Poštnina plačana v gotovini
Leto XXH., št.
Ljubljana, nedelja tj. aprila 194*
Cena t Din
piuvtiisivu L-juDijaua tUialijeva 0 — Teieton 4tev 3122 3123 3124, 3125 41Zb n.seratni joueieK: L.juoijana Selen* burgSva ul - Iel 3492 ln 3392 '■uit uznica MariDor: GrajsKJ trg
? — Teieton 2456 uiiružnica Cene Kocenova ulica 2.
Telef od 9t 190 iaCuni pri pošt ček. zavodih: Ljut> 'lana 17 74».
Izhaja vsa* dan rasen punedeijka Naročnina znate mesečno 30 din. Za »ozemstve 50 din
UredDiitfoi
ujubijana, Knafljeva ulica a. teieton 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Msrioor, C3 rajski trg M t, telet oo St 2455, Celje. Stroraniayerjeva ulica ttev i. telefon tt 85
Rokopisi w ne rraCa»o
vojska zaseda nase kraje
Naše prebivalstvo jo je povsod sprejelo z mirom in razumevanjem, kiju nalaga dostojanstvo
zgodovinskega trenutka
Mehko je na veliki petek aprilsko sonce ziatilo pročelje banske palače na Jieiweisovi cesli, ko je z drdrajočim
upom prihitela iz notranjske smeri kolona motornih koles, na njih pa vrsta bersaljersklh postav. Pred velikimi /hodnimi vrati pod zidanim balkonom, kjer tako nepremično slonita že dolgo vrsto let v kamen izklesani podobi — predstavnici miru in reda — se je kolona ustavila in prašne postave italijanskih vojakov, prvih znanilcev okupacije našega stolnega mesta, so se strumno zavihtele na pločnik. Od vseh strani so eli ljudje vre ti na kup, na vogalih in po trotoarjih so meščani ustvarjali majhne otočke in mirno komentirali nevsakdanji dogodek. V resnici so bili ti prvi predstavniki italijanske vojske pri nas vredni pozornosti, saj se jim je videlo na obrazu, da imajo za sabo dolgo, težko, prašno pot, pa so bili vendar tako hitri v rokovanju z motorji in z avtomatskimi strojnimi puškami, ki jim pa ni bilo potrebno posegati vmes, saj so povsod naleteli na tako miren, dostojen sprejem. V vetru so jim plapolala lesketajoča se peresca s kovinskih čelad.
Oi banovine do kolodvora
Ni se še polegel odmev hrupa njihovih motorjev, že so bersaljeri vnovič zasedli svoja vozila in odbrzeli dalje po Bleiwe:sovi cesti. Po kratkem postanku pred policijsko upravo so v rahlem ovinku mimo Narodnega muzeja in Opere krenili proti Narodnemu domu, kjer je začasno nastanjena glavna pošta. V ostrem kotu so od tod oddrdrali po Aleksandrovi cesti do poslopja glavna poŠte ter se ustavili pred vhodom ra Prešernovi cesti. Tu, v središču me-s a, kjer je bil tudi včeraj popoldne kljub izrednim razmeram precej živahen promet, s2 je takoj nagnetla mno-
žica občinstva, ki je s svojo znano pro-stodušnostjo motrila prvo odposlanstvo italijanske vojske, motocikle in opremo. Ko so bile izmenjane prve besede, se ie poleg italijanščine napletel tudi pome-nek v slovenščini, saj je bilo med ber-saljerji nekaj vojakov iz Julijske krajine, ki dobro poznajo in obvladajo naš jezik. Po kratkem pos+anku pred glavno pošto je kolona odhitela dalje proti glavnemu kolodvoru. Liubljana pa je še ves večer z živim zanimaniem obravnavala prvi prihod italijanske vojske k nam.
Delna csvetliCsv
Prve večerne ure so potekale že v znamenju novega stanja. Ko je nastopil mrak. so na vseh važnejših križšč:h prvikrat po dolgih dnevih zatemnitve za-žarele svetilke. Predstavniki italijanske vojske so bili že v st ku s predstavniki naše banovinske in mestne oblesti. da se pogovore o najpotrebnejših podrobnostih. Mnogo radovednežev se je zbralo pred mestno hišo- ki je bila vsa razsvetljena, mestni delavci po so s pomočjo velike lestve na trgu vzpostavljali delno razsvetlitev. Vse ie šlo lepo co vrsti, kakor niz zgodovinskih dogodkov ta dan. Ko so pred pošto ureiali osvetlitev, je tramva^sk' voz *e vedno mračno zastrt drdral po šentv;ski pros"' Po lokal;h v središču, k;er se je kHub prepovedi točenia alkoholnih pijač. zb;-rala razgibana Liublisna. da se vsaj ob čaši malinovca ali radenska slatine po-razgovori o vsem. so nrav t?ko snemali napol prosojna pregrinjala z ž"m'c. da je med festi zavladalo spet mol o toplejše vzdušje.
Prvi tastfei
Tako nekako ob 9. se je vnovič začulo monotono brnenje oddaljenih motorjev,
ki je prihajalo v smeri od križišča Blei-weisove in Tržaške ceste. Hrup je postajal vedno večji in silnejši in kakor so drugi radovedneži hiteli na plan, je celo mesec pokukal izza krpe oblakov in medlo obsvetlil naselbino okrog stare cerkvice sv. Jerneja v Šiški. Prebivalcem hišic na gričku ob Bellevuju, ki so se sklonili na okna. se je nudil strahotno slikovit prizor Nad vso zaloško kotlino je bilo ožarjeno nebo. a čim bolj je tam daleč naraščal svit, tem bolj se je brnenje spreminjalo v močan in težak hrup. Tam daleč na polju so gorela vojaška sklad šča, tu. v senci novih vele-sejmskih zgradb, pa so zasijale male svetlobne kresnice in ob vznožju Šišenskega hriba so mimo snolzele prve železne gosenice — pričetek jedra itali-ianske voiske. ki zaseda naše pokrajine. Mali tanki so hiteli, se ustavljali in spet drdrali dalje drug za drugim ter se izgubljali v temi na asfaltu šentviške ceste.
Povsod razumevanje in mir
Tako so potekale ure. a proti jutru
velike sobote se je mesto dramilo v šumu novih prihajajočih vozil motorizirane italijanske vojske. Mesto je bilo ves dopoldan nepričakovano živahno, a od časa do časa so se v smeri od Blei-weisove ccste pojavljale nove dolge vrste italijanskih kolesarjev in motoci-klistov. ki so h;tele potem dalje na sever, jug in zapr.d. Vsi pomembnejši objektu v mestu in okolici, zlasti, vsi mostovi so zastraženi po italijansk h vo;aških edlnicah. Danes so prispeli že tudi prvi nem?ki oficirji. Med vojsko, ki zaseda deželo, in prebiva^tvom vladata povsod najlepše razumevanje in nrr, kakršnega nalaga dostojanstvo velikega zgodovinskega trenutka.
«rv rj-—r» —. e~> «■ ^

V stile m pr
severno Obrltis&esa jezera na fpršk$-al&an^e-f&l£$lovan§M tttsji
Berlin, 12. aprila. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje posebno poročilo: Enajstega aprila so se nemške čete združile z italijanskimi četami severno od Ohridskega jezera.
.Berlin, 12. aprila. (Štefani) Vodja rajha je naslovil na duceja naslednjo brzojavko: »Duce! V trenutku, ko si prvikrat nemški in italijanski vojaški odredi podajajo roko na vojnem pozo-rišču v Jugoslaviji, vam pošiljam svoj najprisrčnejši pozdrav. V zvestem tovarištvu — Adolf Hitler.
Pred novo bitko na Balkanu
New York, 12. aprila. (Columbia) Po informacijah iz Aten so nemški oklop-ni oddelki zapadno od Soluna še nadalje napredovali v smeri proti Olimpu, niso pa še prispeli do glavnih grških obrambnih črt. Grški krogi napovedujejo, da se utegne vsak trenutek pričeti na tem ozemlju velika bitka med nemško vojsko na eni ter grško-angleško vensko na drugi strani.
Pri Florini, južno od Bitolja, so nemški oklopni oddelki že posegli v boj z grškimi in angleškimi četami.
V predmestjih
Stcckhclm, 12. apr. (SDA) Švedski list »Da^ens Nyheter« objavlja iz Londona datirano vest agencije United Press, da so nemške motorizirane čete v petek zvečer dosegle predmestje Eeo-rrada. Nemške čete so do tjakaj prodrle s severne smeri. V Londonu računajo, da so nemške čete že vkorakale v jugoslovansko prestolnico.
CdIuu jpad novim Cosp&darjem
Dcr"Tn, 12. apr. Časopisje prinaša podrobnosti o zmagovitem vkorakanju nemške vojske v Solun. 9. aprila so zastopniki mesta prišli nasproti nemškim četam in izjavili, da izročajo mesto v varstvo nemške vojske ter so prosili, da bi se zagotovili red in m:r ter varnost imetja prebiva' ~ev. d?? se mcs.+o r^-vr^e k svojemu nor-
gnv~"" i3?, s-	č-ete "e b->iu;e1o nro-
ti gr""-~mu "arr-^u re^o nroM e'avnemu sovražniku. Angležem. Izrekel je željo, da se mesto povrne pod zaščito nemških čet zopet k normalnemu življenju in k redne-
mu delu. Ob prihodu je prebivalstvo sprejelo nemško vojsko z velikim navdušenjem in vzkliki na Hitlerja in Mussolinija.
49.003 vojnih »jetnikov v Sofiji
Berlin, 12. aprila. (DNB) V Sofijo so pripeljali okrog 40.000 jugoslovensk-h vojnih ujetnikov. Sofijski list »Dnevnik« poroča, da je neki srbski uietnik pripovedoval takole: Mi smo mislili, da se bomo lahko popolnoma uprli Nemcem in zadržali naše postojanke. 2e opoldne pa se je videlo, da ne bomo mogli vzdržati. Po silovitem topovskem ognju je sledil napad mehaniziranih enot, nato pa še strahovit napad strmo-glavcev, ki ga nismo mogli vzdržati.
Vsa Albanija voj^o ozemlje
Berlin, 12. aprila. (DNB). Mussolini je proglasil vso Albanijo za vojno ozemlje.
Za vrhovnega poveljnika angleških čet v Grčiji je bil imenovan general Wilson.
Nemška letala so včeraj bombardirala pirejsko luko, kjer je bilo zasidranih več angleških ladij, prav tako tudi luko Salamis. Potopile so več angleških ladij v Pireju, vsega skupaj 33.000 ton sovražnega brodovja.
Poveljstvo jug. vojslie
Moskva, 12. aprila. Agencija Avala datira vojna poročila vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske iz Zvornika.
Madžari v Ssifcotiei
Budimpešta, 12. apr. (Štefani) Kakor poročajo, so madžarske čete okupirale mesto Subotico v Jugoslaviji.
Budimpešta, 12. aprila. Madžarski radio javlja, da je madžarska vojska zasedla Sombor in Dardo.
Bukarešta. 12. aprila. (Štefani) Vest. da so madžarske čet3 p-est pile iugosl vensko mejo. je napravila v Buk re't: ze o globok vtis .V službenih krosih rumui ke prestolnice izjavljajo, da stališče k: sr j-> zavzel madžarski regent H-rthy. nikogar ni iznenadilo. ter da s? razl-!?i. k; jih js Horthv navedel v svoji pr-klrmaciji. zadostni za ugotovitev ootreb 2 ukrzipov. ki jih je storila Madžarska.
S^et rfva k^mbriik«
ferH^ala v B^r^fr^rf
Pu'~arcš'a 12 aprila (S'efni Ni ri-mun^kem ozemlju sta se sou^t"a m t'a zopet dva ju neslovenska bombn'ka Pi'oti so izjavili, da so bili na poti proti vzhodu. Posadki obeh letal sta bili internirani. Ve-
liko jugoslovensko trometorno leta'o, ki se je sinoči zrušila na tla pri Ca d s "ju. je pok. pala pod seboj 9 rotnkov. Med trupli, ki so iih našli pod razvalinami letala. so bili trije častniki, šsst. pa civilistov.
V četrtek zvečer je jug-slovensko topništvo z dunav:k?ra bre^a obstre"jev It dunavsko luko »S'a-a M-Ha' a«. I te baterije davi ob 6 nrčule ob tr 'j3-ati obrožni pa? rn°d Moldava in Oršavo R -munske batrrii? so p ič?'e odgovarja l. Rezultat rbstreljevanja še ni zn3n.
Qhsešm stanje v Turčiji
Ankara, 12. eprila. (Columbia). Turka vlada je izdaja ukrepe za evakuacijo žen, otrok in starčkov iz Carigrada. Več tisoč oseb je bilo že evakuiranih. V vsej evrop-sfci Turč ji je bilo prog'areno obsedno stanje, ki imi menda predvsem namen, da omogoči rekvizicijo avtomobilov in žolez-nic. Br/ni-nice v Carigradu so dobile večinama naleg, da se v teku enega meseca iz-saVjo v Anatolijo.
Na turških uradnih mestih pa pripominjajo, da vsi ti ukrepi ne pomenijo, da bi Turčija šla v vojno. Ukrepe označujejo samo kot varnostne mere.
Bsrlin, 12. apriila. Tukaj "nji poročevalec amcri.".ke radijske družbe Cr/umba javlja v te'efr.n3'ci reoTtaži da na merodaj-n:h nemških mestih odklanjajo komentarje g'ede vesti, da Turk' evakuirajo žene in ctrr.' e iz Carigrada. Na nemških mestih pTipom njajo arnto, da ne more imc:i taka evakuacija nobenega opnavka z Nemčijo.
V Ameriki • pesimisti
New Ycrk) 12. apria. (DNB). Iz pisanja tuka;'šnj h listov je razvidno, da sa po patih dmh bliskovite vojne na Balkanu in 14 dneh vejne v L biii angleška voiaš' e postojanke močno cmjaae *N~.wyork Dai'v Ne\vs*, ki ie še 8. apri'a pij 1. da ; ie 11't'or s pr č: kam akc'je P"oti J go-slaviji in Grčiji zagreši že dol -»o pričakovano ve'i' o napako, s daj ;e preklicuie svoje mnen e. Lis+ nmen'a. da sa bil? nem?ke zmage v gorskem oz mlju na Balkan dosežane na Porsk;h poteh brc uporabe tankov. Bliskovita vojna v gorovju se ie cfones^ prav tako kak t svoje"asni bliskoviti udarci proti Poljski. Nizo emsld in Franciji. List *Newv^rk Sun« ome^a, da so ameriški vo'-škl kro"»: r>es'm stičnl plede izg,pdo" vojne na Ba"kanu in v Af^ki Anglijo.
N~— V«r!r pnr'1 a.	AnT"1^
—v'!" h- r->-'-"'' ti—?-
11	ne?o nora~» ^eta ^O fn sn mla-
di pr^tfklepa leta. United Pres- omenja, da pišejo v takem smislu mno^i severnoameriški listi.
Nemško vojno poročilo
Karlovac ia Varaidin zasedena — Nemško prodiranja proti Beograd« — Novi srditi napadi na angleški mesti Bristol ia Portsmouth — Napredovanje v Libiji
Berlin, 12. aprila. Današnje službeno poročilo vrhovnega poveljstva nemške vojske javlja:
Nemške in italijanske čete so pričele 11. aprila s čiščenjem ljubljanske kotline. Gorski in pehotni oddelki so po borbah s srbsko vojsko v neprehodnem ozemlju sever-novzhodno od Zagreba na več točkah dosegli Savo. Hitri oddelki so prodrli do Karlovca. Varaždin je bil zavzet. Južno odtod se je predala neka srbska brigada s svojim poveljnikom vred. S presenetljivim in hitrim prodorom je bil sovražni odpor povsod na Hrvatskem zlomljen, srbska armada tam je v razkroju.
Madžarske čete so med Dravo in Tiso prekoračile jugoslovansko mejo v južni smeri.
Nemške čete korakajo iz več smeri proti Beogradu. Oddelek, ki prodira iz Niša, je pri tem po hudi borbi zlomil sovražni odpor.
Kakor je bilo že sporočeno v posebnem poročilu, so si severno od Ohridskega jezera nemške če-italijanske čete podale roko.
Letalske skupine letalskega generala Loehra so bile v južnovzho-dnem prostoru včeraj posebno uspešne. Na več sovražnih letališčih v severni Bosni, kakor tudi v donavsko-savskem prostoru, so bile razdejane vojašnice in hangarji. 10 letal, razmeščenih na tleh, je bilo uničenih. Bombni napadi na kolodvore in transportne vlake v istem področju so imeli dober učinek. Strmoglavna letala so ponovno bombardirala zbirališča sovražnih čet zapadno od Zagreba.
V borbi proti angleški doma3i zemlji so preteklo noč močne skupine bojnih letal z dobrim učinkom napadle važne vojaške naprave v južni in srednji Angliji. Na pristaniško in industrijsko me-nosti rušilne in zažigalne bombe, sto Bristol so metala borbena letala več ur ob večinoma dobri vid-Mnogo velikih požarov je povzročilo mestu, ki je bilo že ponovno napadeno, novo težko škodo. Tudi Portsmouth je bil napaden s šte-
vilnimi rušilnimi bombami težkega kalibra in več tisoč zažigalnimi bombami. V mestni ladjedelnici in v neki veliki elektrarni kakor tudi v vojašnicah so bili opaženi mnogi zadetki bomb.
Nadaljnji bombni napadi so bili usmerjeni proti pristaniškim napravam. letališčem in industrijskim napravam v južni in južnovzhodni Angliji.
V	morskem področju angleških otokov je letalstvo včeraj potopilo 5 sovražnih trgovskih ladij s skupno 24.000 tonami in težko poškodovalo nadaljnjo veliko ladjo.
V	severni Afriki nadalujejo nemške in italijanske divizije zasledovanje poraženega sovražnika. Oddelki nemških in italijanski str-moglavcev so pod zaščito lovskih letal obsuli pristaniške naprave Tobruka z bombami težkega kalibra, zažgali neko transportno ladjo in težko poškodovali še neko drugo ladjo.
Spremljajoča lovska letala so sestrelila eno angleško letalo tipa Hurricane.
O priliki nekega nrodora lovskih letal proti otokn Malti je izguMl sovražnik v letalski bitki tri letala tipa Hurricane. La^ne izgube se pri tem niso primerile.
Lovska letala in nrotiletnlsko t^n-ništvo so sestrelila včeraj o priliki sovražnega poskusa nanada na severno nemško obalo po eno angleško borbeno letalo.
V	nreteVU noči sovražnik ni napadel o^mlia rniha
O priliki nrodora oklepnih zi| na L?ub!;ano d^e 6 i" 7. so se posebno «d1;kovnli polkovnik Apeli. povel;m'k r«»Ve strelsVe brigade in podpolkovnik BorowVtz, poveljnik nekega oklopnega lovskega oddelka.
Pol milijona civilnih žrtev v Angliji
Berlin, 12. apr. (DNB.) Kakor poroča Reuter, zna"ajo po uradnih angl e "k h poda tk h žrtve letalskih napadov na Ang.ijo med civilnim prebivalstvom 29.630 ubilih in 410 930 ranjenih.
Italijanska vojna poročila
Italijani zascčfi £u£ak, Ljubljano, Defcar in Ohrid
Nekje v Italiji, IZ apr. (Štefani) Komunike št. 309 generalnega štaba italijanske armade pravi:
Julijska fronta: Dosegli smo Jesenice v dolini reke Save, Zirovsko kotlino in Sušak. Naše kolone so po zlomu nasprotnikove obrambne organizacije včeraj popoldne zasedle mesto Ljubljano. Napredovanje se nadaljuje. V okolici Zadra ter v okolici Ugljana so naše letalske skupine bombardirale nasprotnikove obrambne naprave ter njegove postojanke. Veliki požari so bili povzročeni na letalskem oporišču Divulje, ki je bilo ponovno bombardirano. Bombe so zadele med nasprotnikove čete. Zasidrani hidroavioni so bili napadeni ter obstreljevani s strojnicami Šest hidroavionov je pričelo goreti, dva pa sta se potopila.
V Čreskem kanalu so bili napadeni trije nasprotnikovi rušilcL Eden izmed njih se je potopil, dočim je bil eden hudo poškodovan.
Albanija: Italijanske čete so po ogorčeni borbi zasedle Debar ter Ohrid na vzhodu istoimenskega jezera. Na ta način so italijanske čete ustvarile zvezo z nemškimi silami, prihajajočimi od vzhoda. Mnogo vojakov je bilo ujetih ter zasežene velike množine orožja ter vsakovrstnega materiala.
Nad otokom Malto so letala nemškega letalskega zbora v zračnih borbah sestrelila tri angleška lovska letala.
^	Vrl'


'> bila E1 Gazala. M-d posadko nekega angleškega letala, ki je bila ujeta, se nahaja tudi en divizijsk! general
Vzhodna Afrika: Britanska letala so izvršila napad na naše oporišče Džima, pri čemer je bilo povzročene nekaj škode.
Ujeti angleški generali
Kairo, 12. aprila. (DNB.) Uradno an-glefiko poročilo, ki je bilo snoči objavljeno, priznava, da so bili nedavno v Cirenaj-ki ujeti trije višji angleški generali. Eden Izmed njih, general Mean je bil vrhovni poveljnik angleške vojske v Palestini. DrugI, general 0'Connor, je bil poveljnik oklopnih edlnlc v Libiji. Tretji, general major Perry, se je nedavno mudil z angleško vojaško misijo v Grčiji.
Napadi na Malto
Berlin, 12. apr. (DNB.) O priliki napada nemških lovskih letal na Malto so bili trije angle&i lovci tipe Hurricane sestreljeni.
Milanski velesejm
Mil&no, 12. par. 22. Milanski velesejem je bil danes otvorjen. Udeležba je izredno velika. Preko 4.200 domačih in 976 inozemskih tvrdk se udeležuje sejma. Ne samo številčno, nego tudi kvalitetno je viden velik napredek te ustanove. Ob 15. je bila slovesna otvoritev ob udeležbi oficiel-nih činiteljev in javnih funkcionarjev.
Irak se uijtfra Angliji
Bim, 12. aprila. (DNB). Italijanski list »Popolo di Roma« poroča iz B:iruta, da se je sedanji predsednik iraške vlade Ra-Sid Ali el Kailani postavil proti ang'eški zahtevi, da bi smelo 8 000 argl:šk h vojakov prekoračiti ozemlje Iraka. Ti ange-Ski vojaki se trenotno nahajajo na dveh angleScih vojaških transportnih ladjah ▼ luki Basra. v
Ostri	francoske
Vichy, 12. apr. Franco za v'«da je izdsffa nove ootre ukrepe proti pristašem generala de Gaulca. Med drugim je odrejeno, da na hm več noben Francoz med 17. ia 40. tonu atarosti zapustiti Fmncije.
Vrhovni poveljnik
hrvatske vojske
je postal general Ratkovič, poveljnik mesta Zagreba pa Zvonko Kovačevi«
ske je prevoz preko savskega mostu pri Zagrebu prepovedan.
Napad na srbske čete pri Zagrebu
Gradec, 12. aprila. (DNB.) Vče raj popoldne so nemški letalci napadli srbske čete zapadno oi Zagreba. Napad je bil tako silovit da so se čete takoj razkropile in so vojaki iz žepov potegnili robce v znak predaje.
Zagreb, 12. aprila Zagreba radio poziva vse bivše čast *.ikt av-siro-ogrske domobranske vojske, da se prijavijo vrhovnemu oovelj-stvu hrvatske kopne vojske.
Zagreb, 12. aprila. General Peter Ratkovič je bil imenovan za vrhovnega poveljnika hrvatske vojske. Zvonko Kovačevič je imenovan za poveljnika mesta Zagreba.
Madžarsko priznanje hrvatske države
Budimpešta, 12. apr Ministrski svet je na seji, posvečeni najnovejšim dogodkom na Bakanu, sklenil spremeniti dosedanjo madžarske konzularno zastopstvo v Zagrebu v posaništvo. S tem aktom je Madžarska kot prva država priznala neodvisnost in samostojnost nove hrvatske države.
USA prevzele varstvo an«le-interesov na Madžarskem
Budimpešta 11. apr Varstvo angleških interesov na Madžarskem je prevzelo posaništvo Zedinjenih držav v Budimpešti. Osebje angleškega poslaništva še ni odpotovalo iz Budimpešte v Rusijo ter bc pridržano za toiiko časa. dokler ne bo osebje madžarskega pcS'aniitva v Londonu prispelo na navtralna tla.
Hrvati zapihali! fcc-jat vojni material
Zagreb, 12. aprila (Zagr. radio.) Hrvatski major Čanič je pripeljal v Zagreb cel oddelek najmodernej-šJi jugoslovanskih protiletalskih topov in drugega vojnega materiala v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Čanič se je prebil proti Zagrebu skozi oddelke srbske vojske preko Dugega sela. čanič je bil za svoje za^Ijge imenovan za pomočnika vrhovnega poveljnika hrvat. kopne vojske. Nadalje javlja zagrebški radio, da si je posebne zasluge pridobil letalski kapetan Hren, ki je s svojim letalom te dni poletel v Nemčijo in se nato vrnil na Hrvatsko. Hren je bil za svoje zasluge izredno povzdignjen v čin.
U:taši zasedli Osijek
Zar-reb, 12. aprila. (Zagr. radio.) Pr.veličevi ustaši so zasedli mesto Osijek. Razorožili so v mestu srbsko vojsko in zarobili več srbskih častnikov.
Skupina hrvatskih častnikov je pri Sv. Ivanu Žani zajela in razorožila več srbskih častnikov. Zagrebški radio poziva hrvatske častnike, da postopajo z zajetimi Srbi naj-korektneje ter jih drže kot talce
P j 2 vez preko savskega mosta prepovedan
Zagreb, 12. aprila. (Zagr. rad ) Z ukazom poveljništva nemške voj-
Varnostne odredbe v Zagrebu
Zagreb, 12. aprila. Hrvaška vlada je objavila: Vožnje motornih vozil po zagrebških ulicah so do 20. ure dovoljene samo s posebnim dovoljenjem, za katero je treba prositi pri policijskem ravnateljstvu in ki bo izdano samo v primerno utemeljenih primerih. Po 20 uri so vožnje motornih vozil po zagrebških ulicah sploh prepovedane razen za vozila v javni službi.
Po 20. uri se smejo kretati po ulicah samo osebe ki imajo od policijskega ravnateljstva posebno dovoljenje, za katerega so zaprosile s primerno utemeljitvijo. Javni lokali, gledališča in kinematografi morajo biti zaprti ob 20 Točenje alkoholn h pijač je prepovedano. Civilisti morajo oddati vse orožje.
Nemški list o izzvanem kanSliktu
Berlin, 12. aprila (Štefani) Današnji »Lokalanzeiger« podčrtava, da se je od jugoslovanske klike pripravljeni in izzvani konflikt, ki si ga je London prizadeval označiti kot borbo za svobodo, izprevrgel v pravcato borbo za osvobojen je tistih narodov, ki so se še nahajali pod jarmom poslednjega v Ver-saillesu umetno ustvarjenega naroda. Nemški list zaključuje z ugotovitvijo, da bo zmaga osi hkrati tudi nova zmaga ideie tiste svobode, ki je bila zmerom zatirana od umirajoče demokracije.
Bukarešta, 12. aprila. List »Activnea« piše, da je katastrofalni konec jugoslovanske kraljevine logična posledica garancije, ki je bila Jugoslaviji ponu-dena od Anglije. Nato list izraža upanje, da bo ta nauk morda v svarilo vsem tistim, ki doslej še ne kažejo pripravljenosti, izpremeniti smer svoje politične poti.
List »Porunca Vremi« podčrtava, da bo z zlomom Jugoslavije in Grčije propadel tudi poslednji britanski reševalni manever ter da je treba računati s sko rajšnjim totalnim porazom Anglije.
oslaviio
J^slavaaski poslanik se že pripravlja za odhod
iz bolgarske prestolnice
Sofija, 12. apr. (Štefani) S poučenega mesta sporočajo, da se jugoslovanski poslanik v Sonji baje že pripravlja na odhod iz bolgarske prestolnice. Jugoslovanski poslanik bo verjetno odpotoval proti Turčiji.
Sofija, 12. apr. (Štefani). Bolgarski listi obš-rno poročajo, o napredovanju čet držav osi ter zlasti podčrtavajo zavzetje Ohrida ter strnitev italijanskih in nemških čet na jugoslovanskem ozemlju, katerega važnost še prav posebno poudarjajo. Listi so mnenja, da bo imelo ustvarjeno stanje gotovo zelo hude posledice za Angleže ter nji-l.ove zaveznike. Nadalje objavljajo so-f.jski listi pod velikimi naslovi deklaracijo predsednika sobranja ter izražajo mnenje, da bodo imeli vojni dogodki posebno močen odmev v macedonskih krogih.
Prvi nemški ranjenci so bili sprejeti od bolgarskega ljudstva z izrazi toplega sočustvovanja. Ustanovili so se posebni odbori, katerih naloga bo obdarovanje ranjencev.
Bolgarsko ssbranje
Sofija, 12. aprila. (DNB) Bolgarsko sobranje, ki je včeraj nastopilo svoje velikonočne počitnice, odnosno odmor, ki bo trajal do 15. maja, je sinoči iz ust predsednika Logofetova vzelo na znanje priznanje, ki ga je predsednik izrekel zmagovitim nemškim četam. Hkrati je sobranje ponovilo svojo izjavo zvestobe do držav osi. Izjavo je sobranje vzelo na znanje stoje ter z vzkliki navdušenja in odobravanja.
Bolgari so se umaknili s turške meje
Ankara, 12. aprila. Ankarski radio poroča, da so se bolgarske čete umaknile od bolgarsko-turške meje.
Danes manifestacij 3 Macedoncev v SoSiji
Sofija, 12. apr. Bolgarski tisk poudarja poraz Jugoslavije in združitev nemško-italijanskih vojnih sil. Za jutri se pri-graviia velika ljudska manifestacija Ma-ted ncev v bolgarskem glavnem mestu. Nenšlt ranjence sprejemajo na Bolgarskem z \£C prisrčnostjo in uslužnostjo. Nek1 Cl' je v kratkem času nabral en milijon levov. Izvedla se je hišna preiskava pri prejšnjem predsedniku parlamenta Burovu in pri bivšem ministru Mušano-vem.
Eooseveltov ukrep
Washington, 12. aprila. Predsednik Roosevelt je razglasil, da veljajo določila ameriškega nevtralnostnega zakona tudi za Jugoslavijo, ker se ta nahaja v vojnem stanju. ^
Ukrepi proti Židom v Rumuniji
Bukarešta, 12. aprila. (Ass Press). Rumunska vlada je imela sejo, na kateri je sprejela sklepe, da bo še nadalje izdala ostre ukrepe za razlastitev židovskega imetja, če Zidje ne bodo prenehali z aktivnostjo proti režimu. Ukrepi bodo razširjeni v smislu razlastitve petrolejske industrije, ki je bila odrejena že lansko leto.
Rumunski komentar
Bukarešta, 12. apr. Rumunski tisk komentira tragičen položaj Jugoslavije in izreka željo, da bodo skupni uspehi osi pripomogli do svoboditve tudi onih narodov, ki še niso mogli biti osvobojeni.
Bsdi domovin! samo v korist!
Newyork Times11 o poto žaju na Balkanu
New York, 12. aprila. (DNB). K položaju na Balkanu poroča dopisnik lista »Newyork Times«, Robert Post, naslednje:
Angleški zunanji minister Eden in general Dill sta se vrnila v London. Slika, ki sta jo prinesla s seboj, je nerazveseljiva. Na kreditni strani imata Eden in Dill odpor Jugoslovenov in Grkov ter do neke mere tudi odpor Turčije, navzlic temu pa postaja vse bolj jasno, da so Turki pripravljeni nuditi aktivni odpor šele tedaj, ako bi bili napadeni. Proti tej kreditni strani pa stoji dejstvo, da so Angleži v severni Afriki izgubili mnoge težko zavojevane posadke. Zdaj se govori že o obrambi Aleksan-drije, Kaira in Sueškega prekopa in sicer to pot o obrambi pred nemškim navalom. General Wawel je izgubil svoje najboljše generale.
Zakaj se angleške čete doslej na grškem bojišču še nikjer niso spoprijele z nemškimi četami, tolmači »New York Times« na ta način, da britanske čete na Balkan niso bil j poslane iz vojaških, marveč iz političnih razlogov. Strategično bi bilo za Angleže bolje, ako bi svoje čete vrgli v Turčijo. Ako so bile vseeno poslane v Grčijo, se je to zgodilo z namenom, da se okrepi grška morala. V nasprotnem pri-' meru bi Angleži enako vrgli svoje čete v Turčijo, ako bi bila Turčija napadena od Nemčije V tem primeru pa bi si seveda želeli, da bi bili s svojo vojsko v Grčiji. To kar Angleži resnično hočejo, je. da bi imeli svoje čete tako v Turčiji, kakor v Grčiji hkrati Za dosego tega cilja pa AndWi nimajo dovolj čet, niti ne dovolj vojnega materiala na razpolago.
Svita in
Zedinjene države nameravajo proglasiti zaporo tuši nad švicarskimi kre£2ti v Ameriki
Bern, 12. aprila. (Štefani) Švicarski listi pišejo, da v švicarskih finančnih krogih s popolnim mirom spremljajo vesti, češ da nameravajo Zedinjene države proglasiti zaporo nad švicarskimi krediti v Ameriki V teh krogih sodijo, da Zedinjene države nimajo v resnici nikakega interesa, zakaj naj bi odredile blokiranje švicarskih kreditov, ki jih vodi Švica na račun svojih nemških klijentov, ti krediti pa so bili po
instrukcijah iz Nemčije že itak zdavnaj likvidirani. So pa tudi še drugi vzroki, zaradi katerih švicarski finančni krogi ne verjamejo na zaooro svojih kreditov v Zedinjenih državah Tako je n. pr. Švica ena izmed držav, ki so še ohranile zlato podlago in to deistvo je vsekakor za Zed;njene države velikega interesa. Ako to ne bi bilo tako, potem je nedvomno, da bi bila vrednost zlata podvržena zelo neugodnim izpremembam.
Ekspoie predsednika japonske vlada
Tokio, 12. aprila. (Štefani). Današnji japonski listi pod velikimi naslovi objavljajo ekspoze pred-»ednika japonske vlade Konoja o japonskih notranjepolitičnih, kakor tudi zunanjepolitičnih problemih. Razmotrivajoč o japonsko-kitajskem oboroženem konfliktu, je japonski ministrski predsednik izjavil, da bi bilo želeti, ako bi se mogel skleniti mir na podlagi sporazuma med vladama v Nankingu in Čunkingu.
Kar se tiče Holandske Vzhodne Indije, je ministrski predsednik Konoje naglasil, da Holandska Vzhodna Indija zaupa v angleško zmago in da jo v tem zaupanju podpira tudi ameriška propaganda, kar vse otežkoča razgovore med Japonsko in predstavniki Holandske Vzhodne Indije.
Nato se je Konoje dotaknil odnošajev med Japonsko in Francosko Indokino ter j'e poudaril, da se ozračje, ki je vladalo tekom japon-
sko-indokitajskih razgovorov lahko označi za prijateljsko.
Glede vezi, ki vežejo Japonsko v okviru berlinskega trojnega pakta, je japonski zunanji minister naglasil, da se mora ta pakt tudi še praktično ojačiti ter da bo o tem še govOra, ko se bo zunanji minister Macuoka vrnil s svojega evropskega potovanja.
Kar se tiče odnošajev med Japonsko in Sovjetsko unijo, je Konoje poudaril, da bi bilo zelo dobrodošlo, ako bi moglo priti v tem pogledu do splošne definicije vseh problemov, tičočih se obeh držav.
Svoj ekspoze je Konoje zaključil s ponovnim zatrdilom, da ostane vsa japonska politika v temelju naslonjena na sporazum, ki je bil dosežen z Italijo in Nemčijo, kar pa se tiče drugih zunanjepolitičnih problemov, ki iih mora Japonska rešiti, zlasti s Sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami, pa je Konoje izjavil, da je tu li te probleme mogoče rešiti.
ICate p M!
zupsf ©SV©&©j£Il
Bengazi, 12. aprila. (Štefani) Vojaški dopisnik agencije Štefani v severni Alr.ki podrobno opisuje dobo angleške okupacije Bengazija ter zlasti poudarja odlično moralo, ki jo je ves ta čas ohranilo tamkajšnje prebivalstvo.
O ponovni osvojitvi Bengazija po italijanskih četah poroča dopisnik, da so Italijani že 3. aprila zjutraj, ko je bil Bengazi še pod kontrolo nekaterih sovražnih oddelkov, strgali angleško zastavo z guvernerjeve ter z mestne palače. Ob 10. je izredni komisar občine z balkona mestne palače, ki je bil ves okrašen z italijanskimi in nemškimi zastavami, sporočil množici navdušenega prebivalstva, da se nad Bengazijem spet vzpostavlja italijanska oblast. Takoj nato so prevzele akcijo v svoje roke italijanske patrulje, ki so bile dva mesca skrite v mestu. Te patrulje so zajele tri sovražnikove tovorne kamione ter ujele 3C angleških vojakov, med kate-
rimi bi, tudi en častnik. Druge patrulje S' šlf takoj na delo, da so pogasile požare, ki so jih zanetili odhajajoči Angleži. Pred odhodom so Angleži razstrelili vodovod ter električno centralo.
V noči od 3. na 4. aprila so vkorakale v Bengazi italijansko-nemške sprednje straže. Navdušenje prebivalstva je bilo m.popisno Neposredno nato je generalni guverner Libije, general Garibaldi, v spremstvu svojega generalnega štaba prišel v Bengazi na obisk. Prebivalstvo mu ;e navdušeno vzklikalo. Guverner je izrekel Italijanom v Bengaziju pozdrav domovine ter jim izrazil priznanje za trdno stališče ter izraze neomajne vere v končno zmago. General Garibaldi je nato obiskal ranjence po bolnišnicah.
Bengazi p< časi spet prehaja v normalno vsakdani«, življenje. Vodovod in razsvetljava spet funkcionirata. Tudi list, ki izhaja v Fengaziju. se je pričel spet tiskati.


liralifa takoj orožje!
Narodni svet za Slovenijo poziva vse prebivalce Slovenije, vcfačke obveznike in neobveznike, ki posedujejo voja£!:o crožje kakršne koli vrste ali mu-nicfjo, da fu takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, izročijo najbližji žandarme?2?ski postaji ali občini. Tistega, ki 'bi tega ne upošteval, lah!*o zadenejo zelo težke t^slHise.
To seveda ne velja za tiste osebe, ki so od oblasti postavljene, da vzdržujejo javen mir in red.
ttscJuio ife
sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, daje vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z ,,Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez ,Bayer"- jevega križa, ni!
Ofilu '»3 ooO 6» »357 o« 23 m,rta tsto.
Povzročitelji nemirov m Bližnjem vzhodu
(ES.) Prednjeazijski in sr.d.ijeazijski prostor je zaradi angleških mamnacij od začetka svetovne vojne v s^a.a.h revolucionarnih nemilih in krvavin razračuna-vanjih. Vedno znova se dviga oiamen upora proti povzročiteljem ten nemjrov Na ruševinah arabsk.h delov področja Turčije so nastale državne tvorbe, ki do danes niso postale mirne in pri»ie do har-mon.čnega razvoja.
Dežele ekrog oerzijskega zaliva in arabska zapadna stran na Rdečsm morju so pognane kot oetroleiske zone. B„hreinski otoki. El Hasa na vzhooni strani obale Arabije, Asirija in Farsanski otoki Tu se pač kaže truditi. Neki angleški priganjafi in izdajalec Arabcev je pisal: »Z di..ami-tom in zlatom se iahko mn.go doseže.«
Drugi razlog je zagotovitev koonene poti v Indijo. Tu je morala nastati utidba gigantskega obsega, ki bi razen Egipta, ki je prav za prav po ang eškem mnenju protektorat — obsegal še Pale.t na. Irak, Transjordanijo. Arabijo s svojimi su tani, Hadramaut in Aden. Prva igra s šeriiom Huseinom. ki je bil nedavno v Evro ji popolnoma neznan človek, je izgubi ena. Arabski urad v Kairu se je p poln ma zanesel na Huseina in ga dvignil. Indii ki urad pa je polagal mnogo važnosti na Ibn Sauda. Husein ni hotel podpisati angleškega ugovora in se je mora] zaradi tega odstraniti. 14. maja so vkorakale Ibn Sau-dove čete v Mekko. v maju leta 1925 je prisilila krstarica »Cornflower« Huiena. da izprazni Akabe v sev:m:.vzhodnem delu polotoka Sinaja. Husein je umri eta 1931. kot bankrotiran trgovec na Cipru.
Indijski urad ie z uspahom izigra] Ne-džed proti Hedžasu. Angleško zlato je doseglo svoj cilj. Od 1917 — 1924 je modri knez Vahabita stal angleško državo 732.000 funt.v Dobival ie v neki dobi 5.000 funtov mesečno. Churchill je leta 1922 iz avil v spodnji zbornici: »Zakai subvencioniramo Ibn Sauda? Tega arabskega vlastodrž-ca nismo podpirali zato. da kai dela. temveč zato. da nič ne dela.« Ko mu je zaradi napada na oazo. ki pripada Hedžasu bila zmanjšana subvencija na polcvico, mu ie indijski urad plačal dru^o polovico. Tako si je mogel Ibn Saud prisvojiti druga področja na polotoku in svojo cblast razširiti kamorkoli, n. pr. na Asir Kralj Faisal ie moral umreti v Bernu leta 1933, ker se ni pokoril prvemu zakonu vaha-bite. CV ostalem je tudi umrl direktor hotela Eggiman, ki ie kot prvi stopil v kraljevo sobo oo njegovi smrti.) Fa'salov sin, Prinz Ghazi Iraški je umrl ob priliki avtomobilske nesreče. Vsi ti srnrini prinrri zadnjega časa so vedno v prid Britaniji Ko ie prišel na prestol Mustafa Kemal. je bil z indi j ske strani izvršen v Ankari na Kemala atentat. Sedaj je postal tudi Ibn Saud nevšečen. Bilo je potrebno odstraniti tudi n^ega. Arab:ja. ki bi ob^eg^la vse emirate in sultane arabskega polotoka. ni v interesu Indiie in Angl'je. Zdi se. da Anglija več ne veruie v »n^ j večjem Ar~bca oo preroku«. Angleški agent Mr Philby ie nvrral zapustiti Arabijo in intrigira sedaj v Kairu. Zato se morejo za vs~ko ceno nadaljevati intrige, katerih čili ie. da novečaio notranje mire v Arabiji Ibn Saud zahteva nreveč. Zahteva n-»zai Aka-bo. Id sr» io Anglež dali svoiemu podaniku Abdulahu iz Trmsjo*-danije zahteva Maan t1'komotivni vozni park železnice Hedžasa.
pred surtio
Mascagni je v svoji zadnji operi »Nero« podčrtal zadnje besede umirajočega Nero-na: »Kakšen umetnik umrje z menoj!« — Ko je Ksantipa jokaje sedela pri umirajočem možu, se je Sokrat še enkrat obrnil k njej: Mar bi rajši videla, da umrjem kriv?« — Ko je Diogen umiral v svojem sodu, mu je rekel mimo idoč človek: »Nikogar nisi imel, da bi ti stregel v življenju. Kdo te pa bo po smrti pokopal?« Diogen pa mu je odgovoril: »Tisti, ki bo mojo hišo podedoval ali kupil.« — Rabelais je bil še na smrtni postelj zbadljiv in je rekel: »Vrednostnih reči nimam, pač pa mnogo dolgov; ostanek zapustim siromakom.« — Madame de Deffend je umirajoča dejala prijateljici de ChoiseulovL »Ako bi se po smrti razblinila v pare. bi bila zadovoljna s takim načinom uničenja trupla. Ampak da človeka pokopljejo, tega ne strpim; govoriva rajši o čem drugem!«
Vsakdo je odgovoren za usodo skupnosti!
Domaše vesti
*	lieja Uomučiii živau. faiovenija je izrazita dežela s pretežno važnimi kmečkimi gospodarstvi. Večja in veliKa posestva z znatnim številom živine, svinj in perutnine so tako redka, da za skupno narodno gospodarstvo niso odločilna, ud vseh pa nog živinoreje je v Sloveniji najbolj razvita reja goveje živine, ludi prešičereja predstavlja tako po kakovosti, kakor tucu po števiiu prav izdatno panogo spi osne živinoreje. Čeprav je na splošno stanje naše govedoreje in tvinjereje še kolikor toliKo zadovoljivo, venoar moramo imeti pred očmi dejstvo, da naša večja mesta, industrijski in tujSKoprometni centri uvažajo iz leto v leto veuno več klavne živine od drugod. število ovc in koz je v Sloveniji neznatno, čeprav bi Slovenija s svojimi neštetimi gozdnimi m planinskimi pašnik, lahko prehranjevala ogromno število ten živali. Reja malih živali, med kater je v prvi vrsti štejemo perutnino, je za naše kraje in razmere kot nalašč prikladna in priporočljiva. Perutmnarstvo je v Sloveniji sicer precej razvito, a še dolgo ne tako, ua bi bih lahko s produkcijo jajc in pišcancev zadovoljni. Naše narodno gospodarstvo mora računati z vsemi mogočimi produkcije, da se oiajša malemu človeku obstanek v današnjih časih.
*	Gospodarske koristi perutnine. Poleg splošno narodnogospodarskega ima perut-ninarstvo tudi velik socialen pomen. Slovenija je pretežno dežela malega človeka, majhnih posestnikov, bajtarjev, delavcev, sploh ljudi, ki imajo le malo zemlje, in zato ne morejo rediti druge živine kakor perutnino. Med njo pa zavzema pri nas da-leko najodličnejše mesto kokoš. Pa ne kokoš poljubne pasme, zanesene k nam oq kod drugod, ampak kokoš, ki je plod naše zemlje, naša štajerka. Tudi gos je kot zelo koristna razširjena po vsem svetu. Kjer bo krajevne razmere za njo ugodne, prinaša lep dobiček; saj je izrecno pašna ptica in zato njena reja poceni. Reja rac je odvisna od okoliščin, na kakšnem kraju jih redimo, koliko živeža dobe same m koliko ga moramo dodajati. Več dobička imamo z racami — jajčaricami kakor z mesnimi racami. Opozoriti pa moramo na to, da so račja jajca dobra samo od tistih živali. ki imajo za vsakdanjo pijačo in kopanje na razpolago čisto vodo.
111 Reja domačih kancev, še do nedavnega so splošno menih, da je kuncereja brez gospodarskih koristi. Nastopili pa so drugi časi in dane gledamo rejo kuncev v drugačni luči. Domače kunce redimo zaradi mesa. kože in volne. Kunčje meso prekaša po svojih hranljivosti celo kuretino in te-letino. Belo meso je znano po izredni hranljivosti in lahki prebavi. Zato je odlična hrena za bolnike. Marsikatere družine, ki dan za dnem otepajo le žgance in krompir. bi lahko imele vsak teden dvakrat pečenko na mizi. Velika prednost kuncerejc je, da lahko kunce hranimo z odpadki, to je s hrano, ki bi jo drugače zavrgli. Kunčja kežuhovina je prav toliko trpežna kakor tuja kožuhovina. Tisti, ki imajo koristi od tega, so nam vsilili mnenje, da kunčevino podcenjujemo, Kunčje krzno se da striči, barvati in tako prenarediti, da se prav nič ne loči od drage kožuhovine. Od angorcev dobivamo dragoceno angorsko volno, ki je najfinejša ni najtrpežnejša izmed vseh vrst volne. Znana je tudi njena zdravilna vrednost. Zdravi kostne bolezni, ishias in celo zastarel revmatizem. Kunčji gnoj je prvovrstno gnojilo za vrt in prihrani rejcu izdatke za umetna gnojila. Katere pasme domačih kuncev naj gojimo? V poštev pridejo naslednje pasme: angorci. beli in sivi ovnači, beli in sivi orjaki, beli in modri du-na-;ča.ni. srebreci in člnčilski kunci. Začetnik naj prične gojiti kunce srednje težkih pasem, šele ko si pridobi dovolj izkušenj, se lahko loti tudi težjih, orjaških.
V HOTELU »MIRA M ARE«
* Pospešujmo kozjerejo. Nekdaj je bila reja koz po slovenski zemlji precej razširjena, posebno v gorskih krajih. Vsak ovce-rejec je redil tudi koze, da je tako čim temeljiteje izrabil težko pristopne lege. V drugi polovici prejšnjega stoletja pa je bila izdana gozdna postava, s katero je bilo strogo prepovedano pasti koze po gozdovih, češ da objedajo gozdna drevesa. To je imelo za posledico splošno opuščanje reje koz.
^<1 se ji. ^ecia razvijati industrija, so delavci in nameščenci začeli stremeti za tem, da si olajšajo življenjske prilike. Ne-i.ateri so redili kokoši in kunce, drugi pa tudi koze. Med vsemi navedenimi živalmi pa je reja koz tista, ki bi se je morali ti sloji najbolj oprijeti. Koza je namreč tista žival, ki daje pri smotrni reji revnim družinam največ dohodkov in tako pripomore k zboljšanju življenjskega položaja z ma-j limi stroški. Kozje mleko je izredno rodii-no in zdravo ter daleč prekaša kravje. Posebno priporočljiva je za otroke. Za hrano kozam pridejo v poštev preCvsem vrtni in kuhinjski odpadki ter razna zelišča. ki jih rejec nabere po grmov jih. Razume se, da je treba skrbeti tudi za zdravo pitno vodo in za nastil, da bo žival ostala snažna. S tem si pa pridobimo iudi potrebni tn prav dober gnoj za vrt.
*	Planinski orel v Bohinjskem kotu. Med našim ljudstvom je že skoraj utrjeno prepričanje, da bodo v kratkem izumrli prebivalci naših Alp iz ptičjega rodu. V nasprotju s tem pa poročajo iz Stare Fužine, da v Bohinju gnezdi par planinskih orlov že kakih 30 let stalno ns Polici pod Komno. Vsako leto ima sicer majhen pri-rasteh — le enega mladiča. V Bohinjskem kotu opažajo stalno dva do štiri orle.
*	Pokončevanje škodljvih ptie. Lovsko društvo v Kamniku je na zadnjem občnem zboru sklenilo, da mora vsak član dokazati. da je v teku leta pokončal najmanj 10 škodljivih ptic: kragulje, skobce, vrane, srake ali šoje. Kdor od članov tega ne bi storil, bo moral plačati hkrati s članarino še po 5 din za vsak manjkajoči par v prid društvenemu podpornemu skladu. Tudi je razpisalo Lovsko društvo nagrade za pokončevanje lovu škodljivih ptic v kamniškem okraju. Lovski čuvaji, ki hočejo dobiti nasrade. ki so določene v višini 200. 150. 100 in 50 din, morajo do konca leta predložiti dokaze med letom pokončanih škodljivih ptic.
Iz Lfnfelfane
u— Velikonočni trg. Velika sobota je včasih pomenila neposredni začetek ve i-konočnega orazmka. nepričakovani dogodki oa so precej zasukali to reč. Včasih so imele skrbne gospodinje na Veliko soboto že vse priprave končane in po navadi niso več hedile nakupovat. včerai zju*raj pa ie bil na živilskem trgu izredno ve'ik naval. Zlasti ori mesarskih stojnicah se je gnetlo sveta, a stojnice so bile premalo založene, da bi mogle v polni mer: ustreči povpraševanju, zlasti kar se tiče sv ž ga mesa. Precej več ie bilo na prodai suhe mesnine. Zelo malo .^e bilo jajc in perutnine. ker z dežele skoraj n: bilo dovoza. Primanjkovalo ie tudi raznih vrst z ms.kih salat. Id so nam jih doslej dobavljali iz Dalmacije in Italije, zato so se morale gospodinje zadovoljiti z raznimi domačimi vrstami, zlasti z radičem.
u— Zvezdo urejajo. Pretekle dni so delavci rpestne vrtnarije izravnali gredice in zasejali travo in drevje, tako da se bo že v nekaj dr.eh lahko odpočilo oko na živi pomladni zeleni barvi. Kanalizacijska dela, ki so jih pričeli v zvezi s podaljškom Šubičeve ulice, pa so zaradi sedanjih razmer in pomanjkanja delovnih moči popolnoma zastala, tako da je severni del Kongresnega trga za vozni promet neuporaben.
u— Dela na novih stanovanjskih hišah Pokojninskega zavoda že nekaj časa počivajo. Verjetno ta poslopja ne bodo uporabna v določenem času spričo izrednih razmer, ki jih preživljamo.
u— Reševalna postaja v teh dneh. Ta veliki teden, ki nam bo pač ostal v neizbrisnem spominu, je izmed množice, ki ji je bila poverjena naloga zaščite in pasivne obrambe, imelo osebje naše reševalne postaje v Mestnem domu pač največ dela, ki mu je bilo prideljeno tudi večje število obveznikov pasivne zaščite. Čeprav so imeli na razpolago samo dva reševalna avtomobila, je njihova služba delovala brez občutnejših motenj. Tretji voz je bil zaradi karambola nekje v okolici pokvarjen, a bo kmalu spet lahko nastopil svojo funkcijo, ker poškodbe niso hude. Največ so reševalci prevažali vojaške ranjence, v redkih primerih pa so bili pozvani tudi zaradi prevoza civilnih bolnikov. Ljubljančani so se s pravilnim raaumevanjem vživeli v izredne razmere in niti v nujnejših primerih niso zase zahtevali njihove pomoči. Celo porodnice so v večini primerov prepeljali v žensko bolnišnico z zasebnimi avtomobili. Razume se, da so imeli reševalci ves ta teden permanentno službo in so ves čas ostajali v prostorih Mestnega doma. Gasilci so imeli opravka z enim samim večjim požarom na Kodeljevem, kjer je v petek popoldne začelo goreti vojno intendantsko skladišče, pa še pri par manjših lokalnih požarih. Gasilci in reše-
valci bodo ostali v permanentni službi tudi še prihodnje dni.
u— Zatišje v bolnišnici. Splošna bolnišnica, ki ima po navadi zelo velik dotok bolnikov z oddaljenega podeželja, je imela te dni le manjše število novih sprejemov, a še to so bili po večini bolniki in ranjenci iz Ljubljane in bližnje okolice. Največ poškodovancev je bilo sprejetih na kirurškem oddelku, manj pa na internem in po ostalih.
u— Nova grobova. Po dolgi mučni bolezni je umrl narednik vodnik 1. ki. g. Rudolf Potočnik. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila svoje oči ga. Marija Komanova. Pogreb bo v ponedeljek ob po1- 15- iz kane'e sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim na.še iskreno sožalje!
Smučarji — turisti in s^oa ^niki!
Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo ln olje
za sončenje. Pn vseft poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »K a u o e e i« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. SI. HlAIžII, Ljubljana, r>iše\a cesta.
u— V Ljubljani so umrli od 4. do 10. aprila 1941: Skubic Gabrijela, 48 let, sodna uradnica. Triglavska ul. 36, Wertl Neža, roj. Derrnastja, 73 let, upokojenka tobačne tov., Galjevica 174, Cernivec Marija, 73 let, deiavka, Vidovdanska c. 9, Ko-šenina Ana, roj. Ka^ner, 75 let, vdova gozdarja, Stari trg 11, Prosenc Terezija, 73 let. s.užkir.ja, Jap.jeva ul. 2, Seršen Ro-zaiija, roj. Zoran, 8-j let, zasebnica, Veli-kovika ui. 7- Garbus Terezija, roj. Lustek,
39 iet žena deLi.% KobaricUka uL 45, Galle Anion, 78 let, javni notar, Tavčarjeva ul. 5, Čuden Slavko, 8 mesecev, sin delavke, Ižanska e. 20S, Rupar Ivana, roj. Kopač, 56 iet, tovarniška delavka v p., Čebelarska ul. 16, Lenassi Hugo, 64 let, poštni inšpektor v p., Kersnikova uL 2, Hren Hed-vika. 27 let, hči posestnika, Hruševska c. 21, Lekše Alojzija, 76 let. služkinja, Kri-ževniška uL 2, Guček Ana, 70 let, zasebnica, Borštnikov trg 1, Fabiani Anton, 78 iet, nadsprevodnik drž. žel. v p., Celovška c. 107, Mekina Aleksander, 3 in pol mesece, sin steklar, pom., Na gmajni 1, Bola Marija, 8 let, či rudarja, Vidovdanska c. 9, Kimovec Ivan, 78 iet, drvar, Vidovdanska c. 9, Zanoškar Frančiška, 84 let, zasebnica, Poljanski nasip 10, Což Pavla, roj. Da-car, 37 let, žena delavca, Vodovodna c. 14, Petek Franc, 47 let, delavec. Nove Jarše 32, Skerjanc Janez, 82 let, delavec, Poljanski nasip 22. Rozman Stane, 20 let, pekovski pomočnik. Vodrnatska ulica, Prosen Miroslav, 18 mesecev, sin delavca, Cesta v Zeleni log 5, Zupan Bogdan, 6 let, sin rač. inšpektorja, Cesta 29. oktobra 10, Seibitz Ferdinand, 9 let, sin soboslikarjh, Beme-karjeva ul. 15. Smolej Franc. 69 let, posestnik, Dovje-Mojstrana, Lavrič Antonija, 38 let, žena hišarja, Travnik 103, obč. Loški potok, srez Kočevje, Mena k Marija, 78 let, bivša babica, Grahovo pri Cerknici, srez Logatec.
u— Zaščitni urad rajon VI poziva vse obveznike sanitetna službe, da se do torka 15. t. m. do 9. ure sigurno zglase in na novo prijavijo.
u—Zaščitni urad rajona X — Mir je. Vsi obvezniki pasivne zaščite, tako tehnične, sanitetne kakor tudi gasilske stroke se morajo zglasiti v prostorih rajonske postaje na Tehnični srednji šoli v ponedeljek 14. t. m. ob 18. oni, >cl so bili prevzeti v var-nostno-pohcijsko službo, ostanejo na svojih mestih, dokler se ne razrešijo. V tem primeru se morajo naknadno takoj zopet prijaviti rajonski postaji X. Poveljniki posameznih strok, šefi pisarn in pisarniško osebje ter vodje posameznih ekip pa se morajo zglasiti istega dne že ob 14. — Starešina rajona X.
u— Državna I. dekViška meščanska šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani sporoča učenkam, da se jim bodo delila v torek in sredo, 15. in 16. aprila zjutraj ob 8. uri letna spričevala. Prinesite s seboj kolek za 10 din, dijaško knjižico in vrnite izposojene šolske knjige! — Upraviteljstvo.
u— Varujte ®e tatov! Kljub pmovnim opozorilom, na i se ljudje ne zbirajo v gručah in naj po možnosti ostajajo doma, se od časa do časa na raznih mestih še zmerom pojavi gneča in zmerom je devolj zli-kovcev zraven, da izkoristijo prvo priliko za tatvino. Ko so se ljudje zbirali zndn ič okrog intendantskega skladišča na Kodeljevem je Albini C:mp?rmanovi iz Delavskega d ma nekdo ukradel ročno torbico. v kateri je imela vse svoje p ihran-ke v znesku 300 din, razne dokumente in slike svojih otrok. Izredno drzni so postali zlasti ženarji. ki se z uspehom udejstvuje-jo na kolodvorih, po cerkvah, na trgu — prvsod. kier ie na kupu kaj ljudi. Nekemu potniku na glavnem kolodvoru je tak specialist odnesel listnico s 4000 d n, neki potnici na dolenjskem kolodvoru pi 700 din. V trgovinah, na katere je še zmerom velik naval, ie bilo okradenih dober tucat eseb.
Ljubljana na veliko noč 1941
Velika sobota je in zvonovi, ki so bili utihnili na Veliki petek, Se niso zapeli pesmi vstajenja. Na mrzlem tlaku cerkve leži veliko razpelo mesto božjega groba in tri rdeče lučke brlijo ob njem.
Ljubljana se je prebudila v soncu, ki se je toplo dotaknilo njenega zaskrbljenega cbraza. Mesto, ki je bilo zadnje dneve tako mrzlo in tiho v nemem pričakovanju tega, kar se bo moralo dogoditi, je danes nenadoma zopet oživelo. Sto in sto ljudi hiti od jutra do noči po ulicah, znanci, ki so se bili zadnje dni razkropili, si znova stiskajo roke, množica vozil oživlja promet skozi ulice. In naša ušesa, ki napeto prisluškujejo slehernemu vzgibu, sleherni glasnejši besedi, prestrezajo iz zraka neizgovorjeno zagotovilo: — Tu smo, vsi do zadnjega pripravljeni pomagati bližnjemu.
Vznemirjenje, ki ga doslej nismo poznali, je vtisnilo svoj ostri pečat Ljubljani ob tej veliki noči. Ure in ure stoje gruče ljudi pred trgovinami, ki se pozno odpirajo, da bi si nabavili še to in ono za jutrišnji dan. Kavarne, ki so bile zadnje dneve skoraj prazne, so danes prav tako oživele. — Velika sobota je, a človeštvo ni sklenilo premirja. Ko smo pred dobrim tednom govorili o vojni, smo govorili o nečem, kar je bilo daleč od nas. Ko pa se je pošast vojne začela plaziti bliže k nam, smo si želeli samo še, da bi vsaj Se praznike preživeli v miru. A usoda, ki se po svojih nedoumljivih zakonih igra s človekom in z narodi, nam ni priza-
Vreče peska na prizemnih oknih.
Izogibajmo se nepremišljenih delanj!
Občinstvo je pred glavnim kolodvorom obstopilo italijansko motorizirano četo,
ki je prva dospela v mesto.
Slike z razstave „Lade"
Ljubljana, 9. aprila.
Razstava likovnih del slovenske in srbske »Lade« v paviljonu pod Tivolijem je odprta še ta teden; zato pohitite z obiskom, da si ogledate veliko zbirko domačih umetnikov in gostov. Nedvomno bo marsikdo v razstavi našel mnogo utehe in užitka, kar ga utegne odvrniti od vseh nevžečnih misli današnjih dni.
Ivan Zajec? Sužnja (žgana glina)
Ivan Sajevic: Jožko (kamen)
Franci Podrekar: Profesor Kalan (šaljiva risba)
Križi ob poti
So kraji, na katere se spominjamo z nekako grozo, samote, ki nas težijo m v katerih ne bi mogli dolgo zdržati. To so silni vtisi in zdi se mi siromašen, kdor na zemlji ne pozna mesta, ki mu je Grozljivo neprijeten
Nekoč sem se nastanil pri starem gorskem vodniku — zemlja sama moža ni mopla red'ti Izsušena postava s ko'o na obrazu kakor rjavo razpokano umie. ki i<? cele dneve ležalo v vodi. N>erov poklic p,a ni trpel veliko doma in tr>ko me ie prepustil popolnoma svoii hišni oskrbnici, starejšemu de-kl?tu. ki je z brezzobimi usti na vse moje želje odgovarjalo z brezdvomno osuplim vzklikom: »O moj Bog, devica Marija in Jezus!«
Ko sem prebil prvo noč brez spanja, je zunai pozdravljalo lepo jutro in Je-ra je začela čistiti vežo, ne vem za kopa. Bila ie že v kapeli: na poti domov sem >n videl dob.o klečati nred križem ki je stal 7* kozjim hfevom ob poti čez prelet Bil »> noveli križ, po-stavlfen v rr.hvf.ln n^-ed grozečo nesrečo, ko se je utrgal plaz in prizanesel gorski vasi.
Tri strani kemnitnega podstavka so bile poslikane. Devica z božjim dete-
tom, križanje in nasproti: »Kaj je resnica?« Križanje se je slikarju najbolj posrečilo. Skalnata Golgota z revnim grmičevjem, ki se je groteskno pripo-: r<:balo k sivi kamenini. Tudi plašči rimskih vojščakov so plapolali v vetru, da so se le s težavo vzdržali na straži. Nad njimi, ki so po naročilu opazovali, ali so on in razbojniki tudi resnično mrtvi, je visel na križu Sin božji s pla-polajočim opasnikom, rjavo, prepadlo telo pribito na križ, noge otekle, obraz shujšan do kosti. Temnordeč curek krvi se je razlival iz ledja kakor gorski potoček po vsem telesu. Nebo je bilo črnosivo, raztrgano kakor skalne stene, pod katerimi je stal ta simbol krščanstva. Na levi Marija v od vremena hitro pobledelem modrem oblačilu, roke sklenjene v brezupni vdanosti in okornosti, kakor se vedejo navadno ženske, če se malo sramujejo svoje pobožnosti pred tujimi očmi. Učenci so bili man j dobro naslikani. Toda ko sem videl staro oskrbnico klečati pred tem križem in opravljati vsakdanje molitve, se je odprla pred meno i vsa skrivnostna zveza, ki napravi ljudem smrt lahko in polno obljub.
Od tega križa si videl drug križ na polovici poti proti strmini. Tega so
A. Diirer, Kristusa snemajo s križa
postavili vaščani za dušni blagor pastirja, katerega je zasul isti plaz, ki je prizanesel vasi; pozneje mi je povedala oskrbnica, da je bil to njen otrok. Toda križ tu pri hiši je bil veliko lepši, zato je molila pri njem in samo v nedeljah je hodila gori in obesila cvetlice nanj. Nikdar nisem tako zelo občutil smisla krščanstva kakor pri pogledu na ta dva križa v gorski dolini, zastražena in obdana od ogromnih velikanov, ki so s svojim sivim kamenjem tiščali in udarjali drug proti drugemu, kakor da se hočejo vsak čas dvigniti in spoprijeti, dokler se ne zvalijo na vas. Nikdar mi ni noben kraj tako glasno klical v uho, da predstavlja znamenje krščanstva prav za prav vislice. Vislice Boga, katerega so v raztrganem, umazanem oblačilu, z razkuštranimi lasmi in do smrti žalostnim pogledom, izmučenega od nočnega bedenja in muk. pe-
Prvič mi je postalo popolnoma jasno, kakšna stiska lahko obide človeka vpričo narave, kakšno brezupno pustinjo izkaže zemlja in da je to znamenje križa nekaj naravnega, nič drugega kot zadnja konsekvenca našega bitja. V te i veliki, neizprosni samoti postane križ mogočno znamenje odrešenja, ker spo-
znan je naše nejasnosti postane šele tukaj doživetje, ker mora tukaj nadomestiti ogrevajoče sončne žarke z notranjim razsvetljenjem duš, ker je tukaj Bog skoraj sam s seboj.
Razumem Blaise Pascala. ki Kristusovo življenje, čudeže in smrt postavlja na stran skrivnostim in resnicam narave, ki jih Bog pred nami zastira:
»Tu doli se ne nahajamo v deželi resnice.«
®
Moker, mrzel vihar je razsajal * gorski vasi tri dni, medtem ko je nekaj sto metrov niže v veliki rodovitni dolini v žgočem junijskem soncu dozorevalo sadje.
Nisem mogel več pričakati vremena. Kadar je spodaj gor ko, so mi rekli, potem je tukaj najhujše.
Tuljenje viharjev in tesnost sta mi stiskala grlo. Bela telesa oblakov, ki so se prevračala po kamenitih stenah navzdol, so bila enaka padcu pogubljenih.
Trave in drevja so se še vedno priklanjala in vstajala v večni menjavi. Tudi hiše so se trajno gugale med plohami.
Samo oba križa sta stala trdno in nikdar ju ne bom pozabil: tolainika v samoti...
.	Id
Kraljestvo mode
Praktični kratki plašči
Dandanes, ko moramo štediti z vsaMm koščkom blaga, se oziramo do čim cenejših in kolikor mogoče preprostih modnih stvaritvah, da nekako spravimo svoje potrebe v sklad s sredstvi, ki razpol gamo z njimi. 2e zato so nam po volji kratki tri-četrtinski plašči, kakor iih prinaša le ošnja pomladna moda. Takšna obliki plašna pa ima Je drugo prednost: brez težave lahko napravimo iz starega, ob rcbevih ž* nekoliko ugoljer<ega p'ašča mode-en krot-k plašč. Odrezani spodnji del p ašča rrore-biti še v klinastem kroju vs+avimo v hrbet, tako da novi paletot primerno razširimo.
Ce je takšen paletot izdelan iz blaga nevtralne barve, potem ga l^hko nosimo k vsaki pomladni obl^k1 v zve^i c pod~bn!m krilom pa učinkuje kakor kom leten ko-
stum. V primeru, da smo se odločile za n>cvo blago, nam vsekakor kaže kupiti Avo tvorivo ali tvorivo gorčične barve, ker se ti dve barvi skladata z vsemi drugimi. Plašč pa izdelamo povsem preprosto Moški reverji. dečii ovratnik, mali ali vodki žepi. nekai velikih gumbov starinski dvojno prešiti šivi — to so edine znač lno^ti teh novih pla"čev
Obleka ki io nosimo ood k^tek nla"č mora seveda bit' pa možnost' preprosta torei ne zvonča«to kr jena. pa* oa se s kratko obliko plašča dobro u.iemaio o' 1«-ke z naguban'm' krili Zelo okusno lčin-kuje gladka svetla obleka s tenrre:šimi barvast'm; aplikacijam1' ali z drobnim ve~ zen'"m mot:vom na ž-^pku ali na ovratniku Nekai oVictVVi mod-lov kratVh plašč^v odgovarjajočih oblek prina'amo na naši skici.
Kako cfiraiiato sveža živila
Kako konserviram meso. Meso lahko ohranim sveže, če ga obesim na zraku in poskrbim, da ne pride do njega prah aii druga nesnaga.
Ce je slabo vreme, ga namažem z oljem, in ga očistim od olja šele tik preden ga dam kuhat.
Ce nisem prepričana, da je meso popolnoma sveže, ga takoj namažem z rumenjakom Tako se napravi okoli njega skorja, ki prepreči nadaljnje kvarjenje. Če hočem pogreti pečenko, jo najprej namočim v svežo vodo, nato pa jo postavim v peč ob slabem ognju.
Perutnino lahko hranim najmanj petnajst dni, če jo vso namažem z raztopljenim maslom ali svinjsko mastjo.
Gnjat, ki je postala trda, razrežem na kose, ki jih položim v mleko, kjer jih pu-
Nerodna. s4o£ica
uptiva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, lu zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
stim ležati kake četrt ure. Nato jib spravim v popolnoma čisto m suho krpo.
Kako ohranim sveže maslo. Da se m: maslo ne pokvari, ga shranim na tako mesto, da ne more zrak do njega Spravim ga v prsten lonec in nalijem nanj svežo vodo, ki jo v toplem času večkrat na dan Omenjam.
Surovo maslo lahko ohranim sveže 5 do 6 tednov na naslednji način:
Surovo maslo stisnem v grude, težke 200 do 250 gr, jih zvijem v čisto platneno krpo, natopljeno z oetom. Da maslo ne pride v dotiko z zrakom, poškrop mo krpo. v katero je zavito najmanj enkrat na teden. Shranim ga v zračni in hladni kleti ali shrambi.
Da odvzemem maslu slab okus. ga v majhnih količinah zgnetem v vodi. ki sem ji dodala kuh'njske soli (1 jedMno žlico na 1 1 vode), to ponavljam tako dolgo in tolikokrat izmenjam vodo. dokler maslo ne izgubi slabega okusa. Nato operem maslo v sveži vodi, ga osušim s suho krpo.
*aUtr.8MUl
Barvaste jopice
Vsako staro krilo lahko učinkovito poživimo z mično barvasto jopico, ki jo izdelamo iz drugačnega ali enakega blaga v drugi barvi. V nameščenju originalnih malih žepkov, različnih šivov in drbnih ovratnikov je modna domišljija dkoro neizčrpna. na ta ali oni način se ji vedno posreči, da s temi starimi sredstvi doseže kak nov učinek. Nekatere izmed teh novih Jopic so v hrbtu nad pasom nagubane, da so videti bluz as te, druge pa zopet s premišljeno izpeljanimi Sivi tesno sledijo ži-
f4eQ°
^arovc^
zarav\e-
r-0ggSIP; ------
.i*-?
Sargov
KAL000NT
proti zobnemu kojnnu
Pomagajmo si s anae
Nič ti ne »gre bolj na živce« kakor predal, ki se težko odpira in zapira. Pripomoček zoper to veliko neprijetnost je kaj la-hak: namazati je treba robove predala ali omare, v kateri se predal nahaja, z milom ali svečo, in zapiranje ti ne bo delalo več preglavice.
Zarjaveli ključi. Ključe očistim od r1e. če jih namočim v mešanico petroleja (ena tretjina) in dve tretjini jedilnega olja. Takoj nato jih oddrgnem s starim š'fonom in ko so popolnoma suhi, jih odrgnem še s steklenim papiriem, in ključi bodo zopet čisti in uporabljivi.
Špranje v pohištvu zamašim sama z vo« skom, ki sem ga predhodno razmehčala med prsti. Ce je pohištvo temno, pobarvam tudi vosek S pabčico skrbno zamašim vse Špranje in luknjice.
NSERIRAJTE V »JUTRU"!
Vsak wtiček na) bo obdelan
Na skrbno obdelanem vrtu lafiko vsaka družina prideia zase vso potrebno zelenjavo
2e pred tedni smo pisalu da ie po naših krajih mnogo vrtov in vrtičkov, ka-.erih lastniki nimajo druge z:mije L st-uki teh koščkov zemlje so najraz.ičn jš judje: od najsiromašnejšega kočara do mestnega hišnega lastnika. V rednih časih je mnogo teh vrtov zanemarjeno, a v»,da-iašnjih časih, ko nikjer ni dovoli živi bi bilo neodpustljivo. če bi ti košč.ci z:m je >stali neizrabljeni.
V dobro pognojenem in skrbno obdelanem vrtu lahko pridela družina zase zelje. fižaL grah. solato, čebulo, č se.i. ko-
terih pa pri malih vrtovih ni p iporo':ati, ker se ne izp ačajo. Pa kozo ki da,* mleko. lahko rediš, če je vrt zadosti velik
Morda bo kdo ugovarjal, zlasti med me ščani. da ie treba za obdelovanje vrtov izkušeni in znanja Mnogi so zaradi vrtnih škodljivcev že obupali ker jih niso zna'i uničevati. Seveda ne gre brez truda. 3 vedeti je treba, da imamo proti škod jivcem d voli sredstev za niih uničevanj? Treba je samo povpraševati boli bkušene vrtnarje. kakšna so ta sredstva in kje se dobijo. Časi so taki. da je treba vse storit;
/
Načrt manjšega vrta
renje. cveta čo. dvo. peteršili in mnogo drugo zelenjavo, kolikor vsega tega potrebuje za vse leto. Ce ie vrt večji lahko nasadi na njem tudi nekai kromp r a Kdor ima na vrtu sadno drevje na tudi stori vse. da bo imel kai sadja Polee vsega tega se dobi na vrtu dovoli krme za domače zajce, sai je reia kuncev če primanjkuje mesa. pa? veMkega pomena Ce je vrt večji rediš li»hko tudi kokoši, ka-
za pridelovanie živeža Kako bi s-ce^ živeli vrtnarji, če bi si ne znali pom gati.
Smo sicer že pozno v aorilu toda za •bdelovanje vrtov ie še zmerorr" čas Še nič ni zamujeno Vedeti b: bilo dobro kako ravnaio z vrtovi v Italiji in ziasti v Nemčiji kjer imajo vsak koJček z m je umno obdelan Ne smemo biti lahkomiselni. ker ie neizpodbitno dejstvo da boS tisto. kar boš pridelal na vrtu. goiovo imel
Nekdanje so!sisne oe
Neka kitajska listina iz 11. stoletja pred Kristusom je doslej bržkone najstarejša in prva, ki omenja sončno uro. Uporabljali so jo za astronomska ^~"-*ovanja. V Rimu so prvo sončno uro r ili 1. 264. pred Kristusom na forumu	ni prav kazala
časa, so jo uporabljali nad sto let, potem pa so postavili novo, za zemljepisno lego Rima natančno preračunana Sončno uro je namreč treba posebej izdelati za vsak kraj na osnovi zemljepisne lege dotičnega kraja. Na potovanju so Rimljani uporab-jali majhne prenosne sončne ure iz bro»
na ali si on o ve kosti. Take prenosne ure so imeli tudi v srednjem veku in 1. 155(1. je bilo v Augsburgu moderno, da so na kolenih nosili ure na pesek.
Morda rajbo':'ša solrčna ura je bila avstralskega izvora Ta senčna ura je imela številnico in kazala. Scstcjala je iz velikega obroča, ki je imela na notranji stran številke. Ta obroč so zasukal: tako. da so padali sončni žark: skozi drobno luknjir-o v obroču in zadeli gotovo točko obroča Kamor so padli, toliko je bilo na uri.
Hič ne Sksdajje, & veš
Optične prevare nastanejo tudi, ako sto-,ijo različne barve druga poleg druge. To dejstvo je prav zanimivo pri francoski zastavi, kjer morajo posamezne barve ime'i -aziično šir no, da se vidijo vse enako široke. Razmerje je tako, da mora biti beli lel širok 33, rdeči 37 cm, ako je modri 30 cm.
Kako zelo se Angleži drže starih šeg. se azvidi tudi iz tega, da se morajo člani poslanske zbornice odkriti, kadar stopijo v bornico, kadar jo zapuščajo ali kadar majo govor. Pravilo je, da morajo biti odkriti, kadar stoje, pokriti pa. kadar sedijo.
Ako se Sirijec poroči, mu žena podan »odalo, da jo zabode, ako mu ne bo zvesta.
Na Kitajskem gosi pripeljejo gornodarja na trg in ne obratno. Prodajalec jih zveže
do sto skupaj z vrvicami k čolniču. katerega vlečejo po reki navzgor, lastnik pa menitno sedi v čolnu.
Zakaj nazrduje trgovina s kožami divjačine? Zaradi tega, ker dajejo kunci pretežni del kožuhovine na svetovnem trgu Njihove kože prodajajo pod različn mi meni. Kože pa ne prebarvajo, ampak gojijo kunce tako, da sličijo njih kože že po naravi drugim živa.im. ki dajejo dražjo kožuhov.no.
Pri Japoncih je šega. da pokopljejo mrtve tako, da jim je glava obrnjena proti severu. Za žive pa pomeni ta lega nesrečo in morajo spati obrnjeni z glavo v vsako drugo smer. Te šege se držijo Japonci tako zelo, da jemjejo na potovanje kompas, ča se ne zmotijo glede strani sveta.
©3rešemk sveta — zmagevajios nziI smrtja
Od nekdaj je navada, da ljubljanski župan za prazn.ke razpošlje voščila svoj.m sodelavcem in prijateljem. Tiskano voščilo, ki so ga te dni razpos'a-ii z mestnega magistrata, predstavlja pomembno dragocenost, saj je v faksi-milu natisnjen na njem star ljubljanski bakrorez, ki krasi uradno pisarno mestnega fzika dr Mavric:ja P.usa pa ga doslej še nihče ni op sal niti k^e drug e našel. Orig naini bakrorez je natisnjen na tako imenovanem »fede«. ki so ga leta 1739 irdali ljubManski »provisores santatis« nekomu Mayru in niegovi zoni.
»Fede« so se imenovali po'n: '' ti in spričevala, da je kraj, iz ka'erega človek potuje, zdrav in neokužen Ed no 3 takim spričeval- m je b>!o mocroče po-potovati v druTe kraje ob času kuge in drugih kuf.n h bolezni Provisoi »ani-tatis ali zdravstveni skrbniki so bili meščani z d ktatorsko oblastjo k: so skrbeli za va-nost mesta p red ku~o ter
o kugi in podobnih boleznih. Ta sanitarna obiasc je ime-a neomejene pra v.ce za u^pe-en boj proti kugi in je lahko zapna ce.e aeie mesta za več mesecev z ogra.,0, prav tako je pa tudi samega župana lahko zaprla v njegovo h.šo, ua se ne bi kužna bolezen razširila njegovega dorna. Te zdravstvene skzbmke je L, ubijana imela že v 16. Sio.ctjU. vse 1/. in tudi že v 18. stoletju, ko ie kuga v nai.h krajih popolnoma ugasnila .n se oa tedaj nikdar več ni po„av la V Ljubljani so bili imenovan po 4 meščani za zdiavstvene d.k-taior^e »Fede«, o katerem govorimo, je datirano in izdano leta 1739., torej v časih ko v Ljubljani ni več razsajala kuga že več let :n tudi n kdar več pome, e Nemško besedilo pa po svoji vse-bini kaže vsaj nekaj desetletij nazaj, ker omenja s;ež in zdravi ljubljanski zrak. ki ea ;e naš naislavneiši zdrav-n k tiste dobe. dr Marko Grbec. z ide-aln m loka'n m patriotizmom branil v
svoji nemški knjižici »Obramba ljubljanskega zraka«. Po tem lahko računamo, da je ta zdravstveni potni list nastal pred smrtjo velikega Ljubljančana leta 1713.
Na bakrorezu, ki letos krasi velikonočno voščilo ljubljanskega župana, vidimo spodaj v ozadju na levi strani leta 1718. dozidano dvostolpno stolnico sv. Miklavža. Na desni strani vidimo okrogli stolp mestnega ozidja na sedanjem Cankarjevem nabrežju, a na sredi na prostoru nekdanjih Spitalskih vrat pred tedanjo Špitalsko in sedanjo Stritarjevo ulico stoji mogočni stolp mestnega grba z zmajem Na stolpu stoji iz groba vstali Odrešenik z zastavico miagoslavja v roki in blago-


mmm /J gjfep
S&tt* v!	^ s^SiS
slavija LjubTjano. — Podobico so si zdravstveni skrbniki najbrž izposodili od stare bratovščine ljubljanskih trgovcev, od bratovščine Odrešenika sveta. ki je bila ustanovljena zlasti za boj proti kugi in je prirejala znamenite spokorne pasijonske procesije, ki so se vsako leto na veliki petek vile skozi mesto. Slika Odrešenika sveta in zmagovalca nad smrtjo ter označevalca ljubezni do bližnjega je tudi letošnjo veliko noč globokega pomena za Ljubljano.
Pri afekciji želodca ali črevesja v začetnem štadi"u
zelo dobro kkoristi vrelec Tempel ali Styria.
Iz lepih starih dni
Ta naslov, ki ga ie dal slikar M ha M> •eš zbirki starih lesorezov, za kater te spisal pesnik Leopold Stanek nresrčno sestavljeno besedilo v vezan: be edi nam vzbuja d.nes še bolj svojevrstna časna kakor tedai. ko ie knjižica izšla. Lesorezi, ki j h ie odkril MIha Maleš. so star: kakšnih osemdeset let in so po svoji v^ebi^i namenjeni mlademu rodu. Odrasel čitatelj bo morda še boli užival v idiličnem na-rtroienju. ki preveva te ljubke motive, kakor koli bodo tudi otroci imeli z njimi ve-'velje. Topla, osrečujoča naivnost veje iz Icnjlžice. ljubezen do otroki in s tem vera v človeka, v vse. kar ie v živlienju lepo in d b o.
Knjižica ki io ie op emil M'ha Maleš :n izdala Bibl ofilska založba v Lj bij ni, ie natisnjena v rdeči in m "dri barvi Ce bo mogel kdo v teh težk;h dneh mislit' na knjižno veselje in korist malčka bo s pri-iom serel po tei priporočljivi knjižici.
Pri opeklinah in ranah,
ki se težko zaraščajo, kakor tudi pri vseh ooškoiibah namažite APIODERMIN mast »Umsketini«. Lahko jo uporabite brez nevarnosti Vprašajte svojega zdravnika. —
Dobiva se v vseh lekarnah Reg. S. br. 3270/41 dr. Stevanovič in Pik, Beograd.
Mih. Trš ir-
lili M lil
"it*

Vm >rk v kem zverinjaku im3jo P seben otok .a .op. s e «-v..r Ljudje onstran glob kega. vodo na. o nj n ga ia k ■ l h o — opazujejo vse po-io no ti do mačasra živijeVa jetnikov Vid o mir i-kaj. česar nikoli ne b d j ze.g e a j nt naj spretne ši lovci v gozdu. Pove ti k krož;jo o zverir j ku. bi lahko rapo n le jako zanimivo knj.po. če bi j b kdo zapisal Tu 'mate eno izmed teh 00 esti. zr< d bo o m adlčih medvedke Cmerulje
Ne Tam knko se ie to zgodilo a nihč? ni op« ziL da bo dobila Cmeru j 1 mlade Ko so se pripraviiali uslužb°n~i na zimo, sploh ntso slutili da se bo medv d'a družina kmalu pomnožila ter se niso pripravili na ta dogodek
Velikanski rjavi medved Borec se Je ugnezdil v zidni vdolbini. Nie?ova -sam ca Cmerulja si ie poiskala prostorček na prostem ob drugem rdu ki medvede loči d drugih zveri, menda tigrov ali levov
Cmerulja si je zb-a^a viš!e d^s* nezavarovano ležišče. Kmalu se le izkazalo, da ie bila na boliSem Ko ie trm a* ^ričel kopneti sneg. ie voda poplavila vot ino v zidu in Bcrec ie splaval Sredi medvedom namenjenega prostora raste veliko drevo. Defblo je zavarovano s pločevino, da ne ti
odrgnil, med.edi skorje kadar se čeMjv-io Zdaj v sil: ie dt ga B r -e v o p o e-vino. o' 1 p(] skorio in jo pričo! r o iti v mokn br o<? Odvlekel je vss kar ie i>t g-rll odp-askati zl ze' na vrh dreveca od-tod telcbni; nib bet n>ka tla. se Dot lkel. se d I20 ie^il godrnja' s; s šaoo irsmil rbtolčeni hrbet Naposled j odnesel br-lo5 zadnje naročje skorje si uredii težišče in poizkus:i zopet zaspati.
Na pro "tem Drezimijo samei loče od samic ker se naibrž ne pohrigaio z < družinske zadeve Potem ie rredvfd' a n pričakovano dobila mlade Pizniki ki i'h e presenet'1 dosrodek. so naglo od zgoraj na-s?uli v brloe izdatnn breme sla-ne Cmerulja je bila zelo vesela nove stelje in io takoi izrabila.
Dogod°k ie nepričakovano razgibal tudi Borca. Zapustil le sv~io luknjo in se počasi bl'žal medvedkinemu gnezdu. Opazovalci 90 se hudo rarburjali Ba'i sn s1 da bo stre7el medved po življeniu mladičem
Seveda le Cmerulja tak-1 opazila tn početje Da^a B<-tcu na-editi sam^ polovico poti Potem ie vstala mu š^a naprti ln mu s Jano nrisollla tako izdatno zaušnico. da ie m°dved padel na ta in si s šapama zava**~vai glavo Medvedk" «« je vrnila k mladičem, se vlegla, a ni odmak-
nila oei od svojega cklofutanega moža
K;> ie Borec zop t prišel do saoe n: več vstal, temveč ie leze! po trebuh 1 -ap ej. To se ie zgidilo v pr leik h Ci n e premaknil za s ab k r k ie oo^l dal medvedko Videl, da ga ne mira p st t "ol ž? in se ie zopet no:uhn'l Poten ie kako tat ro tihem tvegal po< kor-k Tak s k 00-časi bli "a' svoji drvž ni in se na o hd ustavil pred Iež;ščem
S svoio po^ižno~tio ie 1° o evanl e a-upno medvedko. Sai ie bi" trk~ ol h n boječ Ce ga ie p strrn po 1^-a'a if takoi poveril r a -o in si zas^r sebec šapama Cmemlja se ie nomiri^a ;n se rop^t pričela zanimati za mlad;če. Pk-^no -ih ie li7ala in obrnila ra^bojmk'! hrb^t
T-iko ie Bor~c vf-aka! orim^re-> tr^n^tek. B'i<-k".vito ie p,a^il r>a	s o^ed iima
šapama rogr bi1 «-l-mo \n 0k dv:g-«'i »>"e-> in V7n»t na zsdnji nos= r-aglr, ad- i' ra' v .svoi brlog Samo ie tavn-' poslal v h viažn°. renriietno	sko-ie in pomir-
jen le^el Nai te p-skus^" z-iai medvedka mu rr^t-' ?'vega' n^ki!
O^ilieno drevo slejV'wr^i stoj; n« -ne-stu. Cmenil-a se o^d nifm ' m^dim sinom V<^vkrat wra5-jeia okoval H:
^ medved-' tako ostrgal-' deblo? Kal hiteli'
Pntair, kri" irme-'	začne orlpo-
vedo-att n družin-k^n-i rvli<»n1u pr medved^ T^SV cria, pa
— N->. leps -rof o«	TVTati akrbl
za otioke, a oče misli samo nase!
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE
VELIKONOČNI OBIČAJI NA SLOVENSKEM
Tudi najrevnejši človek si privošči na veuko noč svinjine K blagoslovu nesejo 1 gnjai dii kračo, Klobase, jajca, nren in kolač. Jajce ali pa klobaso dobi ponekod za trud duhovnik, pa tudi cerkovnik V Zilji na venko noč ne manjka na mizi tudi Kuhanih češpelj pomešanih z namočen.mi krhlji in s posušenimi »vinicami« (hruškami mošinicami), za prebavo skrbe tudi v Rožu m v okolici VrbsKega jezera Tam je že iz davn.ne v navadi da skuhajo za velikonočne praznike »laver« Tega narede takole v velikem loncu kuhajo suhe hru ške, krhije, češpije. fige. rožiče, lipov cvet m še sladki koren in korenje brinja (»smo-lovec«).
Blagoslovljena jajca meso in nren jedo že za zajtrk in sicer kot preajed pred kavo, vsakdo mora pojesti tudi nekaj hrena Fo nekaj pirhov to je barvamb trdo kuhanih )ajc. dooi vsak človek v hiši Črni kruh tega dne ne pride na mizo in ga običajno tudi ne pečejo za ta praznik V DravsKi dolini pravijo da pridejo čarovnice v klet, če 01 Kdo imel na veliko noč kruh v kleti Pri Heilarju v Strugi Koži so imeli še iy20 teta »rinjo« ki je imela meter v premeru in vdoiOeno letnico 1870
V	njej so pekli »krstenico« Kolač ki se mu rekaii »prajtl«, tako pravijo Ziljarj; butari. »Prajtl« so nesli k blagoslovu Od ^ega je dobil na veliko noč vsakdo en kos, tudi živina Tak »prajtl« je svojča* dobil zenm od Vsakega soseda.
Velikonočna miza je prav tako v časteh kakor na Dožič in na Jrugt večje praz n.K.e Kdor na veliko noč na mizi sedi. dobi na ^edaiu »ture« to je mozole
Pred velikonočno razkošno pojedino je bii post in poleg kaše so jedli v mnogih krajih tudi koprive in repo V St Juriju skuhajo na veliki petek koprive v kaši. a kaše nič ne zabelijo V tem kraju zauživa četrtina prebivalcev na velikonočno so-, boto posušene olupke repe in trde. da zauživajo »alelujo« Svojčas so tudi v Motn:ku jedli na veliki četrtek koprive, med Muro in Dravo pa so tega dne nabirali koprive in jih zatikali za streho, da so bili varni pred strelo V Šentjurju pa naberejo na Veliko noč. ko zvoni jutrnico. koprive, jih skuhajo in potegnejo z ohla jeno vodo trikrat pc golši m narede vsakokrat križ nakar golša izgine
Šentjurci dajo na veliko noč med drugim kokošim proso ki so ga djali med blagoslov, za boljšo nesnost kur. otrobi, ki so jih tudi nesli k blagoslovu pa dajo kravi ob teieienju Vsej živini daje na vei.konočno jutro blagoslovljenega kruha
V	gurnji soški dolini dobi živina blagoslovljeno soi in kruh. drugod pa vse osiunKe blagoslova
Majizdaaifcjše osKrPi gospodinja z blagoslovom peiutnaio. Če ji dajo v Dravski donm ijutraj na Veliko noč blagoslova, se jm ne oo lotila zver. v Šentjuriju se-seKijajo /e iaKOj, ko so prinesli blagosiov domov puri ji ga dajo piškam. v Šaleški douni dout: kokoši ono koruzo, ki so jo b;li nesli k blagoslovu Gosposko pa so postre^ene kokoši v Gaberkah pri Šoštanju kokošji oiagosiov vzamejo sredino kolača m polože ta del kolača kokošim v srea.no obroča od soda, če narede tako, lisica kuremine potem sploh ne more videti.
blagoslovljen pirh, meso m hren so pri ljudeh zeio v časteh. Kdeče pobarvane velikonočne pirhe zakopljejo na polju, da polje bolje rodi m da ne pobije toča. S pirnom pa prenesejo tudi bolezni na živali ali pa na zemljo, kar nič ne škoduje. Ob BasKem jezeru ozdravi lepo pobarvan pirh od črne kure, ki je bil skuhan, pobarvan in blagoslovljen skupno z ostalimi kilo. kateri rečejo Korošci v splošnem »puta«. S takim pirhom prekrižajo na vekko noč pred sončnim vzhodom trikrat kilo rekoč »Bomagaj Buh Oča Sin m sv Duh!« Nato pa lupino pirha na drobno prebodejo z iglo m ga polože v mravljišče Bolezen preide potem na mravlje.
Najpogosteje uporabijo jajčje lupme v to, da preženejo ujede kače, žabe in zle duhove od hiše tn od domačih živali, najpogosteje se jih v ta namen poslužujejo v okolici Velenja, v Mozirju, na Kozjaku. v Poljanski dolini, na Gorenjskem. Dolenjskem in v Prekmurju Tako natrosijo v šrnarskem okraju lupine velikonočnih blagoslovljenih pirhov okoli hiše. da ne bo kač. tako in s tem namenom narede tudi drugod V Beli Krajini potrosijo te lupine na velikonočno jutro okoli hiše da je h ša varna pred kačami, a je tudi obvarovana pred vsem hudim in copernicami V tem kraju pa si nadrobe lupine tudi v »škarpe« (copate) da jih ne more pičiti kača V okolici Lendave potrosijo na veliko noč lupine blagoslovljenih »rumenic« okoli hiše tudi zaradi tega da ne more udariti v hišo strela Svojčas so v ljubljanski okolici lupine pirhov zažigali v peči. drugod pa pravijo, da bi s tem privabil gade k hiši, če pa vržeš te lupine na gnoj, bo vse z njim pognojeno žito smetljivo.
V Zilji je dobil nekaj ostankov velikonočnega mesa tud' veter na Koroškem so pa pri velikonočnem obedu vrgli štiri kose jedil skozi okno da ne bi naredili škode hiši m poljskim pridelkom ogenj voda. zrak in zemlia Na Koroškem dobi nekaj od blagoslovljenega mesa perutnina, da- ie jastrebu nevidna Ta nevidnost drži do prihodnje velike noči Drugod pa dobi nekaj blagoslovljenega mesa tudi živina, v Zilji pa tudi verne duše v ognju.
Za veliko noč ie treba vzeti meso iz dimnice na vel'kf pefek pred sončnim vzhodom a »esa ne sme? več me=a presekati To na raradi tes»a ker sp kost ne srne raniti rp*p« kost blagoslovljenega me^a t no*em rviVio sv'nie v hlevu če b' kor+ prevrtal. aV naTom'1 prav t*ko poškodoval kost živega preiiča v hlevu; v
St. Juriju nad Kumom pripovedujejo nešteto primerov, da je imel živ prašič v hlevu poškodovano kost. ker so poškodovali kost velikonočnega plečeta v nekem primeru pa prašič sploh ni imel kosti ker jo )e sin zdrobil za piške V Motniku so kost od velikonočne krače ali plečeta pod-orali pod prvo brazdo kadar so orali za proso Drugod pa zataknejo kost šunke ali plečeta za streho, da ne udari v hišo strela v BpJ' Krajini io vrh tega vržejo na ogenj iz tega namena ob nevihti To kost zakopljejo v Beli Krajini pred hlevsk' prag ir to navzkriž da ne morejo coperni-ce v hlev. v Šaleški dolini na le poginila onemu, ki so mu zakopali te kosti navskriž pod hlevski prag vsa živina, ta nesreča ga ie tudi dolptpla če sc mu zagrebl'
to kost med pepel v krušno peč. Kadar so izkopali studenec, so položili na njegovo dno kost od velikonočnega plečeta, ki so ga j imeli zataknjenega pod streho To so na- i redili z namenom, da v studencu ne bo i voda nikoli usahnila in je tudi nihče ne bo mogel začarati, da bi usahnila Svojčas so s to kostjo tudi zabranili žabam regla-nje. položili so v mlako, od koder se le oglašalo niih regljanje. kost od velikonočne šunke in vrgl: v mlako Se nekaj lupin od pirhov Na veliko noč preganjajo s kostjo tudi bradavice in kurja očesa; na veliko noč gredo na njivo in poiščejo tam to ali ono kost m narede ? njo čez bradavice ali kurje oko tri križe nato io vržejo preko glave in odidejo domov, ne da bi o7rli
odi srečen, in o&reči druge t
V času ko je na svetu tako malo poeo jev za srečo ah vsai za tisto vedro zado volrstvo ki nam /buta vse I le do življenja se terr pogosteje ozirajo ljudje ki prav sedai razmišljaio m besedujeio o potrebi sreče Med te sodi I Izuosianu v eni zad njih številk sofijskega lista »La Parole Rulgare*
»Človek se ne spominja velikodušno m / zummamen obstoia in potreb drugih Iju dia piše ta modrijan »razen če ima sarr vsega v izobilju Zadovoljen m srečen člo vek je vedno bolje razpoložen nasproti svojemu bližnjemu Vsekako se z njim ne primerno >ažje m pnjetneje pomeniš ka kor pa z nesrečnim zlovoljnim. sitnim ne voščljivirr in žolčnim človekom Zato ni prav če memmo da ima človek pravico hiti srečen Ne človek nima pravice, mar več celo stroeo dolžnost da postane sre čen! To ie njegova prva dolžnost do druž be Ni se treba smejati tej trditvi, ni tre ba skomigati z rameni To kar mislim pod besedo »biti srečen« je morda dokaj težje kakor si po navadi mislimo Sreča ni dar
I udi ni umetnost Sreča je neka metoda neka navada, ki se je moramo oprijeti Prava sreča je stanje popolnega moralnega ravnovesja med veseljem in trpljenjem, med trudom in smehljajem Predvsem pa ne pozabimo, da tudi trud ne sme vzeti človeku smehljaja in da se moramo smehljaje lotevati najtežiih reči t
»Biti srečen* piše nadalje ta oznanjeva-ec redke lastnosti v današnjih časih »po meni da si znaš ustvariti neko notranje ozračje ki spominja na tople cvetUčnjake ker se lahko svobodno razvija in raste vse. kar je v nas najboljšega Pomeni, da od preš vsa velika okna svoje duše proti tistim čudovitim rečem, ki jih imamo v no tranjosti; pomeni, da se pred ničemer ne zapiraš in aa najdeš v vsaki reči vsaj tro hico ugodja Celo v trpljenju Potruditi se moraš da to trpljenje kompenziraš g čim boljšim Kdor se tega navadi, s kar čudi. koliko takih možnosti imamo celo v tre-lutkih hude stiske Biti srečen pomeni, da ne moremo najti sieče nikjer drugje razen v samem sebi Tu jo začenjamo iskati in tu je vedno tudi njen konec.c
Poslanica iz Amerike
van Jager, doma z Notranjskega, doseže v kratkem 70 pomladi
Naš odl.čni arhitekt učenec O. Vvagneija. je deloval v Ljublja-_ ni, v Pekingu, po svetovni vojni pa USA. kjer si je stekel naziv »Builder of Minneapoiis«. Stanovanje. 6 Red Cedar Line, Minneapoiis, Minn., USA. — Pred osmimi leti je poslal obsežno pismo svoji rojakinji, Maistrovi sorodnici. ge Karli Modic. Pričenja se z detinskimi spomini, opozorivši čitatelja na narodno geslo »Ne glej koritca, glej prašička!« Ne pazi toliko na obliko kolikor na vsebino! če se spis kdaj objavi bo dai knjižico s sto strani osmerke Pokončna pisava razodeva do grafoloških podatkih značai pn k t rem prevladuje razum Samo kratek izvleček;
»Poiič« so mi rekli, ko sem jo čez Peči-šče pobiral v velikih čevljih (storil jih je planinski mojster šk!omp;n) v »učilno zidano« Na tej dolgi poti, ki sem jo začel o prvem svitu, sem prvič prišel v zaklon pri Vašem kozolcu Ko sem krenil še raa'o naprej, sem bil že v veži da poki čem Tončka m si popravim slamo v čevljih.
Jej veža. le-ta veža! Veliko ognjišče! Prijazni plameni so frkali iz gorelčastih polen in nosili iskre na stropno črnino po kateri so se videli obrisj prekajenega blagoslova Neža je ravno mešala soržične žgance m dobil sem »kepo« Kako se je prilegla na mrzle roke' Iz jedne v drugo sem jo piedeval dokler se ni ch aJ.ila. To je bilo * časih ko še nismo poznali rokavic. Se sedaj jih ne marnm' Pri žerjavici se je cvrla slanina za zabelo Duh je to prijeten in se raznese po vsej vasi. Nekaj gostoljubnega je v njem. Sedaj duhamo monoksid bencina (tu mu pravimo gazo-lln) in jemlje nam sapo
Neža - Sončni oče ji daj žarek milosti na večni cesti — je kepi priložila včasih ocvirek Tako sem ob blagem už!tku polagoma izkhcal Toneta na dolgo pot, na katerj se nas je še kaj več nabralo Dekli-čtce so šle same za sebe in butice so tudi vlekle skupaj: po naših poim'h je bilo sramota hoditi 7 »babami«. Tolmlnec je ravno klel na koncu vrta gologlav in golorok, odpodil je volka, ki mu je bil prišel do svinjaka V roki je držal batino in Se vedno ga slišim kakšna imena in sakramen-ske duše je metal v jutro na težče. ko je šlo za klavnega prasca Tam v zadnjem skednju ob Rakovski poti so se zaklon'11 cigani, nam je pravil Budnov Lovrenc Nismo radi čuli takih novic. »I. kam pa naj gredo uboge duše v taki zimi«, je dejal. Skoro se nam je milo storilo, da smo bili tako trdi Nismo se zavedali, da n!ti ciganom s'ovenski ljudje ne odrekajo gostoljubnosti.
V vsej navidezni robatosti »e skrbno Cnva nežno Cnvstvo naSega človeka. Vsaj tako 1e bilo.
Takrat so bili veliki časi. Rusi so pravkar jemali Turčinu Plevno ln kidali preko Balkana, da store konec car'grajskemu na-jezdniku To smo pričakovali NOVIC, katere sem nosil očetu od g. učenika z Unca! v AH je že padla Plevna ?« Dolgo ni padla, ampak padla je! Neuki vašGani so po nagonu vedeli, da Rus pomeni nekaj velikan-skega v odloki svetovnih stvari Mnogo jih ie poznalo Vlahijo ln Kiš;neveko stran, kamor so hotevali doge delat. Vedeli so. da imamo velike brate, da jih je ko listja
in trave, da koncem koncev ni v«e ona sila, kl prihaja iz logaškega »pecirka«, kamor so hodili v zapor zaradi neplačanih
davkov.
Naš kmet ni nikedar pozabil »stare pravde« in vsekdar je vedel, da ima posla z n3-
jezdniki. Vse njegovo mišljenje je bilo v tem — glede na »gosposko«. V vseh svojih dotikah z vlado ie vedel, da ima opraviti 7 nečim, kar nI njegovo
Rus je Turka pognal na jug. »Zakaj le so ti ki st ani tako -a Turka« jim ni šlo v glavo, tzvzemši najbistrejšim, ki so se že kaj obrnili v svetu. Plevne ni »polič« nikdar več pozabil.
O sv. Marjeti prihodnjega leta (1878) je počil glas, po Ivanjem selu. da gre sedaj pa i>naš« nad Turka. Tu je bilo selo sšmo zapleteno v dogodke sveta. »Cesar ga bo pognal in huda mu bo pela.« Vse stare krivice, ki so nam jih Turki kedaj prizadejali so se pogrele v hiši pri kozarcih Kako so Jekživco nekoč požgali, kjer se še kaže turška podkev na cerkvenih vrat'h
Bilo ie tedaj v ustnem izročilu še mars k^i izza turških vpadov Priletni mo*je so še čuvali spomine na muke pradedov.
Več fantov je Slo lz vssi pod voiaSko suknio. Vlak za vlakom je vozil bojevnike na Trst ln Reko Metali so nam c ln kr komisa vojski, ko smo jih pozdravliah otroci na gom-iem Majarievem vrtu k^er v'f»ki zbo? k^a-ica mak> pop-š-io Prepe vali so tisto »Tam 7a turSktm gr!č~m* M1 a-M na 1e prvič videla p^kret voi"ke o katprem ie vse mislila v dobrem pričakovanju: »NaS mu bo dal naS!«
Al! so z^pet očetje prebirali »Novice« in Se kaj (p^Snla vojna je na Unec prinesla tud! i>SlovenFk' Narod«- po razMčnih o"H-
kih aH postal ah ie prijet že dobr- oskube-k nsm: 1 1880 je za*el »Ljubljanski zvon«) »Brenčija v la^n vi podobi- sem tak?sV> dobival na TTnni v nVm T Ala-
šovec ra7telesoval ljubljanske meščane k! so se bali d5? bi slovenskemu km "tu pre-vefc ne poraste' greben dobHen po rusko-turSk! volni, namreč zavest da 1«» n^See« človek« mnogo po sveto In da $11 na dan Notran^ka je prračila v probudi. saj sta bila Vllh9r ln Obreza ožla rojaka ter je bilo poteklo že TO let novega režima Ta-
čas se 1e m"o"o Mo o ravnonravnost' narodov v državi. Vse se le zanimalo, če nova svoboda obvelja v resnici ali ne.
Tvoj po poli brat Janpz. moj raini boter, je bil razumen mladen'č On ln moj pokojni oče sta se dosti pogovarlala o stvareh, »ki so kazale na vel»ke časovne preobrate«. Zvesto sem vlekel na ušesa: težnje ln pričakovanja «tarejS'h so zgodaj postal g moja lastna Boter Jan^z mi je bil zaščitnik, bodisi ker sva lmenjaka bodisi ker sem ga
rad oos^Sal in se nikdar ne vtaknil v besedo Gotovo je on prvič očetu Andreju
namignil, da bi bilo dobro dati fante v nadaljnje Šolanje UnSkl »gosp učen k« se je silno bal nadzornikov Brata Fr. je izpustil na Vrhn'ko v viS1e razrede, o meni Je dejal: »Za Unec zna že preveč za Ljubljano na premalo. Kaj bi rekel nadzornik ako bi tja poslal fanta, kl ne zna nobene besede nemSki.«
Tako sem moral ostati Se jedno leto na Uncu kjer mi je dajal »ekstraStunt« za
nemščino Dozorel sem za 3 rj ljubljanske mestne šole. Kako sem se pokesal, da ni-
Na Gorenjskem m Dolenjskem potrosijo okoli hiše poleg jajčnih lupin tudi hrenove lupine isto narede tudi v Šaleški dolini in drugod Narede tudi hrenovo omako s smetano v obilni meri da je pri obedu ne pospravijo do kraja ostanke omake nesejo na vse štiri ogle hiše
V Rožu je na veliki četrtek petek In soboto nebo odprto in vsakdo si more vse izprositi, za kar moli kleče na planem pred so.ronirr vzhodom.
Širorr Slovenije 1e navada, da si podarjajo fantje in dekleta ob veliki noči pirhe. polee rute ali drugega daru te tudi vime' lepo pobarvano jajce Otrokom dajo lajce brez napisov Odrasli pa dobi pirh tudi ? napison ki 1e večkrat prav zavozlan. Vplik- noč ie glp^p <rrpmpnck'h orernko-
sem šel naravnost v 4. Vse sem vedel, kar so nas učili v 3
(Izpustimo poglavje o bratu Fr., ki se veljači nad Janezom.)
Fraa Leveč mi je bil kakor drugi oče On nam je vsem populil zadnje prirojene dlačice samoljubja Beseda mu je bila jasna in zadela je ko puščica. Vse do mature je bil moj razrednik in nai. pičli Slovenci na realki, smo bili kakor njegovi sinovi. Dal nam je tak natančen pouk v jeziku, kakršnega nisi dobil po univerzah. Samo predaval je vse ure. ki so bile vsekdar prekratke Vsak pojav v našem narodu je od prve starine naprej položil v občo sliko zgodovinsko On sam je bi) živa učna knjiga. Tiskanih »učevnikov« nismo tmeli. Povsod nam je pokazal zrno ln navadili smo se iskati sami Nič nI bilo suhoparnega .. Iz Levčeve Sole so IzSli delavni možje kot I Cnkar Kotnik Pa sliši se včasih kaj o »oportunizmu«. Kako zlo! Mar ni bil roj očeta Leve* tisti ki ni nikdar
omahnil na potu v živeljenje! A .,
.... ...
/ ,Y. Zbrizal in Jaz sva Sla iz teg? razloga v. Zagreb na jednoletno službo da
napnemo nove. dotlei neznane stike z brati Hrvati, katerih se sicer nismo smeli dotikati preko Sotle Trajali so ti resnični stiki skozi življenje. Le vpraSaj mojega druga Josipa Mazlja. ali Je kedaj okleval. Nisva si pisala vsa leta. daleč vsaksebi sva delala, šla sva po istem potu. To govori za Levčevo vzgojo.
(Prosvetni načelnik in direktor realke je preminul 1. 1936. —
Takšni so ljudje!
V	New Ycrku sta predsednik in blagajnik nekega društva poneverila 50.000 dolarjev Gre za »Društvo za pobijanje korupcije«
Moža sta hotela gotovo nazorno pokazati — kako nai se takšne stvari ne d la jo ..
V	B:stonu so dva sleparja Riedea in Smitha obsodili na d3.jšo ječo Nabrala sta si precei denarja za novo »zdravilo« zoper pijanost ki sta ga v avtomatih prodajala povsod V prorp ktu ie bilo Citati da prežene ta pripomoček v najkrajšem času tudi najhujšo pijanost Seveda ni mai nobenega učinka
V	Kodanju so izumili posebno senzacijo: snežni bar V tem baru so na v^eh mi ah nameščene hladilne cevi ki se nanje seseda sneg. tako da so pijače nepres ano hladne
Dancem m tud: drugim evropskim ljudstvom v tei zim: got.vo m treba takšnega »izuma« Premoga primanjkuje povsod, pa bo še marsikai drugega stalno na hladnem ne samo oiiače
V	Londonu ie i7-sledila policiia I3!etnega dečka Edd^ia Oli' era k ie oajp vo v enem potem v treh kletnih prejstorih vzd ževal kinematografe za otroke Policija mu ie neprimerne prostore zaprla Vato ie o dietni d čko zbra 10 000 podo sov otrok ki so prosili da bi se ti kinematograf vodili dalje obenem ie najel n ve prostore ki iim ooliciia ni moala oporekati
Berlinska pMicija le prijela neke a atleta. ld ie predvajal svoie spretnost v javnih lokalih Z eno roko ie dvigal -»oste z drugo pa iim ie neopazno izmika! listnice in denarnice
Navzlic vsej vojni uganja newyorška družba še vedno vsakovrstno rozs p iosi Tako si modne dame krasijo tam Dsičke z dragocenimi uhani
Ta stvar bo oo vzročna novo gangstersko nadlogo: ugrabljanja dscv.
V	kaznilnici na otoku Welfare Dri New Yorku so aretirali vse uradnike ker so jetnikom za drag denar omogočali naj-prijetnejše življenje Prodajali so iim celo mamila, kakor heroin in morfij ..
O ZAKONU
V	kavarni so se pogovarjali o zakonu in neki goat ie vpralal prijatelja od\ e nika:
»Zakaj stane ločitev več kakor zakon?«
»Ker je več vredna.«
FRUEF
GRENCICA
. BEG 5. e* 22J6S oJ	C
vanj manj pomembna Ce butaro orosi dež r<t. bo n ugoče spraviti žita ob lepem vremenu ped streho, ker če je bil prvi snop moker, premočen bo tudi zadnji, če je na cvetno nedeljo moker snop bo v letu vsak snop moker, če na cvetno nedeljo dežuje, moči snopje Na cvetno nedeljo obesijo na plot mokro cunjo, če zunaj zmrzne, segnije lan. če pa ne zmrzne, bo lan lep in dolg
Ce goni na veliki petek »baba« belega konja, bo dež. Če pa na veliki petek dežuje. je dež vse leto brez teka in suša bo. mak bo črviv. sadje bo črvivo. zemlja ne bo v letu dežja sita in bo iz vsake moke dober sok. čeprav vse leto dežia n<= bo manjkalo V primeru, da je na veliko no6 'epo. bo drugo leto slabo vreme.
HHieurln
Nedavno je minilo pet let. kar je umrl veliki ruski pomolog Ivan V Aličurin V času, ko se zdi, da je v življenju le malo trdnih vrednot, se lahko s priznanjem spominjamo veličine moža ki je s trdno roko segal v življenje narave — stvarmce in izvršil velike pre&snove S cepit\njo, popraševanjem, presajanjem, umetnim ogrevanjem in s posebnimi gnojili je iz temeljev spremenil kulturo sadonosnih dreves in zelenjave, ustvaril več kakor tri sto novih vrst sadja, ki so bil pred njim neznane in ki jih je potlej spiejel ves svet Tako je pokazal, da se človeštvu odpirajo z obvladovanjem prit ode ir, s prodirar. jem v njene skrivnosti še nedogledne možnosti napredka in da si lahko ljudje če se poslužujejo novih dogntnj. znatno izboljšajo življenjske pogoje
V Mičurino\'em rodnem mestu, ki se je prej imenovalo Kozlov, sedaj pa je po njem poprijelo ime Mičurinsk je vzorno gospodarstvo v izmen 3500 ha To posestvo je sedai središče raziskovanj v Miču-rinovem duhu, pod njegovim vodstvom deluje v Rusiji več sto selekcijskih postaj.
Mičurin se je že kot mlad uradnik čvrsto oprijel sadjarstva in kazal veliko zanimanje za rezultate kmečkih sadjarjev v tambovski guberniji kjet je zastopstvo zelo razvito Nekateie izkušnje teh kmetov so mu odprle oči za nove pojave Opozoril je na nje širši svet in že dolso pred revolucijo so bili po tVčurinovi zaslugi znnni v Evropi in Ameriki uspehi tambovski h sadjarjev
Sovjetska vlada ni marala izprva podpirati Mičurina in njegoi-ih poizkusov, tembolj, ker je bil lastnik znatnega posestva, kar revolucionarjem ni ugajalo Šele na posredovanje Lenina in Kalinina so spremenili svoje stališče in imenovali Mičurina za ravnatelja »genehčnega instituta« M'čurin m nikdar mislil o sebi, da ie učenjak; vedno se je smatral za praktičnega gospodarja Kot praktik pa je silno koristil tudi teoriji Vprašati se smemo, kaj ga je vodilo pri niegovih raziskovanjih in poizkusih? Kakor vse. ki so odkrivali nora pota, je vodila tudi njega intuicija — tisti skriti notranji čut. ki ga ni mogoče dovoli pojasniti in ki združuie pri delu umetnike in znanstvenike, vodilne politike in velike stratege-
Avtomatska ura
Nenavadno urr imeic v San D:egu ▼ Kaliforniji. Ta ura ima pripravo, ki avtomatsko skrb, z« navijanje Sfa ki je po tre b na za to navijanje, izvira iz raz^k v vsakdanji temperaturi to sc pravi od zamotanega sistema kcvinsk:h palic, ki se v razfličnib temperaturah raztegujejo in krčijo.
Ura. ki jc postavljena v središče sandie-goškib cest ne kaže same točnega časa za mesto samo temveč navaja ustrezajoče čase najvažnei?ib prestolnic sveta Ure so postavili 1907 in se je ustavi'« samo enkrat, leta 1935 Ker njenega izumitelja takrat ni Wlp več med živimi, so m orali poklicati pet ameriških specialistov za ure. da so jo spravili spet v tek.
Konee
ed klobuki
— Pokrivalo Benjamina Franklina — Ka) je nosil
na glavi Izumitelj Edisan
Vse kaže, da cilinder, »najodličnejši vsen klobukov«, ob začetku svojega četrtega polstoletja ne bo imel več tiste uloge, ki jo je imel nekoč.
Poldrugo stoletje je že njegova starost, kar je pač znatna starost za modno domislico. V tem času je doživel
vso mogočo slavo, danes pa si ogleduje le ob zelo redkih prilikah luč sveta. Ob kakšen žalostnem povodu, ob kakšnem slavnostnem ga jemljejo iz najtemnejšega predala, v splošnem pa mu preti usoda, da bo ostal le še nekn vrste poklicno pokrivalo: za blagajniške sle in borzne uslužbence v nekih velemestih, kakor v Londonu (kjei ga pa danes morda niti ne nosijo več), za nameščence
pogrebnih zavodov, za kočijaže in podobno. Skoraj bi mu bilo napisati nekrolog. pa s tem še malo poča-kajmo. Spregovorimo rajši o njegovi zgodovini v teh 150 letih.
Rodil se je cilinder okrog 1. 1790. v Parizu Njegov oče je bil slavna osebnost, nihče drug nego Benjamin Franklin, izumitelj strelovoda in tedaj poslanik mlade ameriške republike v Franciji. Tedaj je imel še drugo ime oziroma
sploh nobenega, kajti to, kar je stolovalo na sivi glavi častitljivega ameriškega državnika, je bil se navaden kvekerski klobuk z visokim dnom in širokimi krajci, bilo je nekaj preprostega in skromnega, kakor so to predpisovale zapovedi pobožnim kvekerjem, kakršen je bil Benjamin Francklin.
Neroden in vse prej nego eleganten je bil videti ob svojem rojstvu, a zras l je z nezaslišano brzino. Rojalistični tnogelnik, ki je bil dotlej povsod
edino mogoče pokrivalo za moža, je stopil kmalu v ozadje, cilinder, ki so ga splošno imenovali »visoki klobuk«, se je razširil z bliskovito naglico po Evropi.
Bil pa ni samo znak mode, temveč tudi — politike. Njegov prvi nositelj, Benjamin Franklin, ki je veljal splošno za utelešenje nove svobodne ideje, in njegov klobuk sta postala nenadno istovetna. Tako sta se
moda in politika
zavzela za to pokrivalo. Kar se tiče moda, ga je napravila kmalu še višjega, dala mu je še širši krajec, okrasila ga je s traki in zaponkami. Nosili so ga sprva celo z zlatimi prameni ali s peresnimi.
Kar se pa tiče politike, je visoki klobuk imel vse prej nego svobodno življenje. Ukaz carja Pavla iz 1. 1798. je velel: Kdor nosi visok klobuk, naj se aretira! — Tudi v drugih deželah se je začela prava
policijska vojna proti sumljivemu pokrivalu. Deželni grof hesenski se je izmislil 1799. zelo drastičen pripomoček, da bi svojim podložnikom zbil nesrečno pokrivalo z glav: jetnikom, ki so v verigah pometali po cestah, je dal natakniti visoke klobuke. Neapeljski kralj Ferdinand je nekega dne, ko je zagledal v gledališču kakšen tucat gospodov z visokimi klobuki, zapovedal, naj policija obkoli gledališče,
naj »hudodelce« prime
ln jih vtakne med vojake.
Toda cilinder je bii močnejši. Sicer je veljal še vedno kot simbol nekega političnega prepričanja, vendar pa je moda končno zmagala.
Knez Trautmannsdorf ga je videl prvič v začetku 19. stoletja v Londonu in ga je uvedel na Dunaj, kjer so se zavoljo tega klobuka sprva zgodile prave poulične borbe. Klobuk se je
višal in nižal, krajci so zavzemali vse mogoče, tudi neverjetne oblike, pa tako ni čudno, da so se v kratkem času spreminjala tudi politična prepričanja, ki so nosila ta klobuk. Med tem ko je bil za Franklina simbol svobo-
doljubna, je postal sredi 19. stoletja znak konservatizma. Kdor je nosil visok klobuk, je veljal za državotvoren element, kdor je nosil mehak klobuk — karbonarski klobuk! — so ga brez milosti zasledovali
kot prevra tni k a... Tako se spreminjajo časi in ljudje z njimi. In cilinder z ljudmi. Uskočil je v drugo stranko, bil je neke vrste renegat.
Pa ne samo politične, tudi dejansko barvo je spreminjal. Ko je umri 1. 1852. grof d'Orsay, zadnji dandy, je zapustil pravi zaklad 168 visokih klobukov v vseh mogočih barvah, med katerimi je siva sicer prevladovala. Toda ob koncu biedermeier-skega časa je obveljala za visoki klobuk, če izvzamemo nekoliko snobističnih izjem,
črna barva.
Tedaj pa se je namesto politike tehnika polastila cilindra, še danes straši tu m tam »chapeau-claque«, zložljivi cilinder, Ki se s pritiskom na vdelano vzmet z glasnim pokom dvigne v dostojanstveno višino. Ta izum Francoza Gibusa je prekosil tako zvani »kavčukov klobuk«- njegovega rojaka Riveta. Potem so vdelali v cilindre
fotografske aparate, shrambe za smotke, ventilatorje, majhne sončnilte. ki so izstopali na pritisk in še mnogo drugih grozovitosti.
Toda v zgodovino tehnike je prešel cilinder tudi z neko epizodo, ki je bila dosti manj smešna nego stvari, ki smo jih našteli in ki so se ohranile samo v kabi-
Pravkar je bil fotografiran!
LH^LAP> t M J. M-;RV!
Tatu, ki je vdrl v neko pisarno z namenom, da jo okrade, Je mehanična naprava v trenutku posnela in njegovo sliko pridržala za poHcijo
Kako živijo drugod
Kitajci in Japonci žive v pomanjkanju
V današnjih časih splošnega pomanjkanja se nam bo zdelo morda tolažilno, če primerjamo prehrano evropskega prebivalstva z ono na Daljnem Vzhodu.
Vsakdanja hranja kitajskega kmeta je zelo enostavna in malo okusna. Najobičajnejša jed je juha, v kateri je vkuhanega malo riža in nekaj zelenjave, kot druga jed pa zopet riž z malo salate. Tudi tretja jed, če jo imajo, je prav tako iz riža. Pred
nekaj leti je trošil kitajsiU kmet za svojo hrano na mesec komaj 20 frankov francoske veljave, japonski kmet pa le malo več. Kitajski kmet nima skoraj nikoli na mizi govejega ali ovčjega mesa, zelo poredko svinjino ali perutnino in še redkeje ribe. zlasti morske, ki so predrage, da bi si jih mogel vsaj kdaj pa kdaj privoščiti. Hrana meščanov je sicer nekoliko obilnejša in okusnejša, vendar pa še zdaleč ne doseza niti evropskih racioniranih obrokov.
škorci
Kvalitetno blago
Čisto volneno *— zimske suknje
itd. — dobite še vedno pri tvrdki
Drag© §chwab
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7
Zaloga konfekcije za gospode in dečke.
Neverjetna ntoc
Samec in samica se bmerjavata pri valilnem poslu in
Sc p® skrbita za zarod
seljeni škorci na zadnje vendarle ne delajo popolnoma slabega vtisa.

Osemletna Patriclja C-Keefe lz Kalifornije je menda najmočnejše dekle svoje starosti na svetu. Sama tehta 30 kg. dvigne ga velikana 95 kg telesne teže.
Ni samo Evropa dobila vsakovrstne rastline in živali iz Amerike, temveč tudi Amerika je bila deležna marsikakšne takšne priseljenke iz Evrope. Seveda pa v Ameriki niso i vsem zadovoljni, kar sc je tja priselilo iz Evrope. Med te neljube priseljence štejejo tudi škorce.
Pred mnogimi let' so človeTd priseljenci prinesli škorce s sebc-j, ker so hoteli imeti nekaj, kar bi jih spominjalo na staro domovino. Škorcem je nova domovina tako ugajala, da so se nezaslišano razmnožili in jih smatrajo sedaj za pravo nadlogo. Toda Američani so odkrili, da so škorci pri vsej svoji nadležnosti vendarle v toliko simpatični, ker so pravi vzgled glede skrbi za svoj zarod.
»On« in »ona« se izmenjavata pri valilnem poslu. Dr. A. H. AKard je odkril, da dobivajo mladiči spočetka samo nežne pajke in goseničice in starca jim polagata te slaščice čisto rahlo v kljune. Pozneje pa morata dobavljati hrano za zarod z večjim košem in pokazati morata tudi večjo energijo, ko jo polagata v večno odprte kljune. Dr. AlHard je opazoval tudi to. da skrbijo škorci z vso vestnostjo na to. da bi se jim gnezda ne kvarila ali trohnela. Vsako nesnago pomečejo takoj iz njih, oblogo stalno rahljajo in jo dopolnjujejo z novim blazinastim materiaJlom. Tako pri-
Postaja za zračni promet
V New Yorku so zgradili ogromen kolodvor za zračni promet. Zgradba je narejena iz posebnega jekla, ki je različno pobarvano. Številni avtobusi v&žejo kolodvor s postajališči njujorških predmestij, parkirajo pa štiri nadstropja pod zemljo. Z novega postajališča odha\ojo Setafla na svoje vožnje vsake peti ure, v oddaljenejše kraje pa vsako celo uro. Tri letala oskrbujejo redno tedensko zvezo z Evropo, eden pa skrbi za zračni premet med New Yor- i kom in Daljnim vzhodom.	I
netih za' posebne redkosti. L. 1876. je tedaj še mladi in neznani
T h o m a s Alva Edison
obiskal neko odlično osebnost. Med koleni je imel svoj visoki klobuk z odprtino navzgor in ne da bi se tega prav zavedal je bobnal z nervoznimi prsti po njegovem dnu, med tem ko je od zgoraj govoril v pokrivalo. In tedaj je opazil pri vsej svoji zmedenosti, da tresoče se dno odbija njegov glas. To je bilo odkritje membrane, ideja, ki je pozneje ustvarila
gramofon
in toliko drugih stvari.
Da pa preidemo spet na politično področje, naj zaključimo to poročilo z neko anekdoto. L. 1875. je v francoski zbornici iz tega ali onega razloga nastala -velika razlika v mnenjih, ki jo je spremljal Ae večji hrup. Predsednik Meline je hotel sejo prekiniti in je segel po svojem visokem klobuku, da si ga natakne kar je bilo
znak za konec seje.
V svoji razburjenosti pa je zgrabil napačen klobuk, v katerem mu je glava izginila preko ušes. Tako je stal predsedni c francoske zbornice zgoraj na svojem vzvišenem mestu, z vsem obrazom v preširokem pokrivalu. Hrup se je namah polegel, zamenjal ga je pravi huronski smeh, če smemo tako reči, različna naziranja so se zbližala, seja se je lahko nadaljevala, domovina je bila še enkrat rešena ...
BAB YMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MO K REN J A OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO.
Prva zračna pošta
Med nemškim obleganjem Pariza L 1870.
Prva zračna pošta jc bila vojn: izum. Iz Pariza, ki ga ie oblegala nemška vo ska, se ie dvignil 23 septembra 1870 zvečer prvi balon s pošto. Nemška poštna uprava franvoskih poštnih balonov ni dala nikoli »zapleniti«, čeprav bi imela za to djvolj prilike Zgodilo se ie namreč pogos*oma. da so francoski baloni, ki so bili večinoma brez posadke pristali v nemških črtah
Da bi se noben kos pošte ne izgubil je glavni poštni urad v Berlinu 9 oktobra 1870 celo odredil, da ie francoske zračne pošUjke. ki so iih predstavljali večinoma odprte karte in listki, vtakniti v zavitke in te opremiti s točnim naslovom prejem-
nika. Pisma so nato odpremljali s pripombo: Vložek prispel z balonsko poš o iz Francije Drugače so s temi pošiljk ravnali tako kakor z drugimi, nef ranici ranimi poštnimi pošiljkami na nemških tleh.
Ker so prva »zračna pisma« srečno prispela do prejemnikov, so na Fran o k?m za poštne s vrhe zgradili celo posebno tovarno za balone. Čeprav je poedin balon veljal 4000 frankov in ie znašal por,o za vsake 4 g samo 20 centov, se ie do 28 januarja 1871 dvignilo nič manj nego 5i poštnih balonov. Prenesle so okrog 2 in pol milijona pisem s skupno težo sk raj 10.090 kg. P^edini baloni so tovorili po 200 do 450 kg.
Topovi velikani nekoč
«
Top ld ga je vleklo 36 konj in se Je razpočil
po 20* strelu
Navzlie temu. da je bilo po svetovni vojni opažat' strtmljenie po gradnji čim večjega &tevi<la majhnih in najmanjših topov za obrambe proti letalom in tankom in so največji »opovi dobili močnega tekmeca v letalski bombi, imajo ti topovi danes veliko vlogo. Bilo bi pa napačno misiliti. da prejšnja stoletja niso znala graditi velikih topov.
Že zelo zgedaj so sii b;li na jasnem, da je učinek topa tem večji, čim večji je tudi top sam. To je moralo veiljati že zaradi tega, ker tedaj niso poznali granate, ki je izum 19. stoletja, temveč so uporabljali kamnitne krogle* ki so jih pogostoma obdali z železnimi vezmi al1 svinčenim plaščem Da bi topovske cevi ne bilo treba izdelati iz enega kosa, so jo sestavljali iz podolžnih trakov kovnega žefleza kakor sod in jo utrdili še z železnimi obroči. Posebno flandrijski livarji topov v Gentu in Liegeu so se prosila vili z gradnjo velikih topov.
Še danes je videti v Gentu na Petkovem trgu »Blazno Greto«, ki spominja na »Leno Greto«, s katero so v 15. stoletju v Nemčiji razbijali odpor pruskega plemstva. »Blazna Greta« je skoraj 5 m dolg možnar kalibra 63 cm Njegovi kamnit ni izstrelki so tehtali 200 kg. Vlili so ga haje 1411. v
ANEKDOTA
Neki Američan je poslal nekoč avtomobilskemu kralju Fordu popolnoma zvit kos pločevine, okrog katerega je ovil star gumast obroč. Po treh dneh je prejel priporočeno pismo naslednje vsebine:
»Vaš voz smo vzeli takoj v popravilo. Prosimo, poročajte nam, kako se je nesreča zgodila.«
VSAK DAN ENA
Pri zdravniku »Ali smrčite v spanju ?< »Ne vem, g. doktor!« »Potem vam priporočam, da se dobro opazujete, da mi boste prihodnjič o tem lahko poročali«.
(»Tidena Tegn«)
Gentu. Njegova cev s^toji tz 32 podolžnih železnih palic, ki so j'h stisnila skupaj z 41 železnimi obroči. Drug ogromen top, ki so ga izdelali v Gentu. jc bil 13 m dolg in je metal 2000 kg težke krogle. V tistem času ni bilo male takšnih topov, toda večino so jih pozneje predrli in le malokateri so ss rešili v vojne muzeje evropskih držav. Za tedo nje čase je bilo malo pretežko prevažati takšne velikane in tako je vojna tehnika segla kmalu spet po lažjih topovih.
Novi velikani sc se pojavili šele v 19. »tx> letju, in sicer prvi v vojni 1832 v Belgiji. Takrat so Francozi bombardirali Antwer-pen, ki so ga branili Holendci, z velikim možnar jem. ki je bil sicer le 1.66 m dolg, a je tehtal 7750 kg in je metal 587 kg težke krogle. Ta top je moralo vleči 36 konj. Po 20. stofletju se je razpočil.
Prvi modemi topovi velikani so se pojavili v svetovni vojni v podobi avstrijskih mežnarjev 30.5 cm, ki so jih vlekli motorji, in »Debelih Bert«, Kruppovih 42centimetr-skih možnarjev, ki so jih prevažali z 12 vozovi in so tehtali 88.000 kg Izstrelki »Debelih Bert« so tehtali sicer »samo« po 400 kilogramov, vendar je zadostovalo pot takšnih granat, da so razbile odpor Liegea, za Nam ur in Maubeuge pa je zadostoval že po en strel.
Gašenje požarov
Po bombardiranja Londona so stopile < akcijo avtomatične gasilske brizgala«,
Na tem letališču starta jo »Clippierji«
VELIKO I.r,TAI,IftOiP V YOBKG,
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsaK ugi&a m euKralnu pn •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo •lužbo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Dui 15. —. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanj« naslovov. Najmanj&i znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din t.— za besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje trIovov "mmni^t --	enkratne ibiavc isriasa Oir 20
P«-T>ra služkinja
eanesljiva ln poštena — dobi takoj mesto za kuho tn vsa domača dela. DaJJša spričevala zaže-ljer.a Plaia dobra. Družina majhna. Kranj. Zatišje 1.	7415-1
Oskrbnik
dobi takoj mesto, voja-Sf'n? prost ali mlajši upokojenec na vinogradno posestvo. Pogoj tre-zea. pošten, vesten stro-km lijak za vsa dela V poštfv pridejo osebe lz dolenjskih goric. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten oskrbnik«.
7205-1
Brivskega
pomočnika
ln vajenca sprejmem. — Rudolf Zakovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51.
7435-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi takoj mesto. Tyrševa c. 37.
7440-1
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
nupjje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir. Ljubljana. \Volfova ulica
8-3«
mri'
iu iir
Kabinet ali sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
Lepo sobo
čisto ln mirno, s posebnim vhodom oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17-H., vrata 8.
7449-23
Sobe išče
Gospodična
Išče skromno čisto sobico. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poceni«.
7446-23a
Mlad uradnik
brezdomec, išče prenočišče ali skromno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz Beierrada« 7448-23a
Gospodična
t ma:o maturo U- trg Soio. te v praksi pisar nlška dela, zmožna ste nograilje in strojepisja Išče službo tudi zač&j no v pisarni ali kot bia gajnlčarka Ponudbe na oe! -vin Tnt*-« oni Mr
bra strojepiska«. 7389-2
Službo iščem
na k-etijo takoj. Star sem 44 let. Ponudbe na J Delač. P. O. Fara pri Kočevju.	7424 2
Damska krojačica
Slorr> rova 4-II. Izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni ln prvovrstno.	7429-2
ZTa4a meš^a ura
a verižico ln en brlljan-ten prstan naprodaj. — Aleksandrova 9-III.. levo.
7447-6
Večji lokal
v Ljubljani
Iščemo, lz enega aH dveh prostorov, cca 15C do 2C0 m2 za obrtne podjetje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno podjetle«.
6953-19
Sončno sobo
separirano oddam eni ali dvema osebama pri banovini. Levstikova 21-11., levo.	7451-23
Sončno sobo zelo lepo, vhod s stopnic, oddam takoj. Naslov Stari trg 26-n.
7452-23
Lepo sobo
v 6trogem centru, za 2 osebi, po želji s domačo hrano, oddam takoj ali 1. maja. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
7442-23
Na periferiji
oddam lepo sobo, opremljeno ali ne, s souporabo kopalnice ev. tudi kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7438-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
7443-23
Dvosobno komfortno stanovanje
takoj oddam. Gorupova ul. 18.	7410 21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinaml oddam takoj v Vlžmarjih nr.spiotl Mizarske za-diuge.	7423-21
Dvosobno
stanovanje
oddam takoj ali s 1. ma jem. Rožna doiina c Vil št. 31.	7320-21
Stanovanje
na deželi odda Lovšin, Radomlje.
7430-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
7431-21
Opozarja se
znano osebo naj vrne voziček temno zelen, ki ga je odpeljal pred vo-jpško pekarno, na naslov Va.nberger, Nove Jarše 28.	7428-31
Sobo
z dvema posteljama oddam. Trnovo, Staretova 27, I. nadstr.
7432-23
Sobo
oddam dvema gospodičnama aH poročenemu
paru z uporabo kuhinje. Gregorčičeva ulica št. 5, vrata 41.
7439-23
Držav, unrkojenec
(trije člani) išče enosob event. dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pod LJubljano«.
7433-21a
Mizarji, pozor! Klein & Stiefel
FULDA dobavlja rrizarske stroje v najdovr"enejšl kon istrukclji Zahtevajte po i nudbe pri generalnem •^stor^tvu za JuROs"avl jo: Robert fta7nožn;<< (Liubliana. Praža':ova ul , 3-1, telefon 40 42 1	128 29

2 orehovi spalnici
proda mizarstvo Josip uoljar, Gerblčeva ulica Kolezija.
7450-12
Jedilnica
knjižna omara, salonska garnitura, orehovlna, — krasno delo, radi odpo-tovanja poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7453-12
P&sest
Parcele
prodaja v Šiški, St. Vidu, Kodeljevem, Vlžmarjih in Mednem Zajec Andrej, posredovalnica nepremičnin, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10, stanovanje: Vlžmarje 78.
7437-20
Izgubljeno
Črn visok čevelj
z vložkom se je izgubil. Odda naj se proti nagradi B!eiweisova 17a, I. nadstropje, desno.
7434-28
Onega, ki ve
kdo je v četrtek 10. zvečer odnesel vso prtljago iz vagona in med drugim aktovko s knjigami nalogami in indeks akademsko knjižico, na ime Stravs. prosim naj to javi ali odda vratarju na univerzi proti na-ardii Za nikogar nima to vrednosti — za lastnika ■< ellkansko škodo.
7444-28
mžmmd
Pianino
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poceni«.
7395-26
Dopisi
France
doma vse zdravo ln r redu. Pozdravlja te Mart.*.	7445-24
HEINEL>HEROU)
«1-O-J. to/, trormin
MARIBOR* to i
INSERIRAJ V „JUTRU"!
*ka analiza, ki jo dobite
pite najnovejšo knjigo P
Ka} Jim bo prinesla
usoda? Srečo? Ljubezen? Denar? Dobitek? Odgovor na vate vprašanje. kaj bo e vami. da 11 vas čaka srečna bodočnost, kaj se more Izkoristiti. kako priti do cilja. kako najbolje uravnaU življenje, tc vse ln te mnogo drugega vam bo najbolje razjasnila to najbolje nasvetovals specljalna življenj-brezplačno, ako ku-T. Karmaha »Vate
NAJLEPŠE ČT1VO
Rmvijeru Zgodbe brez groze
Klabund:
Rmvljen:	Cm* VOjtlU
Thompson:	SiuttO
Majerjcvm:	Rudarska balada
Broširana knjiga: din 10.—vezana knfik»; din 15.—
ZALOŽBA „CESTA"
LJUBLJANA, KSAFUEVA UUCA ST. 5
siašdča/ski aparati
lična draž«. ki jI je cena din 40.-. Denar naj
račun št. 17.455 — T. KARMAH. Žalec.
se pošlje v naprej na ček Stalna tn točna adresa: F. Pošljite točne podatke o rojstvu In važna vprašan 'a k) vas zanimajo glede na vate bodoče Mvljenje!
BRAČA GOLDNER • Beograd - Rakovica &
UTEMEL3ENO 1906 • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE/	56-33**
INTIMEN SVETOVALEC ZA ŽENE
Nova knjiga »Za Vas. gospa«, ki Vam pojasnjuje tajnost Vaše pojave in lepote, daje strokovne nasvete o lepoti, zdravju, dljeti. ka^c prehraniti dojenčke, o načinu po-dallšanla človeškega življenja, o duševnih pretresih pri ženah, važnosti in pomenu odgoie otrok, sladkorni bolezni in njenem vpli"u na psiho. strokovnjafka pojasnila o plodnih ln neplodnih dnevih žene. kdaj je žena sposobna za onlodltev.	.....
• itd. Ta knjiga je pred f dem posveiena •žajam. a ne bi škodilo niti moškim, če bi to knjigo temeljito proučili. Knjiga je okusno opremllena. obsegajoča 96 strani, ln ji je cena samo din 20.— Denar naj se pošlje vnaprel na ček. račun br. 31.640. Naročila sprejema »Ta1-novitostl života«, Zagreb, poštni pretinac 140.


KREMA ZA BRITJE
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
Gospodinje, restavracije, veliki kuhinj-ski obrati! ZAHTEVAJTE CEPO,
suho praženo čebulo v prahu
Znanstvena preiskava je potrdila, da ie VlfdfVllfl C v polni meri ohranjen. Posebno se priporoča osebam, ki Čebuje vsled želodčnih bolezni ne prenesejo.
Proizvaja
CELON K. D. JOS. MENARDl Ljubljana
1
Kitpfstio hiše
z enim ali več nadstropij v Ljubljani, proti takojšnemu plačilu. Ponudbe:
Zajee Andrej, posredovalnica nepremičnin
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10 stanovanje: Vižmarje 78
Umrl nsrn je po dolgi mučni bolezni nai ljubljeni
soprog, dobri cče, zet, itd., gospod
um ol?
NAREDNIK VODNIK I. ki.
Pogreb bo v ponedeljek dne 14. aprila 1941 ob pol 4. uri popoldne z ŽAL, kapele sv. Krištofa k sv. Križu. Ljubljana, dne 12. aprila 1941.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI
isiEi^LJ
MARIBOR, ALEKSANDROVA 15.
Stanovanjske potrebščine. Preproge, zavese, tkanine za pohištvo, kretone.
Samo kvalitetno blago.
Vzorci brezplačno. — Prosimo, da se navede svrha uporabe ln barva.
ALI KA8LJATE
zaradi prehlada?
Puhlmannov čaj
zamore preprečiti draženje na kašelj, razkraja sluz ln pomiri kadelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 37.—.
OgL reg. br. 1503/193«
Špedicijsko podjetje
Prosto lavno skladišče
Ocannlenie
uvoznih in izvoznih pošil k in to hitro, skrbno in po nainižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno.
Vilharjeva c. št. 33 (nasproti nove carinarnice) Telefon; 24-59
LJUBLJANA
prevzema:
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni
Masarykova c. št. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Teielon: 21-57
Vskladiiienle
raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso povzetij.
Kotnikova ul. št. 12 (nasproti mestne elektrarne). Teielon: 30-73
RMWja. 11' IV.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK IN2ENIRJA!
JUGOŠKODff
A. D.
ZAGREB, BoSkovičeva 32-1 Telefon 67-51
ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalm ha razsvetljevali« agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, preeizno orodje, posnemalniki itd.
V STALNI ZALOGI
ItBL
2 9 5 1
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
Milostiva gospa!
Ako želite dobro prilegajoč se moderček aii higijeničen steznik brez ribje kosti ln gumija, tedaj se potrudite k
„L U N A"
MARIBOR — samo GLAVNI TRG St. 24.
kjer Vaa bomo poceni z veliko izbiro postregli.
Strojno podjetje Ing. Borštnar
Me*. IS IZDELUJE
VODNE TURBINE
tage • milne - trans-mlsije • dvigala Itd.
hranilne knjižice
banlc tn hranilnic ter
vrednostne papirje
pa najugodnejših cenah Kupuje — prodaja
Bančno kom. zavod
MARIBOR
127 16
SREBRO - PLATINO
BRIUflNTE
iMuitfttpt snniiu »uiirn
»(»EUS i-TD rtnaiUKi M UMITE tJČK UMETNIMI PO NAJVIŠJIH CEH AH . ' STUDU TVBBKU , 4
3os EBERLE
UUBUflNfl^TVRjEVA 2
^iBPipS
> ' HOTEI^^lON
^•'NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA V
Prvo Jugoslovansko mlinostavsko podjetje
S. Forstnerlč
Maribor - Melje
izdeluje vse mlinske stroje, domače milne in mlinske kamne
samobruailee.
■ Domači mlini so izrecno opremljeni samo s umetnimi mlln-1 skimi kamni samobrusilci, ki jih nI treba ostriU ne klepati.
L
Boljše brile in dalje trafa • • •
ZA VESELO VELIKONOC
NOVO
ČRNO PIVO
ali pa
UNIONSKO
SVETLO PIVO |
Zahtevajte oovsod britvico
A L C O S O
astssBBom
LEZAK"
PIVOVARNA
UNION
LJUBLJANA
sa
■srm
PO RT IL AN D
CEMENT

je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni materijal, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov
Cl
ism a. d
i
LJUBLJANA - )B!EO€.IRAD — ZAGMEB - SPLIT
^mssBaBmsmsBS^aaamm
Urejuje Davorin Ravtjea. - Udaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodne tiskarne d. d feot uskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del Js odgovor« Afcgs Novak. — Vsi t Ljubija*. ^