Kratek obris godbiue povestnice. Spisal Fr. Sr. Adamič. Godba je izmed vseh umetnost naj starejša; njeiia povestnica seže noter do časov mite, t. j. božanstvinih doniišljij , v sivo starodavnost nazaj. fz začetka je bila vsa godba Ie samo petje sklenjeno z plesom. Cutilo meroglasja (Rhjtmik) se je zgodaj zbudilo. Bgipčani so pri svojem petju in plesu celo pri slovesnostili v svojih teinpcljnih po taktu z rokanii ploskali. Egipčani pripisujejo znajdbo godbe Kamu in Mizrajmu, — ta dva pa Tavtu in Ozirizu. Oziris, okoli 1500 pred Kristusom, kralj egiptovski, je iznajdel neki flavto iu trobento. Lira, harpe, citre, pavke, bobni, trobente, rogovi, poslranke iu dolge piščali so bile takrat v navadi. S sistrom, l. j. neko ropotaco, podobno našini klepetcom, so takt merili pri slovesnostili v tempeljnu. Na grobu kralja Ozimandija (okoli 2000 pred Kristusoni) so našli vpodobljene muzikalne orodja, posebno barpo, ki je naši skoraj popolnoma enaka. Hebrejci imenujejo Jubala iznajditelja godbe in inuzikalnega orodja (1. Mojz. 21. 4.). Laban že je poznal pavke in neko drugo z živalskimi kožami prepreženo orodje. V Jobovih otožaicali se bere: ,,In vriskajo s pavkami in liarfami, in so veseli s piščalmi". Mojzes fokoli 1500pred Kristusom) je napravil sreberne bobne, in Mirjam, njegova sestra je po srečnem prestopu .skozi rudečo morje pela pervo nam znano hvalno pesem. Kralj D a v i d, pevec psalmov in godec s harpo (1050 — 1000) je povzdignil Iiebrejsko godbo na visoko stopnjo. Iznajdel je ninogotere muzikalnc orodja, zboljš.il harpo , in jc lnuogim psalmom zložil napeve. Za godbo v tempeljnu fsnidnici) je imeI4000godcovpod vodstvomtakrat imenitnihumetnikov A safa, Hemana iii Etana. Tačas so imeli Hebrejci 36 niuzikalnih orodij, izmed kterih se jili je 16 v tempeljnu rabilo. Pri posvečevanju Salomono ve ga tenipeljna v Jeruzalemu ^okoli 900 pred Kr.) je godlo več tisuč trobentarjev, cimbalistov in pavkarjev pod vodstvom 288 voditeljev. Tudi žene in Iičere Levitov so pele. Taka silna ninožica godcov se nam neuiogoča zdi; pa le pomislimo, da so takratne nevkretne muzikalne orodja po več oseb tirjale, ter so tako nerade se oglasovale, da so se piskači mnogokrat telesno poškodovali. G r e k i so se naučili godbe od Egipčanov. Xekteri pripisujejo uje znajdbo Melpomeni in Erati, drugi Epimeteju in Promcteju. Poznejši umetniki se imeiuijejo: Kadem, Apolo, Palada, Bali, Orfej, Amfijon, Pan, Mida in Marzija. Apolo, bog petja in brenkanja, jc neki iznajdel liro s tremi strunaiui, in je neki mojstersko znal brenkali. Kralju Midatu je uslovske ušesa nataknil, ker o godbeni preskušnji ui njeuiu, teniuč Panu slavno darilo prisodil. D»ije ^riii