»Tednik* Izhaia pod t«m skralia- nim imenom od 24 nov. 1»61 aa- Ije na predlog Obfinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj Lackova 8 — Te- lefon 156 č-ekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din St. 4 PTUJ, dne 1. februarja 1963 CENA 20 riN Letnik XVI. Priprava smernic za družbeni plan 1963 Nedavno so bili posveti s pred- stavniki gospodarskih organizacij občine Ormož o sestavi družbe- nega plana za leto 1963. Osnovni koncept razprave je že obravna- val svet za družbeni plan in fi- nance, ki je sprejel smernice za sestavo plana ter je obenem opo- zoril na probleme, ki bi jih mo- rali upoštevati ob razdeljevanju sredstev. Za sestavo predlogov koristno služijo zaključki krajev- nih organizacij SZDL in občin- skih konferenc SZDL in ZK. Družbeni sektor kmetijstva ustvarja od celotno doseženega družbenega proizvoda v sociali- stičnem sektorju 66 odst. Z vlože- nimi investicijami in z večjo sto- rilnostjo dela se bo družbeni pro- izvod povečal za 49,6 odst. v pri- merjavi z lanskim letom. Glede na to bodo investicijska sredstva v višini 1204 milijonov dinarjev porabljena za dograditev vinske kleti, za gradnjo hlevov za 2500 glav živine, za nakup 523 ha zem- lje, za obnovo sadovnjakov in vi- nogradov in za druga manjša vlaganja. Glede na to, da se iz leta v leto večajo investicije za nabavo mehanizacije in za pove- čanje površin kmetijskih zemljišč družbenega sektorja, se tudi hit- ro menjava struktura prebival- stva. Zato nastaja precej pereč problem odvečne delovne sile in bo treba reševati to vprašanje s širjenjem kapacitet obstoječe in- dustrije in v zaposlovanju pri komunalnih delih. Na podlagi porasta osebnih do- hodkov in števila zaposlenih ter večje izbire blaga v poslovalni- cah se predvideva, da bo v trgo- vini dosežen družbeni proizvod za 15 odst. večji od lanskoletne realizacije. Sredstva za investici- je se bodo porabila za obnovo lo- kalov in nabavo opreme za po- slovalnice trgovskega podjetja »Zarja«. Ugotovljeno je, da je bil lanski načrt ugodno realiziran, izpad pa je nastal pri investicijah zaradi nepravočasno pripravljenih načr- tov in zaostritve kriterijev pri dodeljevanju deviznih sredstev za nabavo uvožene opreme. Ze lansko leto je svet za gospo- darstvo in občinski ljudski odbor Ormož na sejah razpravljal o problemih gostinstva v občini. Iz teh sej je bilo razvidno, da je bi- lo gostinstvo v preteklih letih za- postavljeno in da so posledice te- ga neurejeni lokali, dotrajana oprema in primanjkovanje kva- lificiranega kadra. Glede razvoja turizma v občini bo moralo razen drugih činiteljev odigrati odloč- nejšo vlogo ravno gostinstvo. Kakor v drugih občinah Ima tudi v občini Ptuj posebna poli- tična komisija nalogo izdelati osnutek statuta občine. Komisija je že pred izidom zveznega in re- publiškega osnutka ustave izdela- la osnutek statuta. Sedaj, po iz- j idu osnutkov ustave, ga je uskla- , dila z ustavnimi predpisi in je tako pripravljen za javno obrav- navo. Osnutek statuta je razdeljen na 9 poglavij. Poleg uvodnih odločb obravnava samoupravne pravice in dolžnosti občine, pravice obča- nov, družbeno ekonomske odnose v občini in razmerja med organi občine do delovnih in drugih sa- moupravnih organizacij, družbene službe v občini, organizacijo ob- činske samouprave, oblike nepo- sredne samouprave občanov in razmerje občine do drugih druž- beno političnih skupnosti Ze v uvodnih določilih je pou- darjeno v osnutku statuta da je občina temeljna družbeno politič- na skupnost, ki temelji na samo- upravljanju in oblasti delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo v ob- čini uresničuje družbeno samou- pravljanje s tem, da samostojno ureja vse družbene odnose in opravlja vse družbene zadeve ra- zen tistih, ki so z ustavo ali z za- koni izrecno dane v pristojnost višjim organom družbene skup- i nosti. V občini torej občani ne- posredno ali posredno, v organih , družbenega samoupravljanja, v' svojih delovnih in drugih organi- zacijah in društvih ali pa prek samoupravnih organov občine vsklajujejo individualne in splo- šne družbene interese. Tako vsklajujejo v okviru enotnega družbeno ekonomskega sistema j gospodarski razvoj občine ter od- | ločajo o vseh vprašanjih skupne- ga pomena za kulturno prosvetni, komunalni, zdravstveni in social- ni razvoj občine, prav tako o ■ vseh vprašanjih skupnega pome- na za delo in življenje občanov. To tudi ugotavlja statut v jem prvem členu, ko poudarja, da je delovno ljudstvo občine edini upravljalec vseh družbenih zadev in edini nosilec oblasti. S j tem postaja občina družbena skupnost občanov določenega ob- močja, kjer se zadovoljujejo osnovne družbene potrebe obča- nov in vklajujejo individualni i in splošno družbeni interesi. Da bi postale te samoupravne j pravice občanov, ki so jim zago- i tovljene v drugem poglavju sta- j tuta, tudi dejanske, so občani ' dolžni nenehno delati na tem, da bi se v občini razvili družbeni in materialni pogoji za nadaljnji razvoj reprodukcijskih sil, to je, da bi se okrepile gospodarske in druge dejavnosti. Skrbeti mora za stalen dvig produktivnosti de- la in da se v vseh samoupravnih enotah čim popolneje uveljavi načelo delitve dohodka po delu. Vskladiti je treba razvoj gospo- darstva občine z razvojem druge dejavnosti, in to predvsem na po- dročju kulture, prosvete, zdrav- stva, socialnega varstva in dru- gih družbenih služb. To svojo na- logo opravljajo občani po orga- nih samoupravljanja svojih go- spodarskih organizacij in po ob- činskih predstavniških organih, ko odločajo v okviru delitve družbenega dohodka o sredstvih, ki naj služijo za zadovoljevanje skupnih potreb občine, in ko od- ločajo o vlaganju sredstev za go- spodarski in družbeni razvoj. S tem zagotavljajo materialne po- goje za svoje skupne potrebe. Družbene funkcije občine nam- reč nikakor niso izčrpane le v delu občinske skupščine Izhajajo tudi iz pravice samoupravljanja občanov v občini, ki pa je v bi- stvu le nadaljevanje njihovih sa- moupravnih pravic v delovnih organizacijah. Osnutek poudarja, da so pravi- ce in dolžnosti občine določene z ustavo, zakoni, statutom in z dru- gimi splošnimi predpisi občine. Neposredne pravice in naloge ob- čine opravlja občinska skupšči- na in njeni organi ter krajevne skupnosti, deloma pa tudi občani neposredno, na zborih občanov in drugih neposrednih oblikah sode- lovanja v upravljanju skupnih družbenih zadev. Pri izvrševanju svojih samou- pravnih pravic in dolžnosti oprav- lja občina po svoji skupščini in organih občinske samouprave sle- deče: — samostojno sprejema družbeni plan in proračun — samostojno sprejema predpise na podlagi zakonskega poobla- stila, — ustanavlja delovne organizaci- je in zavode za opravljene po- trebne dejavnosti, in to po.seb- no na področju kulture, zdrav- stva, socialnega varstva in drugih služb. — daje priporočila delovnim in družbenim organizacijam za njihovo delo in odpravlja ne- zakonite akte delovnih samo- upravnih organizacij, nad ka- terimi ima po zakonu pravico nadzorstva, — ustvarja pogoje za uresničeva- nje političnih osebnih pravic občanov ter družbenega samo- upravljanja, —■. organizira in varuje osebno varnost, varnost premoženja ter javni red in mir. V statutu je zajamčena javnost dela občinskih organov in orga- nov družbenega samoupravljanja v občini. Območje občine Ptuj je določe- no z republiškim zakonom in je v sestavu okraja Maribor. Sedež občine je v Ptuju in je občina pravna oseba. S statutom je pred- videno, da se lahko posamezno naselje izključi iz območja obči- ne in priključi drugi občini, ven- dar ob pogoju, da so občani v tem naselju z referendumom dali pristanek za izločitev oziroma pripojitev in da skupščina obči- ne, v katero naj se naselje vklju- či, soglaša s priključitvijo. Občina Ptuj ima svoj praznik, ki ga praznuje vsako leto 8. av- gusta kot spomin na obletnico ju- naškega boja slovenjegoriške čete z okupatorjem pri Mostju leta 1942. »Lomljeni« blok v Ciril-Mfftodovem drevoredu v Ptuju bo dobil letos dvojnika Sestava družbenega plana občine Ptuj za Seto I9@3 zahteva vestno delo Za seji obeh zborov Občinskega Ijuds-kega odbora Ptuj, 30. janu- arja 1963, je pripravila predsedni- ca odbora Lojzka Stropnikova vp^. kadrovskih, upravno-pravnih in imovinsko pravnih predlogov, na čelo dnevnega reda pa je dala poročilo o pripravah za sestavo drnžhenega plana občine Ptuj za 1963. Ipto. Na skupni seji sta zbora obrav- navala poleg poročila o pripravah za sestavo družbenega plana obči- ne za 1963. leto predlog zavoda »Folklorne in karnevalske prire- ditve Ptuj«, o imenovanju članov v upravni odbor in predlog Ljud- ske in študijske knjižnice o ime- novanju članov sveta ter predlog o imenovaniu novega člana v šol- ski odbor gimnazije Ptuj, končno pa še predlog o pooblastitvi vete- rinarja Alfreda Merca za oprav- ljanje poslov veterinarskega in- špektorja. Na ločeni seji pa sta zbora ob- ravnavala predlog odloka o dolo- čitvi višine akontacije dohodnine in občinske doklade za dohodke iz kmetijstva za prvo tromesečje 1963. leta. predlog odloka o ob- veznem zbiraniu in odvozu smeti ter odnadkov in uporablialih od- lagališč v mestu Ptuju. Na dnev- nem redu sta bila še predloga od- loka o spremembi in dopolnitvi I odloka o vodovodni tarifi za ptuj- I ski vodovod in o spremembi ter ■ dopolnitvi odloka o določitvi os- nov in meril za ugotovitev stana- rin ter odškodnine za uporabo I vrtov v občini Ptuj. Med ostalim sta zbora obravnavala še predlog o združitvi zavoda za komunalno dejavnost Ptuj, zavoda za vzdrže- vanje cest Ptuj in ptujskega vo- dovoda ter kanalizacije Ptuj v en komunalni zavod. Za potrditev je dozorela pripojitev obrata KG Selce—Trnovska vas h kmetijski zadrugi »Jože Lacko« Ptuj in vključitev doma gojencev polje- delske živinorejske šole Turnišče k poljedelsko živinorejski šoli Turnišče ter priključitev doma va- jencev lesne stroke k dijaškemu domu Ptuj. Za gradnjo stanovanj- skih blokov v Desterniku in v Markovcih je bila potrebna še po- trditev investicijskih programov s strani obeh zborov. Tudi o usme- ritvi presežka dohodkov med iz- datki po proračunu občine za leto 1962 sta morala sklepati zbora kakor tudi o preimenovanju eko- nomske srednje šole Ptuj po na- rodnem heroju Jožetu Lacku in o drugih \rprašaniih. ki so bili tokrat na dnevnem redu. Stanarina in vzdrževanje stanovanjskih hiš Vzdrževanjfe neštetih starih hiš v Ptuju in v ptujski občini za- hteva od Občinskega odbora Ptuj, da mora stanarino tako razdeljevati, da bo hišnim svetom možno vzdrževanje hiš v uporab- nem stanju. To vprašanje je drugače rešeno za hiše, zgrajene pred letom 1956 in drugače, zgrajene po tem letu. Do 15. 5. 1945 zgrajene hiše bodo porabile 20 "/o stanarine za amor- tizacijo, 70 o/o za vzdrževanje in 10 o/o v skupni fond za vzdrževa- nje. Od stanarine za hiše, zgr.aje- ne med 15. 5. 1945 in 1. 1. 1956 bo porabljenih 40 »/o zaamortizacijo, 50 o/o za vzdrževanje m 10 »/n za skupni fond za vzdrževanje. V stanovanjskih hišah, zgrajenih po 1. 1. 1956 bo porabljene 50 Vo sta- narine za amortizacijo, 40 "/o za vzdrževanje in 10 ®/o za skupni fond za vzdrževanje. S takšno delitvijo bodo hišni sveti dobili za vzdrževanje okrog 8 milijonov več kot doslej. Sku- pen fond za vzdrževanje, ki bi nastal z 10 "/o stanarine, bi zna- šal okrog 5 milijonov dinarjev in bi ga lahko porabili za posojila hišnim svetom in kot dotacije hišnim svetom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev. Hišni sveti stanovanjskih hiš, zgrajenih po 1. 1. 1956 bodo v bo- doče dobili 10 o/o manj .^rsdstev kot doslej. Hišni sveti v novo- zgrajenih hišah vsaj prvih 20 let ne bodo imeli večjih popravil, zato jim bo tudi zadoščalo za manjše vzdrževanje 40 "/o stana- rine. Poleg predloga oddelka za go- spodarstvo pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj je bil predlo- žen občinskemu ljudskemu odbo- ru še predlog stanovanjske skup- nosti Ptuj. Po njegovem bi šli pri hišah, zgrajenih pred letom 1900 50 "/o za vzdrževanje hiš, 50 odst. pa bi šlo v skupen sklad za vzdrževanje. Pri zgradbah, zgra- jenih med letom 1900 in 1945 bi šlo 20 o/o za amortizacijo, 50 "/o za vzdrževanje hiš in 30 odstot. v skupni sklad za vzdrževanje. Pri zgradbah, zgrajenih med 1945 in 1956. letom bi bilo le 40 »/o za vzdrževanje hiš, 30 "/o za amorti- zacijo in 30 »/o v skupni sklad za vzdrževanje. Pri zgradbah, zgra- jenih po 1956. letu bi šlo .50 "^.o za amortizacijo, 40 "/o za vzdrževa- nje in 10 «/o v skupni sklad za vzdrževanje. Občinska zbora sta se odločila za ugodnejšo delitev sredstev. Ta- ko bo mogoče v dc,^lednem času v Ptuju opraviti popravila na najbolj potrebnih hišah. Vse po- pravil potrebne hiše bo pregledala strokovna komisija, ki bo tudi predlagala prednost popravil hiš. RADIO PTUJ Vzhodni grajski stolp s ptujsko radijsko postajo, ki oddaja na valu 202 vsako nedeljo od 10,30 do 12. ure Plujje dobil občinsko sprejemno pisarno Družbeno politični sistem v na- ši družbeni ureditvi priznava vedno večjo vlogo našemu držav- ljanu. Zato ni čudno, da je v osnutkih ustave FSRJ in SRS pri- pisana prednost odnosu do č 1 o - v e k a - državljana. V odnosu do človeka-državljana pa je nalože- na velika odgovornost ravno državni upravi. Da bi državljanom olajšal uve- ljavljanje njegovih pravic, spre- jemanje vlog, dajanje navodil glede sestavljanja vlog, predlo- gov ter dajanje drugih obvestil, je ObLO Ptuj z odlokom o no- tranji organizaciji upravnih or- ganov Občinskega ljudskega od- bora Ptuj ustanovil sprejemno pisarno. Sprejemna pisarna bo stran- kam-državljanom v pomoč na najhitrej.ši in najekononiičnejši način in jim bo tako omogočila po najkrajši poti uveljaviti svo- je pravice. Sprejemna pisarna posluje cd 15. januarja 1963 dalje. Sedež sprejemne pisarne je na Srbskem trgu št. 1 (soba št. 1), telefon št 236. Naloge sprejemne pisarne so predvsem te-le: 1. sprejema vse vrste pismenih in ustnih vlog (prošnje, zahtev- ke, predloge, prijave, pritožbe, ugovore, sporočila itd); * vte obrazce, ki so po- trebni strankam za sestavo raznih vlog, daje navodila za izpolnitev teh obrazcev in daje vsa druga pojasnila in infor- macije; 3. izdaja razna potrdila, za kate- ra je pristojna oziroma po- oblaščena; 4. izdaja in podaljšuje živinske potne liste; 5. opravlja overitve prepisov, podpisov in rokopisov; 6. izdaja napotnice strankam za obisk pri referentih (zlasti v stavbi Srbski trg 1). DELOVNI CAS SPREJEMNE PISARNE ZA STRANKE: v spomladanskem, >.senskem in zimskem času: — vsak delovni dan od 7. do 14. ure; — ob sredah pa tudi od 13 do 17. ure; — ob sobotah od 7. do 12. ure; v poletnem času (od 1. junija do 31. avgusta): — vsak delovni dan od 6. do 13. ure; — ob sredah pa tudi od 16. do 19 ure; — ob sobotah od 7. do 12. ure. Prosimo stranke, da se zaradi ureditve zadev oziroma napotitve k ostalim organom LO najprej zglasijo v sprejemni pisarni. Z upoštevanjem tega postopka ne bodo stranke po nepotrebnem Letošnja zima nam je pošteno zagodla. Nič čudnega ni, če se ves tisk po svetu ukvarja z njenimi težkimi posledicami. Romantične fotografije, ki so včasih tako rade krasile to ali ono stran, so zam*e- njali posnetki o zavejanih mestih, avtomobilih, vlakih ... In prav nič ne kaže, da bi se vreme v prihod- njih dneh spremenilo. ® »»Trdovraten« Pariz Najnovejša konferenca »šestih«, članic zahodi evropskega skupne- ga trga v Bruslju, se je te dni končala brez uspeha. Francoska iskale referentov in drugih usluž- bencev po njihovih pisarnah. S tem bomo skrajšali nepotrebno j izgubo časa na minimum. Cas je j danes dragocen, za stranke pa tudi za uslužbence upravnih or- ganov. h tajništva ObLO. delegacija je vztrajno branila svoje stališče, da Velike Britanije ne kaže sprejeti med redne čla- nice. Odklonila je tudi kompro- misni britanski načrt. Znarilno je, da je zahodnonem- ški zunanji minister Schroder gle- de na to, da je srancoska vlada z nedavnimi osebnimi stiki najviš- jih francoskih in zahodnonemških predstavnikov nekako ustvarila »prijetno ozračje« med obema dr- žavama ter sodelovanje, v kate- rem naj bi pozabili »zgodovinsko sovraštvo med obema narodoma«, skušal nastopiti kot nekakšen po- sredovalec. Med drugim je fran- coskim predstavnikom podrobno pojasnil ameriško stališče, poseb- no zahtevo, naj bi pogajanj ne za- ustavili, temveč kvečjemu prelo- žili. ZDA se namreč vneto zavze- majo za evropsko gospodarsko in- tegracijo, s tem pa tudi za za- hodno enotnost. Toda posredniški prijemi niso zalegli in so razgovore morali pre- ložiti. Problem, ki zadnja leta mu- či zahodni svet, je s tem ostal od- prt. Toda še več! Kaže, da v Pa- rizu niso pripravljeni na noben kompromis. Britanska vlada se je tako znašla v težkem položaju. Ce bi se ji posrečil njen namen, bi se nekako »rehabilitirala« pred vo- livci. Znano je, da je njen ugled zaradi notranjih in zunanjih ne- uspehov precej padel. • Konec katanškega »diktatorja« Enote Združenih narodov so pred dnevi zasedle vse važnejše polo- žaje v Katangi in s tem naredile konec Combejevi samovolji. O njem in njegovih žandarjih smo že večkrat pisali. Centralna kon- govska vlada je že poslala v ka- tanško glavno mesto svoje ljudi, da prevzamejo upravo v svoje ro- ke. Zandarje so v glavnem že raz- orožili. Le manjši del je pobegnil v sosednje. Combeju naklonjene dežele, v Rodezijo in Angolo, del pa se jih je umaknil v džunglo in bo skušal odtod ovirati Zdru- žene narode pri njihovem pomir- jevalnem delu. Ni dvoma, da pomenijo najno- vejši dogodki izpodbudo za popol- no pomiritev v Kongu. Toda s tem še ni rešeno celotno vprašanje. Nevarnost, da bo dosedanje kolo- nialne sile nadomestil interes ka- j ke druge sile (vse kaže, da se za ' Kongo hudo zanima ameriški ka- pital), je velika. Močno lahko ogrozi politiko aktivne koeksisten- ce, za katero so se zavzeli kon- govski politiki na beograjski kon- ferenci. Kongo lahko postane spet prizorišče podtalne igre, ki jo na- daljujejo kolonialne sile in pred- stavniki novega cr>spodarskega ko- looializma v Afriki. * London: britanski izdatki za jedrsko orožje Britanski obrambni minister Thorneycroft je včeraj izjavil v parlamentu, da je Velika Brita- nija od leta 1948 dalje porabila za svojo jedrsko oborožitev mi- lijardo funtšterlingov. Ta zne- sek je nekaj manjši kot 10 "/o skupnega proračuna za obram- bo. stran 2 . TEDNIK PTUJ. DNE 1. FEBRUARJA 19G3 Člani ZK v SZDL Po letnih konferencah krajev- nih organizacij SZDL so se kad- rovsko šibka vodstva učvrstila. Težave v vodstvih krajevnih or- ganizacij SZDL so bile v Savcih, Ključarovcih, na Runču, v Lo- I>eršicah in pri Tomažu, predvsem zaradi primanjkovanja ustreznih kadrov. V vodstvih krajevnih or- ganizacij SZDL je še vedno pre- malo članov ZK. Doslej so osnov- ne organizacije ZK premalokrat obravnavale delo SZDL in njiho- ve probleme ter težave na tere- nu. Nekateri člani ZK so brez funkcije v SZDL in v drugih po- litičnih organizacijah. Na drugi strani so posamezni člani ZK s funkcijami preobremenjeni. Te bi morali razdeliti med ostale čla- ne ZK. SZDL dobiva iz dneva v dan močnejšo veljavo, zlasti z zvezno in republiško ustavo. S tem se krepita ugled in vloga članov ZK. Sposobni kadri za lmec Za lO-letno aktivno član- jstvo pa: Franc Hadler, Konrad I Mahnrič. Tvan Vrabl. Ivan Sprah lin Franc Fekonja, Društvo je ! prejelo od Okrajne gasilske zveze I Maribor diplomo za doseženo 7. mesto na lanskoletnem okrainem tekmovanju. VJ. Hadrovshl problemi v gospodorstvfl oriiiošhcflo ohiiioCfa Ze vrsto let predstavl.ia pri- manjkovanje sposobnih kadrov v gospodarstvu poseben problem Temu problemu naša družbena skupnost posveča iz dneva v dan vedno večjo skrb. Izobraževanje je v današnjem hitrem gospodar- , škem razvoju postalo družbena "skrb; ki bi ne smela tangirati sa- mo tistih posameznikov, ki so na odgovornih mestih v gospodar- stvu brez ustrezne izobrazbe, am- pak tudi podjetja, kjer doprina- šajo svoj delež v razvoju našega celotnega gospodarstva. Strokov- na izobrazba in idejno-politično gledanje zaposlenih v podjetju vpliva brez dvoma poleg drugih gospodarskih činiteljev na proiz- vodni proces in na obseg proiz- vodnje, Vsaka proizvodnja je od začetka do konca prepletena s poklicnim delom, ki zahteva iz dneva v dan popolnejše strokov- njake, Delno so si gospodarske organizacije, zavodi in ustanove v ormoški občini zagotovili ustre- zen kader s štipendiranjem, toda priliv višje in visoko šolanega kadra je mnogo manjši od po- treb. Razen kmetijskih tehnikov so potrebe po srednje šolanem kadru zelo občutne predvsem gle- de računovodskega, komercialne- ga, knjigovodskega in upravnega kadra. V Ormožu zopet oddelek ESŠ za odrasle Glede na dejstvo, da je v go- spodarstvu na odgovornih mestih še vedno zaposlenih mnogo ljudi brez ustrezne izobrazbe, bo De- lavska univerza v Ormožu v fe- bruarju ponovno odprla oddelek ekonomske srednje šole za odra- sle. Razpis šole je pokazal, da ka- žejo premalo zanimanja za izo- braževanje predvsem ljudje sred- nje starosti, ki so na odgovornih mestih brez ustrezne izobrazbe in za svoje delo prejemajo primer- no visoke mesečne prejemke. Izobrazba je v današnjem času poleg političnih kvalitet posamez- nika odločilnega pomena. Prav to v gospodarstvu še ni prišlo do veljave. To dokazuje praksa v nekaterih podjetjih, kjer so še vedno komercialisti, računovodje, knjigovodje in vodje oddelkov v upravi le ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, često pa tem podrejeni uslužbenci že imajo srednjo šolo. V takih primerih nastane vpraša- nje znanja, ne pa preteklosti, na kar se v kadrovanju večkrat gle- da. Naš družbeni razvoj kliče iz dneva v dan glasneje po znanju. Za učiteljski poklic je potrebna srednja šola, za odgovorna mesta v gospodarstvu pa je to vpraša- nje prav tako važno, ker razpo- lagajo ljudje v podjetjih z veliki- mi družbenimi sredstvi. V nekaterih podjetjih in ravo- dih v ormoški občini premalo tu- di cenijo strokovno delovno silo, kar se kaže v pičlih mesečnih prejemkih. Za računovodje, ko- mercialiste in druga podobna od- govorna mesta v gospodarstvu je predpisana srednja šola, zaželje- na pa je višja strokovna izobraz- ba, Zato je nujno, da si ljudje na odgovornih mestih brez ustrezne izobrazbe pridobijo primerno kvalifikacijo, če želijo ostati na tem mestu. Kdo Je lahko član strokovnega kolegija Pojavlja se vprašanje, kdo je lahko član strokovnega kolegija Strokovni kolegij v podjetju po- leg direktorja, računovodje in se. kretarja podjetja" sestavljajo le strokovnjaki, ki na svojih posve- tih izmenjajo svoja stališča rešu- jejo strokovne probleme podjetja nakazujejo smernice proizvodnje razpravljajo o potrebnih kreditih in o drugih vprašanjih Da bi lahko vsak član kolegija več do- prinesel podjetju, mora biti stro- kovnjak svojega področja, Tods priznani strokovnjaki .so lahko le ljudje, ki imajo za to primerne izobrazbo. Vse kaže, da bomo morah ka- drovske probleme v gospodarstvi re'ševati bolj preudarno, in zahte. vati od ljudi na odgovornih me- stih, da si pridobijo primerno iz- obrazbo. Glede na to, da se nekateri za- posleni v gospodarstvu brej ustrezne šolske izobrazbe otepajc izobraževanja v ekonomski sred- nji šoli, bo nujno prilagoditi kad- rovsko politiko v gospodarstvi obstoječemu stanju. -ec- Predsednik Marjan Berlič poroča zboru Vso pozornost statutom delovnih organizacij Nedavno je zasedala politična komisija za izdelavo statuta ob- čine Ormož ter ob tej priliki skle- nila dati osnutek v razpravo čim- prej političnemu aktivu in orga- nom upravljanja z namenom, da ti dajo svoje predloge in pripom- be. Med drugim je bilo na seji sklenjeno, naj vse gospodarske organizacije, zavodi in ustanove v občini postavijo komisije za iz- delavo statuta delovne organiza- cije. Komisijo imenuje samou- pravni organ samostojno. Osnutki statutov delovnih orga- nizacij bi morali biti končani do konca februarja, v marcu pa bo- do o statutih razpravljali delovni kolektivi, ter jih bodo z ustrezni- mi pripombami in predlogi spre- jeli. Statut gospodarske organiza- cije je interni družbeno-ekonom- ski in pravni predpis podjetja, ki mora podrobno obravnavati druž- beno-ekonomske, pravn^e in dru- ge norme ter odnose zaposlenih v podjetju. Nadalje morajo konkre- tizirati določila ustave in določila občinskega statuta, ki naj bi slu- žila kot smernice. Podjetja, ustanove in zavodi v občini so dolžni ustanoviti poseb- no komisijo za pripravo statuta delovnih organizacij. Komisijo naj bi sestavljali najbolj razgle- dani člani kolektiva. Za reševa- nje in odklanjanje težav, ki bodo nastopale v času priprav statutov delovnih organizacij, bo po potre- bi pristopila na pomoč občinska podkomisija, ki bo usmerjala de- lo s priporočili in z navodili ter podatki. Nadalje bo dolžnost ob- činske podkomisije nadzirati delo komisij delovnih organizacij pri sestavi statuta in sproti naj bi jih opozarjala na napake in ne- pravilnosti, Tako sestavljeni osnu- tek statuta delovne organizacije bo v razpravi dopolnil delovni kolektiv in stavil svoje pripom- be, Dolžnost samoupravnih orga- nov delovnih organizacij bo, da kolektiv že pred razpravo o sta- tutu temeljito seznanijo in obra- zložijo pomen statuta v podjetju, ki mora temeljiti na osnovi usta- ve in občinskega statuta Velja poudariti, da bo treba pri sestavljanju statutov krajevnih skupnosti v občini posvetiti večjo pozornost, ker bo statut KS ob- ravnaval in urejal življenje ob- čanov. Glede na to dobijo statu- ti krajevnih skupnosti poseben pomen. D. R. Potujoča trgovina za kon- fekcijo - nov način oskrbovanja potrošnikov Občinski ljudski odbor Ptuj je dovolil podjetju »Modna oblači- la« v Ljubljani, da sme v letu 1963 na območju Ptuj prodajati konfekcijske Izdelke lastne pro- izvodnje na drobno s potujočo prodajalno. Na takšen način prodaje lastne proizvodnje na drobno s potujočo prodajalno na avtomobilu so opo- zorjena tudi ptujska podjetja »Delta«, »Panonija«, »Izbira« in »Merkur«, Potujoča prodajalna je nova možnost oskrbovanja potrošnikov na podeželju z izdelki lastoe proizvodnje trgovskih podjetij, ki lahko v ta namen pripravnimi avtomobili odpeljejo izdelke do potrošnikov najbolj oddaljenih vasi in naselij, ki imajo daleč do bližnjih trgovin, poleg tega pa se še dogaja, da vteh trgovinah ni izdelkov, ki bi jih potrebovali. Za iiidallnfo graditev ceste Dolena - Kočfce Prebivalci z območja krajevne- ga odbora Kočice v Halozah so se obrnili s pismeno prošnjo, ki jo je podpisalo 4U kmetovalcev, na Občinski ljudski odbor Ptuj, da bi pomagal nadaljevati z gradnjo ceste Dolena-Kočice v smeri Nadol Ta cesta je za Kočice in oko- lico velikega gospodarskega po- mena, Mogla ga je upoštevati že stara Jugoslavija, ki je dala zgra- diti okrog 2 km te ceste in sicer od Antona Dominca v Doleni pro- Kmetovalci z območja krajev- nega odbora Kočice v Halozah so ti Kočicam v smeri Nadol, Na ta del ceste ni bil navožen gramoz, zato ni dobila dovolj trdne povr- šine, Sčasoma so se obcestni jar- ki napolnili z blatom in raznim, materialom. Ob nalivih jo močno ogroža voda. Med II. svet. vojno ni bilo možnosti za nadaljnjo gra- ditev te ceste. Po osvoboditvi so bila na njej le najnujnejša po- pravila. Promet z lesom je v zadnjem času znatno povečan. Prevozi s kamioni in traktorji zapuščajo na cesti močne sledove in če je ne bo mogoče sproti, v rediv vzdrže- vati. bo kmalu neprevozna. Ostali predeli na območju 2e- tal imajo boljše ceste, kjer ne predstavljajo težav prevozi s traktorji in kamioni Zato bi tudi radi na cesti Dolena-Kočice sta- nje ceste primerno uredili. Sami ne zmorejo tozadevnih material- nih žrtev, čeravno bi marsikdo rad nekoliko pomagal pri delih. Pomoč Občinskega ljudskega od- bora .Ptuj je v tem primeru nuj- na. POŽAR V VICANCIH V Vičancih je gorelo poslopje Matilde SegeS, Ogenj je povzro- čil za 400.000 din škode, vzrok po- žara še raziskujejo. yvvj D?irE 1. FEFmtJARJA T963 TEDNIK Stron 3 b_ organizacij SZDL VITOMARCI Delo urganizacije SZDL v Vito- marcih je bilo lansko leto izredno težavno in polno problemov. Del območja Vitomarc je prizadela te- ta. Nastalo je vprašanje prehrane ljudi in preskrbe živine. ljudje so E-e različno reševali ia stiske. Bilo je nevolje in kritike ni manj- kalo. Tudi poplave niso prizane- sle. Prizadeti so pričakovali dvoj- no pomoč, upoštevanje zmanjša- nega pridelka in manjšega dohod- ka ter pomoč iz nabiralne akcije. Prebivalstvo iz neprizadetih kra- jev je pokazalo pripravljeno za pomoč. Občinski odbor SZDL si je prizadeval storiti čimveč za pri- zadete. Tudi občinski odbor in )aneti.jsk« zadruge £.0 se zavzele za prizadeite. Delno je bilo mogoče omiliti škodo, vse pa ne. Se le- to« se bodo čutile posledice lan&ke toč«. Prav o^ vseh teh problemih .se je čutilo, da bi morala biti orga- nizacija SZDL, zlasti njen odbor, pripravljen na tako težko gospo- darsko in politično situacijo. Prav ob nesrečah iščejo ljudje prijatelje in zaveznike. Na dobra tla je na- letela vsaka dobra beseda odbor- nika SZDL in vsakega člana, ki je po svoje prispeval k pomoči za jM-fzadete. Vsega tega pa je le bilo premalo. Ravno v nesreči bi se moralo bolj čutiti, da je Sociali- .«;tičiia zveza ljudem najbližja, da najbolj pozna razmere vsakega čians in da usmerja pomoč tja, kjer je bila škoda najhujša in kjer je bila družina najbolj pri- zadeta. Lansko leto se je najbolj poka- zalo, da je tudi na podeželju po- treben močan strokovni in poli- tični kader. Brez njega bo vedno težje politično in ostalo delo. Po- trebno bo več misliti na mlade ljudi na podeželju. Več se bo treba meniti o njihovem strokovnem iz- obraževanju za kmetijstvo, živino- r^, vinogradništvo itd. Kmetij- ske zadruge bodo potrebovale ve- dno več sposobnih kmetijskih stro- kovnih delavcev. Vedno težje je najti zaposlitev v indTi&triji in dmgod, ker povsod zahtevajo kva- Ifficirane delavce. Po končani osnovni šoli je povsod premalo skrbi za mladino, ki s« dobro za- veda, da z osnovnošolsko izobraz- bo ne bo mnogo dosegla, če se ne bo dokopala do srednje strokovne izobrazbe. Organizacija SZDL v Vitomar- cih se bo morala v bodoče lotiti najbolj perečih vprašanj in se o njTh pogovarjati na roditeljskih sestankih v šoli, na mladinskih sestankih, na sestankih gasilske- ga in drugih društev. Potrebno bo iskati in najti možnosti in poti pravilno usmerjanje mladine v bodočnost, kjer sama ne more najti svoje poti v življenje. Pz Strokovni seminar tudi z« orodjarie in livarje v torek, 28. januarja 1963 je za- čel v Tovarni avtoopreme v Ptu- ju strokovni seminar za orodjar- je in livarje o vlivanju tisnjene- ga liva. Izobraževalni center to- varne je pripravil za seminar potrebno gradivo in zbral stro- kovne predavatelje iz samega ko- lektiva. Seminar je v 2 skupinah. Vsaka skupina ima po 9 preda- vanj po 3. uri popoldne^ Predavat bo tudi prihajal strokovnjak za vlivanje iz Maribora tov. Šah- man. Tovarna avtoopreme Ptuj vliva razne dele za opremo v svojem posebnem oddelku. Rada bi do- segla čim boljšo kvaliteto vlitkov in čim manjši izmeček. To si lah- ko zagotovi samo s seminarjem in praktičnim delom po seminar- ju, ki je namenjen orodjarjem, ki izdelujejo orodje za vlivanje ter samim livarjem, ki jim dodat- no izpopolnjevanje samo koristi. V veliko olajšavo pri seminar- jih so ponazorila, ki jih je pri- pravil Janko Zabavnik, ki si zelo prizadeva za napredek izobraže- vanja v tovarni. V slovo Božu Kuhariču V nedeljo pc^kine se je v ptujski bolnišnici za vedno poslo- vil r>epozabni borec za napredne ideje Božo Kuharič. Ta vest je Ormožane močno prizadela, pred- vsem politične in množične orga- nizacije, kjer je Božo kot član ZK, SZDL, ZB NOV sodeloval. V srečnih letih mladosti ga je kruta bolezen pred 24 leti prikle- nila na pomični stol. Ko .so pri- šla težka leta za naš narod, je dokazal, da lahko uporen člove- ški duh in dobra volja zmaguje- ta. Tako revolucionaren se je po- vezal že pred vojno s skupino mladih ljudi proti kulturbundov- cem. Kljub temu, da je bil pri- klenjen na posteljo, je po razsulu stare Jugoslavije zbiral orožje in širil med mladino napredne ide- je. Ze leta 1941 se je povezal z zavednimi Ormožani in z nekate- rimi ljubitelji slovenske rodne zemlje iz sosednjih vasi s ciljem, organizirati oborožen odpor proti okupatorju. Takrat je imel zvezo z Gorenjskim odredom, kamor je pošiljal sanitetni material in dru- go. Po izdaji leta 1943 je bila njegova skupina razbita in člani internirani v Dachauu, sam pa je bil obsojen na smrt, nato pa po- miloščen in konfiniran v Grazu. Tudi tam Božo ni miroval in je zbiral okrog sebe zavedne Jugo- slovane in jih pošiljal v pohor- ske gozdove. Ko je segal nekoč v spomine, je zapisal: »Iztrgan sem iz nor- malnega življenja in priklenjen na posteljo bijem boj sam s se- boj.« Zelo rad se je kot napreden državljan in revolucionar javljal v časopisju, kjer je v kritično lepi slovenski besedi obravnaval razne probleme. Leta 1945 je postal sekretar LMS za okraj Ormož. Tako je napredno mladino vključeval v SKOJ, kjer je partija črpala svoj kader. Najsrečnejiš dan njegove- ga življenja pa je bil, ko je kot prvi predsednik delavskega sveta v podjetju »Vzor« Ormož predse- doval temu organu. Ta korak k uresničitvi programa ZK je vzbu- dil še več elana za njegovo na- daljnje delo. V torek popoldne se je pred ; Božovo rojstno hišo v Ormožu Božo Kuharič zbralo nad 1000 ljudi. Tu se je / poslovil od pokojnika z izbranimi besedami njegov nerazdružljivi prijatelj Zlatko Kovačič. Opisal je njegovo življenje in delo, ki je rodilo bogate sadove. Predstavni- ki podjetij, ustanov in zavodov in drugih političnih, množičnih organizacij in društev so z venci in cvetjem zasuli krsto. Pri odprtem grobu se je od po- kojnika v imenu članov SZDL in ZK poslovil Mirko Znidarič. V imenu Zveze borcev, upokojencev ter študentov so bile izrečene številne poslovilne besede. Člani ZK se zavedajo, da so v svojih vrstah izgubili človeka, ki je delal do zadnjega trenutka. Kot revolucionarju in neizpros- nemu borcu za slovensko besedo naj bo lahko slovenska zemlja. Ob nadaljevanju sedanje ostre zi me bo divjačina zapustila gozdo- ve in se udomačila pri človeških bivališčih V sončnem zimskem jutru (Po.snetek: J. Vrabl) Prekinjeni koalicijski razgovori Dunaj, 31. .Jan. (Tanjug). — Dr. Alfons Gorbach je včeraj obvestil predsednika republike Scharfa o neuspe- lih pogovorih za sestavo ko- alicijske vlade med sociali- sti in Ljudsko stranko. Raz- govori so trajali devet ted- nov. Do prekinitve pa je pri- šlo, ker socialisti nočejo da- ti Ljudski stranki resorja zunanjega ministrstva. Delo in uspehi KZ Lovrenc na Dr. p. Kmetijsko zadrugo Lovrenc na Drav. polju so sicer v preteklosti pretresala občasna notranja na- sprotja, vendar je uspela vse ne- zdrave pojave sproti odpravljati. Ob letnem obračunu je bilo dovolj prepričljivo dejstvo, da je bil v prvem polletju ustvarjen dohodek. ki je bil planiran za celo leto. S takim uspehom se lahko pohvali le malokatera zadruga. Plan za leto 1963 je zelo obse- žen, vendar uresničljiv, kajti ko- lektiv se zaveda postavljenih na- log in jih je tudi pripravljen do- seči. Z nekaterimi adaptacijami Kor- žetove .stavbe v Cirkovcah — temu področju bo v tekočem letu po- svečena posebna pozornost — bodo uredili prostore za trgovino z re- produkcijskim materialom, skla- dišče, .strojno lepo, mesnico in prostore za gostišče, katerega pa bo prevzel »Haloški biser« iz Ptu- ja. Bilo je mnogo govoric o grad- nji doma, toda za leto 1963 to še ne pride v po.štev, kajti 48 milijo- nov ni mogoče ustvariti v enem letu, še manj pa, če ni prave po- bude vaščanov s prostovoljnimi akcijami. V Lovrencu bodo odprli knjiž- nico s klubskim prostorom in pre- uredili lastne prostore. Tudi Sela bodo prišla do besede, kajti tu je predvidena ureditev trgovine s skladiščem, .strojna lo- pa itd. Ker je v planu 1963 predvideno povečanje zemljišč, je kolektiv sklenil, da bo v prvi fazi odkupil 60 ha. ostalo pa pripravil za aron- dacijski postopek. Ce hoče zadruga preiti na intenzivno lastno rastlin- sko proizvodnjo, je nujno, da po- veča obseg la.stnih zemljišč. Strojni park se bo v letu 1963 znatno izboljšal, predvsem z na- bavo dveh kombajnov in druge I potrebne mehanizacije. Iz vsega tega je razvidno, da se je kolektiv zadruge še resneje po- prijel dela kot v preteklem letu in upati je. Ha bo to kmalu izraženo z rezultati. Slovo smetem v Ptuju Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju bo končno lahko poma- gal stanovalcem Ptuja, hišnim svetom in gospodarskim organi- zacijam odstranjevati iz mesta smeti. Nabavil je avtomobil za odvažanje smeti. S posebnim občinskim odlokom .so stanovalci v Ptuju dolžni skr- beti, da bo v redu potekalo zbi- ranje in odvoz smeti ter odpad- kov iz gospodinjstev, poslovnih prostorov in odpadkov iz drugih virov ter da bodo smeti odložene le na javnih odlagališčih. Hišni sveti, zasebni lastniki in ostali uporabniki stanovanjskih in E>oslovnih prostorov bodo mo- rali zbirati smeti in odpadke v za to namenjene 80 literske plo- čevinaste smetnjake. Dvakrat na teden bodo izpraznjeni. Komu- nalni zavod jih bo bo odvažal po naročilu. Tarifo za odvažanje bo predpisal občinski ljudski odbor. Za prekršitelje zoper določila o odlaganju, drugem nepravilnem ravnanju s smetmi, smetnjaki itd. določa odlok kazni, za katere je pristojen sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Ptuj. AMuuuicuiii Ptuj: Italijanski stroj za stisni liv | TEDMIkOU tribuna Odgovornost pri izdajanju potnih dovoljenj Tovariš urednik! Sliši se, da od 1. januarja 1963 dalje izdaja pristojen oddelek občinskega ljudskega odbora pot- ne li.ste osebam, ki potujejo za nekaj časa v inozemstvo, zlasti v Avstrijo in Nemčijo na obisk aH v zaposlitev po raznih zvezah. To je vsekakor korak dalje v de- centralizaciji izdajanja potnih li- stov in prenosu teh pri.stojnosti na občine z namenom, da bi ob- čine ocenjevale pravilnost pu- ščanja ljudi v inozemstvo na obisk ali v zaposlitev, saj imajo občine najboljši vpogled v živ- ljenjske in materialne prilike svojih občanov. Kolikor mi je znano, nastajajo v zvezi s potovanjem posamez- nikov v inozemstvo in z njihovo tamkajšnjo zaposlitvijo doma tež- ji socialni problemi. N. pr oče in mati, delavca s svojim stanova- njem in dohodki, se odločita oditi v inozemstvo in prepustita otro- ke sorodnikom ali prijateljem v najboljšem upanju, da jim bosta za skrb za otroke pošiljala denar in pakete. Cas in drugačne prili- ke v inozemstvu, kakor sta si jih slikala, sprevržejo te račune in se zgodi, da so trije razočarani, predvsem otroci, ker nimajo staršev in ne pravilne nege in vzgoje, nato prijatelji, ki ne do- bijo, kar so pričakovali, in na- zadnje še v inozemstvu živeča, ki iz sramežljivosti nočeta nazaj, ker nimata doma kaj pokazati. Tako nastaja v občini več pro- blemov, ki jih potem vsi obrav- navajo, pravilno pa jih ne more nikdo rešiti. Na drugi strani od- idejo starši v inozemstvo in pu- stijo doma n. pr. študenta. Tega štipendira naša skupnost. Upajno, da tudi on ne bo odšel s pri- dobljeno strokovno kvalifikacijo za starši. Na drugi strani je veS študentov, katerih starši se ni- kdar niso navduševali za delo v inozemstvu in pridno vzdržujejo svoje otroke in jih šolajo, cek) brez štipendije. Takšnih problemov je več. Mož odide v inozemstvo in pusti doma samo ženo z otroki. Potem se iz- kaže, da žena z otroci ne more živeti samo od sredstev, ki jih ji pošilja mož. Tudi za njo se najde delovno mesto glede na otroke. V takšem primeru se oglašajo ti.ste matere n. pr. nezakonske, ki .so brez mož in brez dohodkov. Zaposlitev je dobila žena, ki jo je mož zaradi želje po avtomobi- lu pustil samo. Nastane moratoo politično vprašanje, ali je res potrebno storiti na račun družbe vse, da pride lahko nekdo c^ do avtomobila, drugi pa se bori za to, da bi prišel vsaj do kruha. Zanima me, kako jamstvo bo zahteval pristojen oddelek obči- ne Ptuj za preskrbo in pravilno vzgojo otrok v primerih, kjer bo- sta oče ali mati zapustila družino zaradi zaslužka v inozemstvu? Vsekakor bo na to potrebno misliti pred izdajo potnega dovoljenja, ali pa bo skupnost prisiljena na to misliti pozneje, ko bo ugoto- vila, da je bilo izdano dovoljenje brez tozadevnega jamstva za pri- merno življenje članov družine, ki so ostali doma. V naši demokraciji so držav- ljani enaki pred zakonom, imajo pravico prositi in se pritožiti, če se njihovi prošnji ne ugodi. Smatram, da je le potrebno mi- sliti na to, da ne more nikdo oditi v inozemstvo na delo na škodo skupnosti, ki mora na lju- bo njegove želje po avtomobilu in drugem skrbeti za njegovo družino. K. F., Ptuj Pismo uredništvu! Tovariš urednik! Ko sem pred kratkim bral v Areni reportažo o ptujskem mu- zeju in njegovem vodiču Antonu Lahu, se nisem mogel vzdržati, da Vam ne bi napisal teh vrstic. Čeprav sem že dvakrat obiskal ptujski muzej, nisem vedel. Koli- kim nevarnostim se je tovariš Lah izpostavljal, da je v času okupacije očuval dragocene pred- mete sedanjega muzeja. Ob ogledovanju muzeja sem opazil, da pozna tovariš Lah vsak razstavljeni predmet in vsak pro- stor muzeja, kakor da bi bil od davnih časov prisoten na gradu Potem, ko sem prečital to re- portažo in po obisku muzeja sem šele prav spoznal, koliko zaslug si je pridobil tovariš Lah za ohranitev dragocenosti na ptuj- skem gradu. Želel sem mu k te- mu uspehu iskreno čestitati. Ivica Domislovič, Varaždin, Kozarčeva 10 Slaba cesta Na periferiji Ptuja, na desnem bregu Drave, od Rokove kapele | do železniške postaje Hajdma pe- lje cesta, ki nosi ime Poljska ce- sta. To cesto uporabljajo dnevno dvakrat številni šolarji, ki se vo- zijo iz Kidričevega v šolo na Breg, učenci iz Turnišča in Dra- j žene ter tudi številni delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v de- ,lavnicah in pisarnah v mestu. Ta prometna cesta pa je v skrajno slabem stanju. Ob deževju v je- seni in spomladi je na tej cesti polno velikih luž, nekateri deli ceste pa so sploh poplavljeni, ta- ko da so pešci prisiljeni skoraj do gležnjev hoditi po vodi. Nujno potrebno bi bilo, da se ta cesta čimprej temeljito popravi in po- suje z gramozom. Ob tej cesti je že zgrajeno mno- go novih hiš m se še vedno na novo gradijo. Električni tok v teh hišah je zaradi novih obremeni- tev vsak dan .slabši. Nujno je, da se okrepi električno omrežje. Pri- zadeti mislimo, da je skrajni čas, da se za hiše ob Poljski cesti čimprej zgradi novi transforma- tor. Merodajne družbene forume prosimo, da omenjene nedostatke čimprej odpravijo. Albin Drevenšek. Dobil sem smučI Ko sem končal četrti razred s prav dobrim uspehom, .sem do- bil za nagrado lepe .smuči. Vsak dan sem se hodil na hrib smu- čat. Nekega dne se mi je pripeti- la nesreča. Zaletel sem se v dre- vo. Smuči so se strle, jaz pa sem si opraskal čelo. Sedaj hodim v sedmi razred in si želim novih smuči. A žal, smuči ne bom do- bil, ker se nisem dovolj pridno učil. Oče mi je obljubil smuči, če bom v drugem polletju bolj marljiv. Jože Peršuh Zupečja vas 54, Lovrenc Prebivaloi iz Dornave pripravijo vsako leto za pust posrečene ma- ske. Tudi letos se pripravljajo. Kako, je ie tajnost. Stfon 4 TEDNIR PT"J. DNE I FEBFT^APTA 1<)«3 Nove šolshe zmo$!|tvosti v Ptuju Adaptirana zgradba strokovniii 8. februarja 1963 bo ob sloven- skem kulturnem prazniku sloves- na otvoritev povečanega in pre- novljenega poslopja za ekonom- sko srednjo, administrativno in trgovsko šolo. To je nova prido- bitev našega mesta, s katero smo ustvarili pogoje za pravilno de- lovanje teh strokovnih šol. Prej- šnja zgradba, ki je imela le 5 učilnic, je preurejena tako, da je sedaj na razpolago za nemoteno delo 12 popolnih učilnic z novimi upravnimi in funkcionalnimi pro- stori. Med gradnjo samo je šola nemoteno delovala, ker je izva- jalec del, gradbeno podjetje >Drava«, organiziralo preureditev temu primerno. Pričakujemo, da bo na slovesni otvoritvi, ki bo ob 9. uri dopol- dne, čimveč Ptujčanov. S. J. Z zadnjega sindikalnega plenuma Občinski sdaidiifcalnd svet Ptuj je petem razširjenem plenu- ratu 17. januairja 1963 obravnaval piredloge za priprave na občne zbore sdnd-ikalnih podružnic, o pripravah na volitve delegatov za občne zbore republiških stro- kovnih skidikatov in za kongre- se strolcoivnih sindikaitov v zve- znem merilu. Smdiikalne podružnice so do- bdlle TEZE za pripravo občnih zborov, v teh je tudi obrazloži- tev Kljajča za volitve delegatov. Na Letošnijih občnih aborih ne bodo sindikalne podružnice ob- ravnavale le številk, prepisanih iz letnih zakljfučnih računov, temveč bodo razpravljali o realiziranih finančnih in proiz- vodnih planih, o pravilnikih o deilitvi osebne^ga dohodka, o uveljavljanju ekonomskih enot in samoupravljanju delovnega kolektiitva, o organizaciji dela, o statutih, družbenih planih ko- mun in o svorjih p>ersipektivnih planih. V zvezi s tem so tudi in- vesticije za modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje. Po- udarek morajo dati na poveza- nost vseh sda na terenu in v de- lovnih kolektivih. V delovnih organizacijah morajo stopiti vse sile v akcijo, da bo doležen eko- nomsiki in politični uspeh. Te si- le so organizacija ZK, LMS, čla- ni SZDL, " vodistveni kader v podjetju. Vsi smo odgovorni za delo v sindikalni organizaciji. Kot je nujna povezanost v de- lovna organizaciji, tako je nujna na terenu. Sindikalni delavec se mora zanimati za trošenje druž- benih sredstev, mora preiti iz okvira svojega podjetja in kot član SZDL delati in pomagati organizacijam na terenu, kjer stanuje. Analize so pokaizale, da je le 48 ®/o članov sindikata včla- njeno v SZDL. Ta procent je ze- lo nizek. Izvršni odbori sindikal- nih podružnic morajo skrbeti za članstvo, ga vzgajati, da bo spo- soben voditi in pravilno preso- jati organizacije na terenu ter kmetifjsko politiko. V kmetijstvu imamo ogromne rezerve. Kme- tijske org. morajo podvzeti poli- tično akcijo, da se bodo privatni lastniJln zemlje vključevali v so- cialiističm sektor. Decentraliza- cijo sindikata je treba izvesti povsod tam, kjer jc še vse pre- več centralizirano. Npr. kmetij- ski kombinat ima 16 sindikal- nih pododborov, vsi so terito- rialno ločeni in imajo vse pogo- je. da se ustanovijo samostojne sindikalne podružnice, ki se bo- do lažje politično afirmirale kot so se do sedaj. Se vedno bi ob- stojal centralni odbor sindikata, ki bi \'®klaijeval delo in usmer- jal sinddkaln podružnice. Okraj- ni sindikalni forumi so to .stvar proučili in toplo svetujejo, da se prične z decentralizacijo sindi- katov. Plenum je 9pro.jel več skle- pov: o združitvi strokovnih od- borov pri ObSS smo že pisali. Slevido članov plenuma se zmanjša od 47 na 29. Nekateri člani plenuma misli- jo, da so s tem zadostili organi- zaciji, če so se pustili voliti. Or- ganizacija pa ne more biti s tem zadovoljna, ker so pred njo kon- kretne naloge, ki jih mora izvr- šiti. Planirati, usimerjiati in voliti moramo take, ki imajo politično zaivest. Ne samo v sindikalni or- gaindizaciod, temveč tudi na vodil- nih mestih v podjetjdh in na ob- čisDsteesm ljudskem odboru je tre- ba pogledati, kakšno politično zavest imajo ljudje, ki zavzema- jo ta mesta. Od njih so odvisni v kolektivu, socialističen razvoj prodzvodnje in slično. Veliko se mora razpravljati o družbenih planih. Vsak član sindikata mo- ra videti sebe in svojo okolico v družbenem planu. Na sestankih v podjetju ali na terenu se mora oglašati in dajati svoje pripom- be. To bo potem resnični odraz delovnega človeka proizvajalca in upravljalca. Predsednik SZDL Branko Gorjup je dejal, da morajo go- spodarske organizacije takoj pričeti s sestavljanjem statutov. Ne smemo pustiti in čakati, da se ne bo zgodilo kot taikrat, ko so pravilnike dobesedno prepi- sovali. Nato pa se pojavljajo vprašanja, kako bi s tem, kako z oniim. Osnuitke statutov je tre- ba pričeti takoj sestavljati. Le tako bomo imeli dovolj časa za popravke in odpravljanje napak. Plenum ObSS je naložil sin- dikalnim podružnicam veliko konkretnih nalog. A2 Napoved za prihodnje dni Topleje in sneg ymy\t NEPREVOZNE CESTE V MAKEDONIJI - V SOMBORU PODALJŠALI ŠOLSKE POČITNICE Beograd, 31. jan. (Tanjug.) Meteorologi za prihodnje dni ne obetajo večjih sprememb. Nov vdor hladnega zraka prek zahod- ne Evrope na jug bo povzročil področje nizkega zračnega pri- tiska v jugozahodni Evropi in zahodnem Sredozemlju, zaradi česar se bo temperatura postopoma zvišala. Obetajo tudi nekaj snega. V Jugoslaviji je zapadlo 30 do 50 cm snega. Sneg, ki je vnovič zapadel na komaj očiščene ceste v Makedoniji, je zavrl promet. V Skopju še naprej primanjkuje premoga, in vse kaže, da bodo šo- le podaljšale počitnice. Sole v Somboru so to že storile, v Beo- gradu pa bodo šole začele pouk, čeprav tudi tam primanjkuje pre- mega. Občinski prosvetni organi so izdelali podroben načrt za pre- skrbo šol s premogom, zato so se tudi odločili za začetek pouka 6. februarja. Na Hrvatskem je še vedno otež- kočen promet med Karlovcem in Reko. Nič bolje ni na železnici. Vlak iz Zagreba je pripeljal v Split s 7 urami zamude. Tudi ne- katere avtobusne proge na Hrvat- skem so morali ustaviti. • ZAVAROVATI POTNIKE NA VSEH PROMETNIH SREDSTVIH Beograd, 31. jan. (Tanjug). Ju- goslovanska skupnost za zavaro« Manje pripravlja predlog, po ka- tecem bodo obvezno zavarovani potniki na vseh prevoznih sred- st\nh; Doslej je veljalo npr. zava- rovanje potnikov v mestnem av- tobusnem prometu, ni pa veljalo za potnike v tramvajih in trolci- bosih. Predlagajo tudi, naj bi povišali zavarovalr>e vsote, ker so nereal- no majhne. Zavarovalni zavod iz- plača potnikom, če se ponesre- čijo v avtobusu in ostanejo 100- odst. invalidi, 400.000 din, v pri- meru smrti pa 200.000 din. V letal- skem prometu plačajo za popolno invalidnost ali smrt 415.000 din, medtem ko so v mednarodnem letalskem prometu te vsote mno- go višje — 2..'i00.000 za smrt ali trajno invalidnost. OSEBNA KRONIKA Rofstva. poroke in smrti no območju motlčncgo urada Ptuj RODILE SO: Zdenka Kovačec, Formin 14 — Darinko; Terezija Sešek, Drenovec 17 — deklico; Ivana Dejčer, Moškanjci 70 — dč- Idico; Marija Hvaleč, Majski vrh 45 — Marjano; Štefanija Gavez, Turški vrh 88 — Jožela; Marija Slatič, Kicar 135 — Marico; Ma- rija Meznarič, Stojnci 86 — Til- čko; Frančiška Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1 — Janeza; Elizabeta Hojnik, Dornava 6 — dečka; Frančiška Vizjak, Miha- lovci 6.T — dečka; Angela Krošelj, Pečke 38 — dečka; Marija Pilin- ger, Markovci 73 — Stanislava; Marija Horvat, Zagajiči 32 — Igorja; Jolanka Cerne, Trubarje- va 1 — Alfreda; Ljudmila Meglič, Kukava 58 — Jožefa; Terezija Vi- dovič, Pobrežje 147 — deklico; Angela Anžel, Kicar 69 — Zdenko; Cilka Polčar, Kidričevo 13 — Da- rinko; Rozalija Muhič, Dragovič 54 _ Darinko; Frančiška Pšajd, Jiršovci 31 — Milsma; Kristina Krapše, Pečke 33 — Marijo; Ma- rija Mlakar, Slovenja vas 38 — Tončka; Ivanka Plohi, Središče 188 — Damjana; Marija Janžeko- vič. Brstje 26 — Mirka; Jožefa Vuzem, Hrastovec 129 — Ivana; Marija Kaučič. Obrež 105 — Dra- ga; Marija Zvegla, Podvinci 64 — Marico; Matilda Ivanušič, Vel. Varnica 48 — Jožico; Julijana Var- gazon, Cezanjevci 32 — deklico; Veronika Rajhard. Kidričevo — Hildo. POROKE: Nemec Anton, Sto- perce 70 In Martina Zunkovič, Gr- dina 2; Franc Rebernik, Prešer- nova 17 in Ana Rebernik, Krem- pljeva 2. UMRLI SO: Janez Vnuk, Mihov ci 9, roj. 1906 — umrl 23. jan. 1963; Franc Rižner, Rajčeva 4, roj. 1894 — umrl 23. jan. 1963; Marija Antolič. Spuhlja 123, roj. 1876 — umrla 24. jan. 1963; Božo Kuharič, Ormož, Heroja Polaka 4, roj, 1920 — umrl 27. jan, 1963; Gregor Hri- beršek. Podlehnik 63, roj. 1877 — umrl 29. jan. 1963. Ko bo popustila zima, bodo nadalievaii z gradnjo Ostra zima je zadržala gradbe- na dela na gradbišču Tovarne av- toopreme v Rajšpovi ulici v Ptu- ju, kjer bo zgradilo gradbeno podjetje »Drava« Ptuj tovarniško zgradbo površine 3.000 kvadrat- nih metrov, v kateri bo prostora za vse proizvodne oddelke Celot- na zgradba bo stala nekaj nad 60 milijonov dinarjev. Skupno s to zgradbo bo imela Tovarna avto- opreme Ptuj v Rajšpovi ulici osem objektov, med katerimi bo tudi obratna ambulanta, ki je to- varni potrebna pri tolikšnem šte- vilu delavcev. Poleg novih prostorov v Raj- špovi ulici bo tovarna obdržala liirii obratne prostore v Mlinski UliCl. Mladinski abtiv v Slovenji vasi spet aktivno dela Mladinski aktiv v Slovenji vasi je bil ustanovljen 19^8. leta. V začetku je bilo v aktivu le malo članov, sedaj pa jih je že 40. Mladinski aktiv je bil v štirih letih svojega obstoja precej ak- tiven. Mladinci In mladinke so ustanovili dramsko sekcijo, ki je pripravila za kmečki oder dve igri. Najprej Jurčičevega »Dom- na«, v lanskem letu pa Finžgar- jevo dramo »Razvalina življenja«, s katero so mladinci in mladinke nastopili v Slovenji vasi in še na nekaterih drugih bližnjih odrih. Z igro so dosegli veliko uspehov in priznanj. Da je igra tako lepo uspela, gre posebna pohvala ing. Grajfu Antonu iz Kungote, ki se je z mladimi igralci zelo trudil. Vsekakor je bil najlepši nastop v Slovenji vasi, kjer so bili gle- dalci posebno navdušeni in so želeli igro gledati celo večkrat. Zal pa to ni bilo mogoče, ker je bil predsednik aktiva premalo objektiven do enega izmed igral- cev. Zato se je igralec, ki je do- ^ živel pravo razočaranje in nehva- ležnost, odpovedal nadaljnjim na- stopom. Novo vodstvo LMS Mladinci in mladinke so imrli pred kratkim sestanek na kate- rem so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bila soglasno tz- voljena mladinka Marija Lenart, dijakinja gimnazije, ki je že pra- vilno začela z delom V letošnjem letu so si mladinci in mladinke v Slovenji vasi pri- pravili lep program dela. Pripra- vili bodo več predavanj, na kate- rih bodo predavali mladinci m mladinke sami. Do sedaj »-o mla- dinci pripravili dve predavanji, ki jih je imel mladinec, ki obi- skuje kmetijsko srednjo ^olo v Mariboru Obeh predavanj se je udeležila večina članov in §e ne- kateri kmetje iz okoliških vasi. Tudi dramska sekcija je precej aktivna. Sedaj se že mladinci in m!pd'nkp pripravljajo za prosla- vo 8 marca Dramska skupina bo pripravila proslave ludi ob dru- gih pomembnejših praznikih V letošnjem letu ne bo pripr}r>/lla nobene igre. ker je večina mla- dincev-igralcev na odsluženju "p- ja.škega roka Kam v kino in gledališče? Mladina v Slovenji vasi nima nikjer možnosti, da bi Qbtskn"ala kino in gledališče Zato se je ve- čina mladincev doslej kratkočasi- la po vaških gostilnah Da se ne bi to dogajalo tudi v naprej, bo aktiv prirejal mladinske plese, na katerih bodo našli mladinci veliko več razvedrila, kot doslej po vaških gostilnah. Težavno delo, če ni zanj primernega prostora Delo mladinskega oktiva bi ie lahko bilo bolj uspešno, če bi imeli mladinci prostor, kjer bi te lahko nemoteno sestajali. Mla- dinci In mladinke, pa tudi starej- ši ljudje v Slovenji vasi si že- lijo, da bi imeli v vasi vsaj majh- no dvoranico. Mladina, kakor tu- di odrasli si želijo kulturnega življenja, Ce bi bila sredstva za izgradnjo kulturnega doma v Slo- venji vasi, bi mladinci in mladin- svojega kadra, v kolikor še ni- majo potrebnih izkušenj, ke z veseljem pomagali pri grad- nji, pa tudi starejši prebivalci v Slovenji vasi bi radi pomagali ■ prostovoljnim delom. J. L. IzobraževaSnš center pri TAP se dobro uvelfavlja Povečanje in izboljšanje proiz- vodnje ter možnosti izvoza nare- kujejo tudi kolektivu Tovarne avtoopreme Ptuj skrbnejšo pri- pravo strokovnih kadrov na spe- cializirana dela. Za to ima tudi možnost, saj lahko porabi določe- na sredstva za izobraževanje kadrov iz tozadevnega sklada. Novi kader pa mora tovarna pri- pravljati že za čas, ko bo zgra- jeno novo tovarniško poslopje irf ko bo delo teklo po tekočem tra- ku. Večletne izkušnje z izobraževa- njem kadra so pokazale, da je I^trebno pri mladih kadrih teo- rijo navezovati takoj na prakso. V obratnih prostorih v Rajšpovi ulici je oddelek za uvajanje no- vih delovnih moči v delo. Vodi ga Janko Zabavnik, dolgoletni mojster. V določenem času se- znanijo delavca z bistvom dela na proizvodni liniji. Seznanjen je z deli, njihovim namenom In funkcijo, s posebnostjo njihovega sestavljanja, z vsemi potrebnimi pripomočki pri delu in gibi. Ob tem uvajanju v delo vidi stro- kovnjak iz podjetja, kakšne spretnosti ima tečajnik, kako teo- retično zapopade in kako si zna pomagati pri delu, zlasti pa, koli- ko je vreden njegov izdelek. Pri tem uvajanju so upoštevani vsi vplivni momenti, ki pokažejo vr- line in sposobnosti vsakega posa- meznika. Poznejše delo z vsakim, ki je uspel v tečaju in ostal v službi, je dosti lažje kakor pa Ce računa podjetje z določenimi sposobnostmi na podlagi priporo- čil novodošlega, ki pa se vedno ne ujemajo s stvarnim znanjem in spretnostjo. Ne prisiljevanje, ampak osvajanje metod dela je osnovno pravilo tega načina uva- janja. Podjetje im sedaj v svo- jem kolektivu 30 delavcev, ki so absolvirali uvajanje v delo in po- kazali zadovoljiv uspeh. Tovarna avtoopreme pa ne na- merava svojih strokovno-vgojnih izkušenj in sposobnosti svojegra strokovnega kadra čuvati samo zase, ampak namerava takšen na- čin izobraževanja posredovati tu- di drusrim podjetjem v občini. Z 2 seminarjema v mesecu bo mno- go storjenega. Najprej bodo sto- rili vse potrebno za lastni kader, nato za sosednjo podjetje Strojne delavnice, za Delto v Ptuja in druga podjetja. Na predavanja že sedaj vabijo člane drugih kolek- tivov, ki se vabilu tudi odzovejo in se pohvalno izražajo o načina izobraževanja kadrov. Tako se Tovarna avtoopreme Ptuj več ne zadovoljuje samo z ugotovitvijo, da je potrebno stro- kovni kader izobraževati in uspo- sabljati za specifične pogoje in načine dela v svoji tovarni, am- pak se je resno lotila praktičnega dela ter že beleži zadovoljive uspehe. Tako si bo zagotovila sposobnost vsega potrebnega ka- dra, ki bo že pripravljen na višjo^ obliko dela, na industrijski način proizvodnje, na proizvodnjo na tekočem traku. J. V. Delo »na liniji« v obratu Avtoopreme v Ptuju Šolski odbor osnovne šole Dornava se poglablja v življenje in delo na šoli v minulem polletju je bila na osnovni šoli Dornava vpisanih 340 otrok v 12. oddelkih: Na šoli je delalo le do osem učiteljev. Pouk se je odvijal v trein izme- nah, ker imajo le štiri učilnice v šoli in eno pomožno v zadružnem domu. V preteklem koledarskem letu je odšlo pet učnih moči, na novo pa so bile sprejete le le šti- ri. Se vedno manjka šest učite- ljev. Spremembe v učnem kadru so izredno negativno vplivale na predelavo podrobnega učnega na- črta in kvaliteto dela na višji stopnji, še posebej zaradi tega. ker so se spremembe vršile med polletjem. Tako so se pri neka- terih predmetih menjale učne moči tri- do štirikrat. Na koncu septembra je odšel v JLA tov. Simon Petrovič. Na njegovo me- sto je prišel upokojeni učitelj Al- bin Cič, ki pa je po enomesečnem delu odšel nazaj v Veliko Nede- ljo. kjer je bil ponovno redno za- poslen. Ob koncu oktobra je od- .šla še honorarna učiteljica Mari- ja Puklavec. Sredi novembra je prišla z osnovne šole Gorlšnica honorarna učna mo<^ Edita Pla- nine, ki pa je že v januarju na- pravila diplomski izpit in postala učiteljica pripravnica na šoli. Na koncu preteklega šolskega leta sta odšli z šole dve učni moči. Na novo sta bili sprejeti učitelji- ci pripravnici Milka Debeljak In Frida Gnilšek, telesno vzgojo in tehnični pouk pa je prevzel Jaka Belšak, Neprestane spremembe v učnem kadru in velika zahtevnost novih učnih moči, so jemale učencem voljo do dela. Zaradi tega je le- tošnji polletni uspeh za 20 odst. slabši od lanskega v prvem pol- letju. Šolski odbor je med drugim tudi ugotovil, da mnogi starši preveč zaposlujejo učence, ti so zato utrujeni, ne delajo domačih nalog in pri pouku ne sledijo. Mnogi učenci nimajo dovolj uč- nih knjig, zvezkov, geometrijske- ga orodja, prostora, kjer bi se učili in shranjevali svoje šolske potrebščine. Več pa je tudi učen- cev, ki jih starši premalo nadzi- rajo, saj se v poznih nočnih urah potikajo po vasi. Sola si je v tem polletju ure- dila kabinet za učila in zbornico. V drugem polletju namerava urediti delavnico za tehnični po- uk in začeti urejevati skupaj s TVD »Partizan« telovadišče na skoraj dva hektara velikem zem- ljišču. Občinski ljudski odbor Ptuj je obljubil, da bo uredil več stanovanj za učitelje v zadruž- nem domu, kar bo zelo ugodno vplivalo na stalnost učiteljskega kadra. Šolski odbor je izrekel vse pri- znanje prizadevnim učiteljem, ki so poleg vseh težav dosegli uspe- he na šoli v učnem kakor v vzgojnem pogledu, posebej v niž- jih razredih, ko učijo posamezne tovarišice razen dveh odoelkov še predmetno na višji stopnji. Šolski odbor je za zboljšanje dela na šoli predlagal učiteljske- mu kolektivu uvedno stalnih raz- govorov s starši. Na razgovore bi razrednik povabil posamezne starše. Starši bi lahko prihajali na razgovore brez vabil tet raz- pravljali o izboljšanju učnih in vzgojnih rezultatov svojih otrok. Šolski odbor je tudi predlagal učiteljskemu kolektivu, da bi se ie naprej izobraževal, da bi skli- cevali pogosteje razredne rodi- teljske sestanke, ter da bi nudil učiteljski kolektiv še več pomoči manj nadarjenim učencem. Rado Hlebec PTUJ, DNE 1. FEBRUARJA 1968 TEDNIK 5iran 9 Vsi starši se morajo zanimati za šolski napredek in obnašanje otrok Za osnovno šolo »Ivana Spole- njaka« na Bregu (Ptuj) predstav- ljajo svojevrsten problem otroci staršev, ki za svoje učence pre- malo skrbijo, kako napredujejo v šoli in kako se obnašajo na- pram sošolcem in drugim. Upra- viteljstvo šole in učiteljstvo sta bolj kot nad takimi starši za- skrbljena nad otroci, ki jim šola ne more dati na pot vsega, kar lahko da otrokom, za katere se starši zanimajo in jim ni žal tru- da in časa za roditeljske sestan- ke in razgovore z učiteljstvom, kako je mogoče temu ali druge- lu otroku doma pomagati, da bo njegov uspeh v šoli boljši. Prav posebno pozornost vzbuja nekaj učencev, ki ne nagajajo sa- mo v šoli učiteljstvu, ampak tudi drugim učencem na poti v šolo ter v šoli sami. Zanimivo je, da je moralo zaradi takšnih posa- meznikov več šolarjev iz breške šole, ki prihajajo v šolo iz smeri Kidričevega, spremeniti pot v šolo. Ker jim nagajajo starejši sošolci ob glavni poti, morajo se- daj hoditi v šolo ob železnici. Umik teh otrok s ceste k železni- ci je zelo zaskrbljujoč za starše, ki se bojijo za otroke glede na dvojno nevarnost ob prihajanju v šolo. Vse te skrbi bi odpadle, če bi prišli v šolo na roditeljski sestanek ali razgovor vsi starši, ki bi zvedeli za nepravilno rav- nanje posameznih šolarjev in da bi tudi podvzeli vse potrebno, da ne bi nikdo ogrožal otrok pri pri- hajanju v šolo ne glede na to, po kateri poti hodijo, V skrbi za svoje šoloobvezne otroke imajo starši vse pravice zaprositi šolski odbor in upravo šole. da bosta poklicala očete in matere otrok, ki povzročajo te- žave in zmedo, na razgovor in da bosta morala od njih dobiti zago- tovilo. da se podobne stvari ne bodo več dogajale. Takšni starši bodo morali uveljaviti svoj vpliv pri otrokih, ki še ne vedo ceniti namena in vrednosti šole. Po teh šolskih zimskih F>očitni- cah, ki bodo trajale do 10. febr. 1963, bo potrebno rešiti problem slabih uspehov posameznikov in njihovega obnašanja skupno s starši, saj je predvsem njihov in- teres. da spravi že osnovna šola njihove sjnove na pravo pot In da dosežejo v osnovni šoli pogo- je za nadaljnji razvoj, za bodoče poklicno usmerjanje Prav goto- vo se bodo pozneje ti otroci vpra- šali, zakaj so jih prehiteli njihovi sošolci v življenju, v poklicih in življenjskih možnostih. Vprašali bodo starše in učitelje, zakaj ni- so storili vsega, da bi tudi njim bila odprta vrata v življenje, v poklice in k boljši eksistenci Pobudo za ta članek so dali starši prizadetih otrok, ki sma- trajo, da se morajo šola in starši zavzeti, da bo odpravljeno seda- nje stanje da bo lahko breška šo- la enako uspešno delovala kot je vedno in dosegla uspehe, po ka- terih jo poznajo vse ostale šole v občini. Tako skrbnemu in za- vzetemu učiteljskemu kolektivu kot je na breški šoli, mora dati oporo pri reševanju prednjih vprašanj vsa javnost, vsi starši, ki želijo, da bi dala breška šola vsem otrokom na pot, kar jim mora dati v socialistični ureditvi osemletka. S. V. Prireditveni odbor z velikimi odgovornostmi Skupina kurentov ob lanskih pri reditvah v Ptuju Na seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ptuj 30. januar- ja 1963 je bil imenovan 17 članski upravni odbor, za vršilca dolžno- sti direktorja zavoda »Folklorne in etnografske prireditve Ptuj« pa Franc Krivec, komercialni direk- tor Kmetijskega kombinata Ptuj. Ta odbor je prevzel odgovorno nalogo, pripraviti vse potrebno za uspešne folklorne in karnevalske prireditve, ki bodo v Ptuju v ne- deljo 24. februarja 1963 med 10. in 13. uro. Izkušnje prejšnjih dveh priredi- tev so bogata osnova za letošnjo ponovitev prireditev. Odbor si poleg teh prireditev prizadeva dati prireditvam posebno vred- nost z množičnim sodelovanjem mask. V sprevodu bi naj bile fol- klorne in karnevalske skupine, med gledalci pa maskirani gledal- ci, ki bi naj poleg vseh ostalih, na daljavo delujočih, na bližino vplivali na sogledalce. Potom ra- dia in tiska so k tako širokemu sodelovanju povabljeni odrasli in mladina. Vsakdo naj prispeva vsaj skromen delež v zabavnosti dne- va in prireditev, pa bo res lahko vzbuditi v Ptuju pravi val zabav- nosti in smeha v tem sicer mir- nem in resnem zgodovinskem mestu. Franc Rižnar v sredo. 23. jan. 1963, je ne- nadoma preminul Franc Rižnar v starosti 68 let. Celo vrsto naših družbenih organizacij je kruto prizadela izguba neumornega, vztrajnega in vestnega sodelavca. Pokojni Franc Rižnar je bil go- nilna sila številnih društev, v ka- terih je opravljal obsežne tajni- ške in druge funkcije. Pri SZDL I. terena je vodil 10 let blagaj- niške posle. Največje zasluge pa si je pokojnik pridobil pri Dru- štvu upokojencev v Ptuju, kate- remu je bil soustanovitelj in taj- nik od leta 1947. Bil je tudi dele- gat pri republiškem odboru DU v Ljubljani. Vsem upokojencem, ki so ga spoznali v dolgih letih njegovega dela, je bil dober svetovalec in jim je pomagal pri njihovih na- porih za dosego pokojninskih pravic. Tudi v našem družbenem sa- moupravljanju se je pok. Franc Rižnar dobro izkazal, kot pred- sednik hišnega sveta in član sta- novanjske uprave. Z mirnim in vedrim značajem si je pridobil številne prijatelje. Velika ude- ležba na pogrebu je dokazala priljubljenost človeka, ki ni po- znal oddiha. S svojim neumor- nim in Človekoljubnim delom si je postavil trajen spomenik. -o- Spreme- njena tanfa za vodovod Koristniki vode iz ptujskega vodovoda bodo plačevali za m* porabljene vode 10 do 75 din. Gospodinjstva, zavodi in ostale javne organizacije, servisi stano- vanjske skupnosti in JLA bodo plačevali po 25 din za m» porab- ljene vode. Zavodi, ki se smatra- jo za gospodarske organizacije ir*' uslužnostna obrt bodo plačevali m» vode po 35 din. Gostinske or- ganizacije, trgovmskf. organizaci- je, živilska industrija in kmetij- stvo bo plačevalo m' po 45 din. Proizvodna obrt in promet bosta plačevala m' vode po 50 cjln. Gradbeništvo bo plačevalo m' vo- de po 60 din, industrija in drugi industrijski obrati pa po 75 din za m' vode. Najceneje in sicer po 10 din za m^ vode bodo plačevala javna kopališča in javne sanita- rije. Doslej je bila za široko potroš- njo voda po 20 din, enako za za- gode, ki se smatrajo za gospo- darske organizacije Gostinstvo, trgovina, živilska industrija in kmetijstvo so plačevali m' po 30 do 40 din. industrija in industrij- c'rr.-:ti po 40 din in uslužnost- na ubn po 30 din. Tarifa je spremenjena glede na višje stroške dobave vode kot so bili ob sprejemu prve tarife in glede na vodovodno tarifo v Ma- riboru. ki je nova ptujska tarifa ne presega. GLAS GOMILE Vaški gasilci z Grabšinskega brega pri Gomili so se zbrali v nedeljo, 20. t. m., na svojem XXIV. rednem letnem občnem zboru. Udeležba je bila polnošte- vilna. Funkcionarji so podali po- ročila za obdobje 1962. Po poročilih je bila živahna razprava. Predvsem so bili gasil- ci zadovoljni, da ni bilo v letu 1962 na njihovem območju niti enega požara. Iz poročil je bilo tudi soditi, da je gasilska orga- nizacija kljub večjim težkočam, kolikor se je le dalo, izpolnjevala svojo nalogo. V delovni plan te gasilske or- ganizacije za leto 1963 so bili med drugim sprejeti sklepi: da bo odbor 22. in 23. februarja t. 1. v gasilskem domu organizi- ral seminar z gasilskimi in še z nekaterimi drugimi koristnimi predavanji, da bo tudi PGD Grabšlnski breg v sodelovanje s turističnim društvom Gomila 24. februarja ? posebnim avtobusom obiskalo karneval in kurentovanjev v Ptu- ju, da odbor društva priskrbi prl- nemo igro, s katero bi igralci nastopili v dvorani v Juršlncih, pozneje pa bi z Igro gostovali 8e la Gomili, v Vidmu ob Sčavnici, Bučkovclh itd., da odbor v letu 1963 organizira »asllsko prireditev s proslavo 25- etnice obstoja društva na vrhu jomlle. da je gasilski loolektlv vsestran- sko pripravljen podpreti akcijo glede izgradnje In asfaltiranja slovenjegoriške ceste, da se v letu 1963 pritegne v ga- silsko organizacijo čimveč novih članov, predvsem mladine. H. F. Pregled ledin in pašnikov po občini Posebna komisija Občinskega ljudskega odbora Ptuj bo pregle- dala ledine, pašnike In druga, za kultlviranje primerna zemljišča na območju občine. Tekom 3 me- secev bo odločeno, katera od teh zemljišč bodo dodeljena gospo- darskim organizacijam v smotr- nejše izkoriščanje in katera bodo ostala v dosedanji posesti. Občni zbori sindikalnih podružnic in razprave o enoletnem delu Glede na potrebo, da bi čim širši krog članstva sindikalnih podružnic sodeloval pri odloča- nju o važnih političnih, gospodar- skih In drugih vprašanjih komune je bilo nedavno v Ormožu posve- tovanje s predsedniki In tajniki sindikalnih podružnic in podod- borov, kjer so razpravljali o ad- mlnlstratlvno-flnančnem poslova- nju sindikalnih podružnic in o pripravah za Izvedbo občinskih zborov sindikalnih podružnic. Na območju občine Ormož obstoja 17 sindikalnih podružnic z 18 pod- odbori na KZ »Komblnat-Jeruza- lem« Ormož. Plenarno zasedanje centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla- vije je nedavno sprejelo nove or- ganizacijske oblike in metode de- la. Spremembe v družbeno eko- nomskem življenju, zahtevajo tu- di krepitev sindikatov v organi- zacijskem, materialnem In ka- drovskem ozlru. Ta krepitev sin- dikatov bo predvsem v ustalitvi kadra. Vodstva sindikalnih po- družnic na čelu z občinskim sin- dikalnim svetom morajo odigrati pomembno vlogo pri mobilizaciji vseh članov sindikata In delovnih kolektivov za izvajanje načrtnih nalog, za povečanje produktivno- sti dela in morajo nenehno stre- meti za razširitev in moderniza- cijo proizvodnje. Nadalje naj bi bili sindikati tisti družbeni čini- telj, ki skrbi za delavce, zato naj bi se dosledneje zanimali za za- ščito delavcev in skrbeli za nji- hovo izobraževanje na delovnem mestu. Vse kaže, da so sii;idilsati premalo storili v pojasnjevanju novega zakona o socialnem zava- rovanju. Zaposlenim je treba po- jasniti, da boleznine do 30 dni gredo v breme podjetja in da je treba prenehati z nepotrebnim trošenjem sredstev v zdravstvene namene. Tudi podjetja so dolžna storiti vse, da preprečijo nevar- nost zaposlenih pred poškodbami s tem, da nudijo zaščitne obleke in vse drugo, kar je s tem v zve- zi potrebno. Sindikalne podružnice v občini so posvetile posebno skrb Izobra- ževanju kadrov. Občni zbori sindikalnih podruž- nic bodo končani do 15. februar- ja. Iz dosedanjih razprav na obč- nih zborih je bilo razvidno, da se člani sindikata zelo zanimajo za Izboljšanje proizvodnje z uvaja- njem mehanizacije in moderniza- cije. Odločno premalo pa raz- pravljajo o delitvi dohodka po delu, o zaščiti delavcev in o izo- braževanju in Izpolnjevanju na Idejno-politiČnem polju. Tako so nedavno na občnem zboru sindi- kalnega pododbora kombmata pri Veliki Nedelji razpravljali o uspehih kmetijske proizvodnje ter ugotovili, da so v kmetijski proizvodnji dosegli lepe uspehe, predvsem v proizvodnji hmelja. V kratkem bodo glede na pove- čane potrebe nabavili traktor. Velike uspehe so dosegli tudi pri decentralizaciji delavskega samo- upravljanja, kar dviga delovno zavest zaposlenih. Med drugim «0 na občnem zboru sklenili, da bo- do letos posvetili posebno skrb setvi. Utrditev organov samoupravljanja ludi v komunalni in obrtni dejavnosti Namen nedavne sindikalne kon- ference je bil samokritično pre- gledati delo sindikatov v naši ko- munalni in obrtni dejavnosti in podčrtati uspehe in neuspehe, ki so jih dosegle sindikalne organi- zacije v obrti, komunali in v za- sebno-uslužnostni dejavnosti. Obravnavanje kritičnih točk s področja gospodarjenja, upravlja- nja In delitve družbenega proiz- voda je bilo koristno in zanimi- vo. V samem poročilu so bila na- kazana samo najbolj kritična vprašanja, ki se nanašajo na na- vedene tri faktorje. Poročilo sindikalnega predsed- stva je bilo po vsebini prilično ostro, po namenu pa dobrohotno. Z njim je hotelo predsedstvo do- kazati, da posamezne sindikalne organizacije premalo skrbijo za utrjevanje delavskega samouprav- ljanja v svojih kolektivih. Omeniti je bilo potrebno mne- nja posameznih delovnih organi- zacij Iz komunale, obrti In iz zasebno-uslužnostne dejavnosti. Smatrali smo, da bomo s tolma- čenjem posameznih problemov s področja upravljanja, gosE>odar- jenja In delitve družbenega pro- izvoda napravili tla za plodno diskusijo. Udeležba na konferenci je bila zadovoljiva. Udeležilo se je je 92 odst. vseh povabljenih članov. S poročilom predsedstva so se v celoti strinjali skoraj vsi disku- tanti, razen delegata iz Vodovo- da in kanalizacije. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da se poro- čilo ni nanašalo izključno na omenjeni kolektiv, pač pa je za- jemalo splošno problematiko s področja komunale. Zavoda za vzdrževanje cest kakor tudi ome- njenega podjetja. Zanimivo je, da so večje de- lovne organizacije dosegle na področju gospodarjenja dokaj do- bre uspehe, kot n. pr. »Gradnje« Ptuj, Strojne delavnice. Elektro- kovlnar, Pekarne-mllni »Vinko Reš« Ptuj In Vodovod ter kanali- zacija. Ni težko ugotoviti, da de- lavsko samoupravljanje ni bilo deležno vse skrbi. Pri tem pred- njačljo zlasti privatno-uslužnost- nl delavci. Prav temu problemu bo potrebno v bodoče priznati obsolutno prednost. V poročilu predsedstva so bile nakazane slabosti v sindikalnih organizacijah komunalne in obrt- ne dejavnosti. Tako je konferen- ca sprejela nekaj koristnih smer- nic za sindikalne izvršne odbore, da bi se v bodoče lahko Izognili napakam in slabostim, da se ne bi več ponavljale. Glavni namen pa je bil posredovati sindikalnim izvršnim odborom napotke za prihodnje delo, da bodo lažje čimveč doprinesli pri sestavlja- nju statutov podjetij. V zvezi s statuti podjetij je važno priporočiti delovnim orga- nizacijam, da se ne bi pri nji- hovem sestavljanju posluževale Istih metod kot lani, ko so se- stavljali pravila In pravilnike o delitvi dohodka. Dogajalo se je namreč, da so prišle gospodarske organizacije do pravil s prepiso- vanjem, ne pa z delom organov upravljanja, delovnih organizacij in uprave. Tako je bilo pri »Ple- skarju«, pri »Krojaštvu-Moda«, pri Brlvsko-frlzerskem podjetju, pri Obrtnem podjetju v Clrkov- clh In seveda še marsikje drugje. Naloga sindikalnih izvršnih od- borov je v zvezi s tem, da bodo temeljito pripravili gradivo za osnutek statuta. Sprejeti statut naj bo dejanska potrditev volje in stremljenja slehernega uprav- Ijalca delovnega kolektiva. Na konferenci je bilo Izvolje- nih 8 delegatov za republiški kon- gres sindikatov komunalnih in obrtnih delavcev ter 1 delegat za centralni kongres. Sprejet je bil še sklep, da zbere predsedstvo iz poročila In razprave potrebne sklepe in jih razpošlje sindikal- nim organizacijam v Izvršitev. Občni zbor gasilskih društev centra Lovrenc Dr. p. Po celoletnem delu v gasilskih društvih so bila poročila funkcio- narjev na zborih precej zanimiva. To v toliko, ker so bila res stvar- na. Slišati je bilo pohvale, še več graje, ker skoraj v nobenem dru- štvu niso bile Izpolnjene postav- ljene naloge. Po vseh društvih vi- diš vedno iste stare obraze in povsod je pereč problem priteg- niti mladino k delu v gasilskih vrstah. Vsakemu posamezniku je jasno, da se od gasilcev Iz leta v leto več zahteva, da ne zadostuje samo to, da si član samo na pa- pirju, da si član v pravem pomenu besede: strokovno izvežban. da lahko po tem z lahkoto zmaguješ lahko potem z lahkoto zmaguješ vsakega posameznega gasilca. Kakšno je bilo delo v posameznih gasilskih društvih? V Slkolah je že na zunanjosti gasilskega doma opaziti, da se v domu nekaj do- gaja. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo v minulem letu precej razgibano, predvsem pri gradnji doma. Tu pa je vzrok, da ni bilo bolj agilno v operatlvnenj delovanju. Pereč problem je tudi nezainteresiranost mladine za delo v operatlvi. V Jablanah je bilo vse pripravljeno za občni zbor, vendar je bilo iz poročil razvidno, da tudi v tem društvu delo ne na- preduje. Največji problem je do- bro prevozno sredstvo. Z mladino so zadovoljni, ker se z zanima- njem udejstvuje v društvu. Dva mlajša člana so poslali v podčast- niško šolo. V Mihovcih je občni zbor dobro potekel. Največji pro- blem je prostor za novi gasilski dom, ki bi naj stal med Mlhovcl In Dragonjo vasjo. Clanl resno razmišljajo, kako bi društvo dvig- nili Iz zagate, ker ne morejo pri- tegniti mladine v gasilske vrste. Precej razgiban je bil občni zbor v Pleterjah. Iz poročila ni bilo razvidno, ali so v minulem letu imeli kakšen uspeh. Pritegnili pa so precej mladine kakor tudi pio- nirjev. Clanl Gasilskega društva iz Apač so si uredili prostor za občni zbor. Članstvo se je v pre- teklem letu trudilo, da bi Izbolj- šalo stanje v društvu In med članstvom In da bi čimveč član- stva usposobili za operativo. Letos se bodo potrudili nadoknaditi za- mujeno. V Lovrencu je društvo v minulem letu postalo nekam mr- tvo. Občni zbor je bil dobro ob- iskan. Mlajši navzoči so vestno poslušali poročila in prišli do za- ključka, da je potrebno, da se oprimejo dela. D- F.' Pred ustanovitvijo novega servisa Pri stanovanjski skupnosti že nekaj časa uspešno delujejo razni obrtni servisi in so v pomoč hiš- nim svetom in državljanom. Ze precej časa govorimo, da bo po- trebno ustanoviti več servisov za pomoč družini in gospodinjstvom. V glavnem bi takšni servisi po- magali pri vzdrževanju stanova- nja, pranju drobnega perila, va- rovanju otrok, pri negi bolnika itd. Potrebe so že pokazale, da je tre- ba takšne servise ustanavljati. Predvsem servis za pomoč družini bi se lahko lepo uveljavil. Potre- be po njem so velike. V glavnem pa bi bilo potrebno organizirati še pomoč pri negi bolnika na do- mu. Ugotavljamo velike Izostanke od dela. Najprej bi morali anali- zirati vzroke izostankov. Mnogo- krat nastajajo samo zaradi bolezni družinskih članov. Zakonska dolo- čila dopuščajo ženi. oziroma možu, materi oziroma očetu bolezenski dopust, če zboli ožji član njegove družine. To je eden izmed vzro- kov, zaradi katerega bi bilo prav organizirati servisno pomoč za ne- go bolnika doma. Takrat materam, oziroma očetom ne bi bilo potreb- no zapuščati delovnega mesta. Ve- liko je zaposlenih tudi samskih oseb, ki se znajdejo v primeru bolezni v težkem položaju. Tudi tem bo servis lahko pomagal Po- moč servisa bi bila razumljivo laična, zato bi jo morali povezati s strokovno zdravstveno službo. Slednja bi poskrbela pri oskrbo- valcu za medicinske storitve, laična nega bolnika pa bi skrbela za ureditev bolnikove okolice (zračenja, razsvetljave, ogrevanje, pranje, čiščenje, telesno higieno, pripravljanje osnovnih malih ob- rokov, čaja, kave, mleka itd.) Se- veda bo potrebno kader za takšno pomoč šele usposobiti. Bralci naj dajo svoje pripombe temu pred- logu in naj pišejo o potrebah Sta- novanjski skupnosti Ptuj. P. A. OVEN (21. 3. do 20. 4.) Odločili se boste za poklic, po katerem vas bodo ljudje zelo či- slali. Oseba, ki je odkrila vaše sposobnosti. Ima zasluge za vaš sedanji položaj. Prelepo si zamiš- ljate stvari, ki si jih želite. Od ljubezni mnogo pričakujete BIK (21. 4. do 20. 5.) Kot delavca vas zelo občuduje- jo. Zanimivo sporočilo od bliž- njih. Srečanje z nekdanjim pred- postavljenim. Ne odklonite vabila na prireditev. DVOJČKA (21. 5. do 22. 6.) Prijetna vest vas preseneti. Ko- nec tedna srečen dan. Darilo od ljubljene osebe. Na vožnji po- trebna previdnost. Prejeto pismo vas spravi v zadrego, RAK (23. 6. do 22. V.) Učitelji vaših otrok vas obču- dujejo. Težave v gospodarstvu. Ne dvomite v svoje sposobnosti. Obisk dobrega prijatelja. Prizna- nje za uspešno delo. Zaskrblje- nost domačih. LEV (23. 7. do 22. 8.) V zasebnih zadevah nagla spre- memba. Poklicne skrbi. Priporo- čilo za napredovanje v službi. Prijatelj vam rad zaupa, poznan- stvo 8 prijetnim turistom, DEVICA (23. 8. do 22. 9.) Z velikodušnostjo boste ugajalL Vztrajajte pri začetem delta. Sre- ča v ljubezni. Naklonjenost sta- rejše osebe. Priznanje za pomoč bližnjemu. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) Nova zadolžitev. Prijetno raz- vedrilo v znani družbi. V službi nove zamisli. Stanovanjska zade- va ugodno rešena. V zdravju ne pretiravajte. ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Radi se resno lotevate dela. Napredovanje v društvenem udejstvovanju. Pismo ljubljene osebe. Važna sprememba v bliž- nji okolici. Stari načrt dopolnite z novimi zamlsllmi. STRELEC (23. 11. do 20. 12.) Domače veselje. Z značajem ugajate. Svojih vrlin ne prikriva- te. Skromne želje se vam Izpol- nijo. Kolektiv vas bo presenetil ob prazniku. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) V ocenjevanju okolice se ne motite. Pritožba zaradi krivične- ga postopka. Srečanje s priljub- ljeno osebo. Navajeni ste tolažiti. Denar na poti. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) S hrabrostjo ste največ dosegli. Dohodki vam bodo povišani. Navdušujete z vzgledom. Nezado- voljni boste s prejetim pismom. Važna osebnost vam je naklonje- na. RIBI (20. 2. do 20. 3.) Napredek v Študiju. Izredne skrbi bodo minile. Razveselili se boste na donaači prireditvi. Teža- ve v službi pon^ajo. Potovanje na vidiku. lijubljena oseba se ve- seli svidenja. Stran 6 TEDNIK PTUJ, DNE 1. FEBRUARJA 1963 Kino Zavre predvaja 3. februarja 1963 ruski film »EVGENIJA ORAN DE«. {