, okoli katerega so se najprej zbrale narodne noše, za njimi domačini in okoličani, zadaj pa so se razvrstili domobranci. Po pozdravnem nagovoru žunana Stanovnika je z mladostnim zanosom izpregovoril Ljenko Urbančič. Nočemo takih voditeljev, je nagla-Sal, kakršni so oni gospodje advokati, ki so poprej poznali kmeta vedno le za to, da so ga čim bolj drli, potem pa so šli v hribe, da ga »osvobode«. Tudi ne maramo tiste duhovščine, ki je v najhujših trenutkih zapustila mesto med narodom, d^ bi se nateCTovqlq r>o Mikuže-vem vzorcu za najnovejše dostojanstvo sovjetskega škofa. Tudi v teh težkih dneh bomo ohranili pravo pamet in ne bomo nasedali raznim lažnivim vestem, ki jih komunisti razširjajo, da bi povzročili zmedo, s katero bi se mogli sami previdnosti na krhkih lipovih vejah. Ne bodite preobjestni in ne oropajte lip z vejami vred! * Žrtev komunističnega nasilja je postala dne 2. junija 20 letna Manica Mohoričeva iz okolice Spodnje Idrije. Ko je pomagala spravljati deteljo, jo je neki tolovaj ustrelil lz bližine v tilnik. Naslednjo noč so tolovaji Vdrli v Mohoričevo hišo in odnesli, kar jim je prišlo v roko. Ogabni dvojni zločin je zbudil silno ogorčenje. Pogreba nesrečne Manice se je udeležilo mnogo ljudi. * Odkar je vožnja s kolesi spet dovoljena, je cestni promet zelo živahen. Množijo se pa tudi pritožbe proti kolesarjem ki brezobzirno dirkajo in je bilo že več njihovih žrtev prepeljanih v bolnišnico. Torej, pozor kolesarji in kolesarke, da ne bo opravka na policiji ali celo pred sodiščem! Na drugi strani se pa kolesarji pritožujejo, da je vedno več tatvin koles. Zadnje čase prejema policija v Ljubljani dnevno kar do pet takih prijav. Previdnost je vsepovsod na mestu. * Slovenska kulturna ura v tržaškem radiu razveseljuje vsako nedeljo primorske Slovence. Navdušeno poslušajo izbrano glasbo in slovensko besedo, ki so jo prej toliko let pogrešali. * Za pobijanje črne borze je vodja pravosodnega oddelka vrhovnega komisarja na operacijskem Čedalje bliže treskajo bombe... S poostreno borbo na vseh bojiščih se stopnjuje tudi sila letalske vojne. Ljubljana s širšo okolico je bila doslej še obvarovana te groze. Toda zapisati je treba, da treskajo bombe blizu, prav blizu. Nedavno so sovražni letalci napadli Trst in je bilo mnogo žrtev. Naši dnevniki so o tem podrobneje poročali. Tudi drugod na jadranski obali se pcgosto oglašajo sovrašni letalci. Ne štedijo nikogar in ničesar. Omenimo naj samo Split, ki je znan po svojih velikih zgodovinskih dragocenostih, pa je kljub temu bil že ponovno napaden jn v svojem osrčju močno razdejan. Bile so tudi gloveške žrtve. Pa Dubrovnik! Najdragocenejši bjser Jadrana. Ponovno je bil napaden od anglo-ameriških letalcev! To so dokazi, ki krvavo pričujejo da anglosaški letalski gusarji tudi našim Krajem nikakor ne prizanašajo. Nedavno so napadli celo »partizanske« postojanke na Dolenjskem. še bolj nam je to razumljivo, ko vemo, da prejemajo nagrade za svoje polete. Zato jim je Vseeno, kod ln kaj rušijo ln ubijajo. Med sovražnimi letalci so tudi pripadniki različnih drugo- poltih ras, med njimi so zamorci in cel6 Indijanci. Mar jim, kod treskajo njihove bombe! Vse to Ljubljančani vemo, o vsem tem lahko dnevno čitamo — in vendar še vedno opažamo mnogo lahkomiselnosti v protiletalski zaščiti. Tudi tisti, ki nekaj časa upoštevajo predpise, začnejo popuščati, češ: saj se nič ne zgodi. Hvala Bogu, da se ne! Toda, kako lahko se bo še zgodilo! V Schaffhausnu, na strogo nevtralnih švicarskih tleh, so pred tedni izkopali izmed ruševin mnogo nedolžnih žrtev »morilske bratovščine«, kakor se sami Imenujejo ameriški letalci. Ameriški denar ni mogel obuditi mrtvih in tudi ne zlepiti ruševin. Kaj zahtevajo predpisi o letalski zaščiti od tebe? Nič drugega, kakor da varuješ svoje življenje in svojo lastnino! Bolje je vsakokrat ob nevarnosti iti v zaklonišče, kakor enkrat samkrat z lahkomiselnostjo zapraviti glavo! Toliko še enkrat v premislek in upoštevanje vsem Ljubljančanom in deželanom, ki še vedno mislijo, da pri nas »ne bo nič hudega«. okoristiti. Mi danes vemo, da je naš voditelj edino le general Rupnik. Njemu, ki je v najusodnejših trenutkih vzel usodo našega naroda v roke, sledimo brez oklevanja. Kajti zavedamo se, da je edino on upravičen, da nas danes vodi in da je le ena pot pravilna, in to je pot generala Rupnika. Tovarniška delavka Pikčeva je razpravljala o tem, kakšna je družina v komunistični oblasti, kjer izgvl i otrok očeta in mater, vero in Boga. Prišel bo čas, ko bo komunizem propadel in bo palača Sovjetov v Moskvi v razvalinah. Tudi naša domovina mora biti očiščena židovske komunistične navlake. Naša dekleta, žene in matere so nam svete, zato je po njih posvečen naš boj, zato moramo vsi v borbo za lepšo bodočnost naših družin in našega naroda. Pisatelj Nikolaj Jeločnik je kot tretji govornik očrtal pomen našega kmeta. Kmet je korenina našega naroda, vztrajal je 1500 let in tudi pod udarci komunizma ne bo klonil. Slovenski narod ni stal še nikdar pred bolj odločilnim vprašanjem življe^5 ali smrti. Danes se dobro zavedamo, da gre za biti ali ne biti, zato ne poznamo nobenega popuščanja več: borcu odlikovanje, banditu kroglo, pripadnikom OR pa kramp in lopato! Prisrčni so 'bili prizori, ko se je pripeljal g. prezident general Rupnik v spremstvu pod« polkovnika Kregarja in poročnika Kocipra. Ob dobrodošlici so dekleta okrasila visokega gosta in njegovo spremstvo s prelepimi šopki, množi* ca pa je g. prezidenta naj topleje pozdravljala. Izpodbudno Je za zaključek izpregovoril pisatelj Kociper, ki je naglašal, da domobranci nikakor ne bodo trpeli,' da bi posamezniki uživali sadove mučnega truda drugih. Pozval je k zve* stobi prezidentu Rupniku in njegovim idealom, čemur so se vsi navzoči odzvali z burnim pri* trjevanjem. Tako se je tudi horjulski zbor uvrstil med velike protikomunistične manifestacije, ki od nedelje do nedelje kakor mogočni stebri učvrščujejo enotno slovensko fronto. ozemlju Jadransko Primorje odredil: Črnoborzi-janci in navijalci cen se morajo soditi načelno po posebnem sodišču za javno varnost ln sicer po predpisih, ki veljajo za to sodišče. Ta določba je stopila v veljavo s 1. junijem 1944, uporabi pa se lahko tudi za kazenske primere, ki doslej še niso pravnomočno razsojeni. * Kmetijske novice« od 15. t. m. so nam prinesle spet raznovrsten pouk. O obnovi konjereja piše Inž. Ivan Oblak, o ravnanju z mlekom v po« letnih mesecih inž. Jože Erpič, o oskrbovanju živine in o negovanju krompirja inž. Fran Janežič, o ogrejevalni moči lesa pa inž. Anton Sivlc. »De« lajmo z ljubeznijo!« je naslov zaključnega članka* ki ga je napisala Anica Kranjčeva. Poleg člankov prinašajo »Kmetske novice« tudi to pot razno« vrsten poučni drobiž. » Ker za škropljenje trt letos ni galice, je okrajno glavarstvo v Novem mestu odredilo škropljenje z žvepleno apneno brozgo, ki jo je pripravila Nabavna ln prodajna zadruga v Novem mestu. Posodo je treba prinesti s seboj. Brozga je po 14 lir liter. Za prvo škropljenje je potrebno za pripravo 100 1 razredneče tekočine približno en liter temeljne brozge. * Najvišje cene za opekarniške izdelke so zdaj takole odobrene: Normalni zidaki 25X12X6.5 cm 1000 kom. 800 lir; zidaki votlaki in luknjači 25X12X6.5 cm, 1000 kom. 880 lir; zaklopniki M, Holandska strešna ponev, vožasti vkladnik D in zarezana opeka 40X21 cm, 1000 kom. 1600 lir; bobrovec 39X19 cm, 1000 kom 1280 lir; žlebak čopnik 100 kom. 1100 lir; žlebak za strešnike, navedene pod št. 3, dolžina 43-cm, 100 kom, 750 lir; žlebak bobrovec, dolžina 42 cm, 100 kom. 650 lir; tlakovec pečarski, 1000 kom. 734 lit! franko tovarna, naloženo na voz, vključno javne dajatve, izključno davek na poslovni promet. Glede cene ostalih izdelkov se bo odločilo pozneje. Cene je treba objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje. * Zadeva s pasjo klavnico ob Celovški cesti v Zgornji Šiški je zdaj v sodni preiskavi. Pretekli četrtek je policijska uprava predložila državnemu tožilstvu prijavo proti obdolžencem z obš'rnim poročilom. Državno tožilstvo je zadevo odstopilo preiskovalnemu sodniku, kl je nato uvedel preiskavo proti nekemu moškemu in dverma ženskama, ln sicer zaradi tatvine in obrtoma iiz-vrševane prevare in še zaradi drugih deliktov, 'ld so v zvezi z nakupom pasjega mesa. Tako ibo torej sloveča pasja afera kmalu dobila svoj epilcog pred sodiščem. t Otroci sonca In sence Nova zdravniška dognanja o posledicah sončenja I »Le brž na sonce, da boš zdrav in čvrst!« Toda sonce oziroma njena žarka luč ne krepi 5n ne zdravi vsakogar — to je široko razširjena zmota, ki marsikaterega zdravstveno ali živčno šibkega otroka pokvari in poslabša, ker je v resnici potreben čisto drugačne nege. Nova dognanja zdravnikov in higienikov pravijo: upoštevati je treba razliko v kolesnem ustroju. Ljudje se dele v otroke luči in v otroke senco, kakor imamo tudi rastline, ki se ravnajo le po luči ali senci. Senčna rastlina, postavljena na l>once, sahne in po navadi kmalu uvene. Nasprotno pa rastlina, ki potrebuje sonca, nikoli ne uspeva v senoi, pa naj bodo ostali pogoji njene rasti še tako ugodni Prav tako je z ljudmi. Ugleden nemški otroški zdravnik se je zadnja leta posebno natančno bavil z razlikami v telesnem ustroju otrok in je dosegel mnoge nepričakovane uspehe kakor tudi neuspehe z ukrepi, ki smo jih doslej imeli za splošno zveličavne. Odgonetil Je uganko, zakaj mnogi načini zdravljenja ne okrepijo bolnika, marveč ga bridko razočarajo. Vzrok je naslednji: otrok sence je bil poslan na sončni kraj. Ni pa tako hudo, če otrok sonca pride v senčni kraj, kajti tudi v senčnih okrevališčih je vedno še toliko luči, da se okrevanje ne more izjaloviti. Otroci sence so oslepljeni od preobilne svetlobe in je njih napor prevelik. Zlasti ob jezeru in morju, kjer svetli pesek odbija svetlobo, je vse preveč luči. Niti oči, niti polt ne prenašajo dalje časa premočne luči. Posledice se kmalu pokažejo z bolečinami v glavi, z utrujenostjo, izčrpanostjo in zagrenjenostjo. Ako pa takega človeka prestaviš v gozdnato sredogorje, kjer preživi velik del počitka pod senčnatim, zelenim drevjem, je takoj konec nevšečnosti in si vidno opomore. Zdravnik priporoča, da ločimo otroke, preden se natančneje pobavimo z njihovimi posebnostmi, v sončne, senčne In indiferentne. Le na ta način je mogoče odrediti pravilen način okrevanja, ki ustreza njihovemu telesnemu ustroju in njihovi večji ali manjši potrebi po 6ončni luči. Otroci sonca so po večini tisti, ki imajo rjave oči in temne lase, med plavolasci pa tisti, ki poleti enakomerno porjavijo. Otroci sence so po navadi plavolasci ali rdečelasci z »marmorirano« poltjo, to se pravi, tisti, ki na soncu ne porjavijo, marveč so opečeni. Indiferentne otroke nahajamo med vsakovrstnimi poltmi in različnimi barvami oči. V veliki meri je stopnja občutljivosti za sončno svetlobo od- visna od večje ali manjše občutljivosti živčnega sistema, so pa tudi tu različne izjeme. Ni prav, ako matere brez nadaljnjega pošiljajo otroke na sonce ali tla izpostavljajo. Nuditi morajo priliko, da otrok najde sonce, ako ga sam poželi. Kajti otroci sonca se naravnost razcvetijo, čim več dobijo sončne svetlobe in jih tudi že nagon sam vodi na sonce. Otrok sence pa mora pogostokrat uživati tudi senco, drugače postane truden, siten, razdražen, cmerav. Treba je opazovati, da spoznamo, kakšne vrste je otrok, kar je posebno važno, kadar gredo otroci v okrevališča, in sploh, kadar jim izbiramo primerno igrišče. Ako otroka sence položimo nagega na belo kopalno rjuho in ga tako pustimo sončiti, je po navedenem jasno, da nismo storili nič pametnega. Dojenček je brez pomoči prepuščen dosedanjim materinim nazorom o zdravilnosti sonca. Toda bistro-materinsko oko mora vendar takoj spregledati, ali otrok ljubi sonce ali ne. Ako se ne počuti prijetno, ga daj v senco 1 Izraz »otroci sence« pa seveda ne pomeni, da otroci te vrste sploh ne smejo na sonce. Lahko se sončijo, tod" -r-ovidno in cbzimo, počasi jih je treba navaditi sončenja, nikoli jih ne smemo preveč izpostavljati prigrevicL Zlasti v začetku je lahko sončanja kmalu preveč. Treba je prisluhniti otroškemu občutju, ki pravi: »Mamica, prosim, obleči me!« Da smo otroka preveč sončili, spoznamo na neugodnih posledicah: malo teka, slabo spanje, slaba volja, razdražljivost in podobno. Potreba po sončni luči se lahko izpreminja po vre enu in po otrokovem počutju. Tudi tole je treba upoštevati — kar velja za sončne kopeli ljudi vseli starosti: nikar ne po-legajte p"'-a knjig jim pripade poleg on'h, kl so določene za tombolo. Knifsfe jim bodo po žrebanju izročene. Zunanji dobitniki tombol morejo pooblastiti kakega ljubljanskega znanca, da žreba zanje, če i ne bo žrebal zanje član pisarne Zimske pomoči in | jim bo zbirka knjig shranjena v p'sarni. Vodstvo tombole ima pravico, da dneve žrebanja preloži, če bodo razmere malo zavlekle natlsk novih knjig. Tombolske karte bomo prodaiali na najrazličnejših mestih ln pri nosebej določenih prodajalcih. Na razpolago so tudi v pisarnah Z'mske pomoči v Gradišču in v Ulici 3. maja. Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili v naših dnevnikih. V Ljubljani, dne 15. junija 1944. Bibliofilska knjižna tombola v korist ZD Razpis dobitkov — Napoved žrebanja po svetu] x Ogromni dobički — zaradi invazije. »Angleški bogataši delajo iz invazije velikanski trgovski posel«, pravi neko nevtralno poročilo o velikem naraščanju tečajev na newyorški in na čika-ški borzi. Po poročilih iz Londona je to naraščanje doseglo prejšnji torek svoj višek. Na new-yorški borzi so se odigrali dogodki, ki jih že leta • ne pomnijo. Borzijancev se je polastila prava po-.slovna mrzlica. Okrog 2 milijona delnic je v enem dnevu izmenjalo lastnika. Papirji vseh važnejših industrij so šli neprestano v višino. Razni ljudje so napravili ogromne dobičke. X Angleške umetnine potujejo v Združene države. V angleških krogih raste skrb zaradi vedno večjega odhajanja angleških umetniških predmetov v Združene države. Leta 1942. so prodali tjakaj za 83.000 funtov šterlingov umetnin. V spodnji zbornici so že predlagali Izdajo posebnega zakona za ureditev tega izvoza, ki naj zaščiti popolno razprodajo Anglije. Nadalje so predlagali, naj bi vlada dala na razpolago vsako leto milijon funtov, ki bi omogočil raznim umetniškim zbirkam in organizacijam, da nakupijo umetnine, kl sv v zasebni lasti. X V angleški armadi kaznjujejo še vedno s pretepavanjem. Zanimivo za moralo angleške vojske je dejstvo, da morajo poročati londonski časopisi o stalnem pretepavanju vojakov, čeprav je bila ta kazen že davno odpravljena. Tako je javil dnevnik »Daily *Mail« te dni, da sta bila dva vojaka v starosti 24 let v Leicestru obsojena zaradi nesporazuma z nekim ameriškim kaplarjem obsojena z bičanjem. Angleška armada je pač edina armada na svetu, ki ne more obstojati brez kaznovanja s pretepavanjem. X Ponovni strahovalni napadi na srbska mesta. Srbsko časopisje z ogorčenjem poroča o ponovnih strahovalnih napadih angloameriškega letalstva na srbski mesti SmedereVo in Niš. Beograjski dnevnik »Novo Vreme« zavrača trditve angleške agencije Reuter, češ da so bili v Sme-derevu bombardirani vojaški cilji. Kakor poročajo očividci, so bili takozvani vojaški cilji tudi to pot izključno le srbske glave. Ko je zadela mesto Smederevo leta 1941. velika eksplozijska katastrofa, so angleške radijske postaje objokovale v srbskem jeziku Smederevo ter ga imenovale mučeniško mesto. Danes pa so izpremenili zračni gangsterji mesto, ki se je v triletnem napornem delu komaj znova malo popravilo, v prah in pekel. Tako se zahvaljujejo Angleži vsem onim, ki so jih nekoč hvalili ali občudovali. List podčrtava pri tem nemške mere, ki so bile storjene za zopetno postavitev porušenega mesta. List zaključuje: »Kakšna ironija — zavezniki ln prijatelji nas uničujejo, okupator nas pa rešuje!« X Moskva zahteva delovne sužnje. Italijanski komunist Togliatti, ki je kot minister brez listnice član Bonomijeve vlade, je izjavil v svojem govoru v Rimu, da Sovjetska zveza ne želi uvesti po vojni onega sistema finančnih reparacij, ki je že po letu 1918. popolnoma odpovedal. Na vsak način pa je nujno kaznovanje onih dežel, ki so vojno zakrivile in med katere spada tudi Italija. Zaradi tega bo Sovjetska zveza vztrajala na zahtevi, da bo dobila »reparacije« v obliki delovnih sil. Močni oddelki mladih italijanskih delavcev morajo računati, da jih bodo po vojni uporabili za obnovitvena dela v Sovjetski zvezi. V Moskvi menijo, da bodo za ta dela lahko dobili 250.000 Italijanskih rodbin. Poleg tega nameravajo v Italiji uvesti posebno za delo v Sovjetski zvezi namenjeno enoletno delovno službo, ki jo bodo morali opravljati vsi Italijani in Italijanke. X Splošno pomanjkanje v Rimu. Iz Milana poročajo: Neki italijanski časnikar, ki je pribežal iz Rima že po angloameriški zasedbi, pripoveduje, da se obnaša sovražnikova soldateska v Rimu izredno slabo. Časnikar je bil sam priča, ko so Marokanci v nekem rimskem predmestju ropali po trgovinah. Ker se je prebivalstvo upiralo temu nasilju, je prišlo do pretepov, pri katerih so Marokanci ustrelili mnogo meščanov ali pa jih težje ranili. Pri tem je omembe vredno postopanje an-gloameriških zasedbenih oblasti, ki namreč niso kaznovale ropajočih Marokancev, temveč so za kazen proti upravičenemu odporu prebivalstva nasproti roparjem, zaprle vse moško prebivalstvo tega okraja, ter ga odvedle neznano kam. O sedanjih razmerah v Rimu poroča tudi tajnik bivšega gibraltarskega guvernerja, Mac Forlane. Po njegovem poročilu so angloameriške oblasti takoj zaplenile vse življenjske potrebščine, ki so jih v Rimu pustili Nemci. Posledica tega je veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, kakršnega ni bilo nikdar v času nemške zasedbe. Iz poročila Maca Forlanea je razvidno, da hočejo Angloame- ričani napraviti lz Rima zabavišče za svoje vojake. Posebno ameriški vojaki se prav dobro počutijo v Rimu ter izkoriščajo svojo denarno nad-moč s tem, da pokupijo vse, kar je možno. Zagrenjeno ugotavlja Mac Forlane, da dajo Američani čutiti svojim angleškim in francoskim tovarišem, da Amerika v glavnem finančno podpira to vojno. Američani se tudi v Rimu zelo zanimajo za spomine, kl jih brez Izbire nakupujejo. Ker so Imele nemške čete najstrožji nalog, da ne smejo odpeljati iz Rima nobenih umetniških predmetov, se nudijo sedaj angloameriškim vojakom v tem pogledu največje prilike, v vsem italijanskem vojnem pohodu. Angloameriški vsiljivci se gotovo na vso moč prizadevajo, da bi odpeljali kolikor več umetniških predmetov, ki jih bodo izročili nato raznim židovskim trgovcem z umetninami v Angliji in Ameriki, da jih bodo ti lahko za drag denar prodali dalje bogataškim magnatom. X Boljševiški in angloameriški teror v rumunski luči. Rumunski notranji minister general Po-pescu je govoril na nekem zborovanju delovne fronte v Temešvaru, pri čemer je omenil grozovi-tosti, ki jih počenjajo boljševiki na zasedenih ozemljih Rumunije. Označil jih je kot grozne. Boljševiki izpreminjajo cerkve v javna stranišča, hleve ali skladišča. Intelektualce deportirajo v nepoznane kraje, vse delazmožne pa odvlečejo v notranjost Sovjetske Rusije, ne da bi mogli, prizadeti pri tem rešiti svojo imovino. Neki begunec je pripeljal s seboj svojo malo hčerko, katero je zlorabil«. 6 boljševikov. Razen tega so boljševiki ustrelili njeno mater. K sovjetskim grozovl-tostim, je nadaljeval general, so se pridružile v zadnjem času grozovitosti zračnega strahovanja Angloameričanov. Ti so napadali nevojaške cilje, bombardirali objekte, ki so brez vsake vojaške vrednosti, ter tudi s strojnicami obstreljevali številno prebivalstvo, kakor na primer v kraju Pi-testi na sejmski dan. V manj ko 1 minuti je pri tem padlo 54 nedolžnih žrtev. Kolikšno je pa junaštvo angloameriških letalcev, se vidi iz tega, da so si ti letalci v nek! bolnici v Bukarešti ob priliki letalskega alarma potegnili odeje preko glave ter se poskrili pod postelje. General je omenil v zvezi s tem sijajno zadržanje rumunske letalske obrambe ter zadržanje rumunskega letalstva na vzhodnem bojišču. Rumunskim letalcem je uspelo, da so ujeli vodjo angleške poročevalske službe na vzhodnem bojišču, nekega angleškega polkovnika. Ob koncu je govoril minister o gospodarskem položaju Rumunije ter ga označil za izredno dobrega. X Slabo angleško kolonialno gospodarstvo v zapadni Afriki. Po vesti angleškega dnevnika »Manehester Guardiana« je poročal na nekem zborovanju v Londonu socialistični poslanec Creech-Jones o tem, kar je kot član vladne komisije nedavno videl in doživel v angleških zapadno-afriških kolonijah. Poslanec je izvajal, da sta ga v zapadni Afriki dve stvari naravnost pretresli. In sicer obupne razmere, v katerih žive domačini v Nigeriji, ob Zlati obali in v Sierra Leoni. Razmere so mnogo hujše, kakor pa si jih je bil poslanec scloh predstavljal. Celi rodovi domačinov so okuženi z raznimi boleznimi ter propadajo. 2ive v umazanih kočah lz ilovice ter si še vedno, kakor v starih časih, s kopjem in sekiro Iščejo hrano. Stalno so v strahu pred negotovo bodočnostjo. Nimajo ničesar drugega, kakor nekaj loncev, življenje jim je stalen boj proti neusmiljenosti in revščini narave. Poleg tega pa je nanj naredila globok vtis šfevilnost in zapletenost zapadnoafriških zadev. Ponekod so domačini naravnost vihravo zahtevah modernizacijo njihovega življenja, d očim so drugod proti novostim zelo nezaupljivi. V Nigeriji, ki šteje 22 milijonov prebivalcev, znata čita^i in pisati le dve odstotka. Krajevne industrije kažejo bedno sliko. Zlasti slabe so razmere v rudnikih kositra. Upravičeno trdijo ninogi, da morajo tu domačini opravljati suženjska dela. V nekaterih tovarnah nI niti enega samega stroja in je še zelo malo orodja. črnci, služijo dobesedno za vse kot prevozno sredstvo. Hiš zanje ni, da sploh ne govorimo o kakem zdravstvenem skrbstvu ali pa o urejeni prehrani. Kolektivna p-3g$dba za nsše kmetijska delavstva Na podlagi odobritve od strani pristojnega oblastva je stopila v veljavo z datumom dneva podpisa 23. XII. 1943, kolektivna pogodba za poljedelske delavce Ljubljanske pokrajine. Pogodba v celoti nadomešča bivši poselski red in so njena določila veljavna brez izjeme za vse delodajalce in delavce v poljedelstvu na področju pokrajine. Pogodba določa med drugim, da morata delodajalec in stalni poljedelski delavec pred nastopom službe skleniti posebno službeno pogodbo v dveh Izvodih. Obrazec pogodbe je predpisan s kolektivno pogodbo. Delodajalec in stalni ali polstalni poljedelski delavec se lahko dogovorita, da ima v roku prv h 14 dni po nastepu službe vsaka pogi»_ibena stranka pravico odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka. Službeni odnos stalnih in polstalnih poljedelskih delavcev traja eno gospodarsko leto, ki je enako koledarskemu letu ter se obnavlja molče od leta do leta, če ga ena izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpoved se izvrši pismeno ali ustno in to za gospodarskega posla (hlapca ali deklo) najkasneje do 1. decembra, za druge stalne in polstalne poljedelske delavce pa najkasneje do 15. septembra. Gospodarski posel, ki mu služba preneha brez njegove krivde in proti njegovi volji, ima pravico do odpravnine v znesku četrtine letne plače v denarju, ako je službeno razmerje trajalo nepretrgano 10 let. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnjim letom službe za pol zadnje mesečne plače, dokler se ne izenači z celoletno plačo. Stalnim poljedelskim delavcem, ki so zaposleni nepretrgano celo leto, pripada po enem letu službe pri istem gospodarju letno plačan nerazdeljen dopust za dobo enega tedna. V pogodbi so. predvideni tudi predpisi za primer obolenja delavca ali nezgode, glede opoldanskega, nočnega, prazničnega ln nedeljskega počitka ter urejevanja službenih odnosov dninarjev in naturalnih dajatev. , S posebnim dodatkom, podpisanim med pristojnimi sindikalnimi združenji 10. III. 1944, so bile določene z veljavnostjo od 1. XII. 1943 nove zvišane draginjske doklade za mesečne plače in sicer: na mesečne plače: doklada: do Ur 100.— . Ur 100,— od lir 101— do lir 200,— Ur 70.— od lir 201,— do lir 300,— lir 60,— nad Ur 300.— Ur 40.— Za dninarje so določene naslednje minimalne dnine: za ženske dninarice lir 20.— za moške dninarje lir 30.— Poleg te plače morajo dobiti dninarji ln dninarice yri delodajalcu celodnevno hrano. Če pa na dobe hrane, se ta preračunava takole: kosilo lir 6.50 večerja lir 4.— zajtrk Ur 3,— dve mali južini po Ur 3.— Tako znaša minimalna plača brez hrane pri gospodarju dnevno za moškega dninarja lir 49.50, za žensko dninarico Ur 39.50. Minimalna mezda za viničarje znaša dnevno lir 20.—, poleg dajatev, predpisanih z vi^ičarskim redom. Na zadnji izplačilni dan pred Božičem se izplača vsem stalnim poljedelskim delavcem za božično nagrado plača za 1 teden. Pri delavcih, ki prejemajo mezdo dnevno, se nagrada izračuna tako, da se dnevna mezda pomnoži s 6, pri delojemalcih z mesečno plačo pa se deli ista s 4. V kolikor pa imajo delojemalci, zaposleni v poljedelstvu, bolje urejene delovne pogoje in višje plače, kakor so določene s kolektivno pogodbo in dodatkom, morajo ti boljši pogoji in višje plače za delavce ostati še nadalje v veljavi in jih delodajalci ne smejo spreminjati. Kolektivna pogodba in dodatek bosta izšla v tisku v obliki žepne brošure in tako se bodo z njimi lahko podrobno seznanili vsi prizadeti gospodarski in delojemalski krogi. KUPUJEMO vse vrste zdravilnih in dišavnih zelišč, jagod, povrtnine in zelenjave, gobe in sadje ponajvišjih cenah. „ALPA" LJUBLJANA, VIDOVDANSKA CESTA ŠTEV. 18 | smeSnice NAJBOLJŠI KROJA« V neki ulici so stanovali štirje krojači, ki so jih ljudje šaljivo imenovali: Mak, Mek, Mok in Muk. Konkurenca je bila huda in vsak izmed štirih mojstrov je hotel biti prvi. Nekoč je Mak nabil na svoja vrata tablo, na kateri je bilo napisano: »Mak, najboljši krojač v, vsem mestu.« To Je dobro vplivalo na ljudi. Pridno so mu nosili svoje obleke ln plašče v popravilo in dela mu ni nikoli zmanjkalo. Ostali trije krojači so se kar daviU od zavisti. Mek se je prvi zavedel in je obesil na svoja vrata veliko tablo z napisom: »Mek, najboljši krojač v vsej deželi.« Odslej je Imel največ naročnikov in ljudje so se včasih trli pred njegovo delavnico. Ostala dva krojača sta besnela od nevoščljlvostl. Tedaj je Mok obesil na svoja vrata veliko kroglo, na kateri je bilo napisano: »Mok, najboljši krojač na svetu.« Ubogi Muk ni vedel, kaj bi napravil. Premišljeval je, kaj naj stori. Naposled je obesil na svoja vrata desko z napisom: »Muk, najboljši krojač v tej ulici.« Ko so meščani zagledali ta napis, so se od srca smejali in vsak si je odslej rad dal pri Muku krojiti obleko. MOČ VOLJE »Ne razumem, kako more človek kaditi cigareto za cigareto ...« »Ah, to je samo moč volje, moč volje!« SOSEDJE K Matildi je prišel neki mož. »Jaz sem uglaševalec klavirjev,« je dejal. »Saj nisem naročila nobenega ugiaševaloa klavirjev!« »Vem,« je pokimal mož, »naročili pa so po vaši sosedi, gospodična!« Križanka št. 25 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. umetno gnojilo, 6. morska riba, 0.