IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. M.cqBM«iiiwiMHift«<>nMa4itnr^ ——mm mmmmmmMummmmmmmmmm mmm ampum TRGOVSKI UST Časopis za trgo'vino, industrijo 111 obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. t,«T0 VITI. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 29. decem bra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 151. Fr. Zelenik. Inventura in bilanca. Zopet se bliža konec leta in •/. njim za vsakega rednega in vestnega trgovca in njegove uslužbence čas posebno napornega rela in nestrpnega pričakovanja. Gospodar se nadeja ugodnega zaključka poslovnega leta, njegovi uslužbenci pa upajo na obilo bilančno nagrado, zato že naprej želijo, da bi inventura in bilanca dobro izpadla. Kaj je inventura in bilanca. Premoženje vsakega trgovca obstoji iz različnih delov, kakor denar, blago, posestva, oprava, terjatve, dolgovi itd. Zapisnik, ki vse te premoženjske dele zbere in združi, stehta, prešteje in preceni, se imenuje inventura. Inventura je tedaj natančni in zbirni pregled premoženja. Z izrazom premoženje v najširšem pomenu besede označujemo vse tiste telesne in netelesne dobrine (denar, blago, posestva, terjatve itd.) s katerimi lastnik lahko pravnoveljavno razpolaga, kakor tudi vse njegove pravne obveznosti ali dolgove (menične obveznosti, hipoteke, knjižne dolgove itd.). Prvo navedene dobrine ali premoženjski tleli tvorijo trgovčevo aktivno premoženje, njegove obveznosti pa pasivno premoženje. Razlika med aktivnim in pasivnim premoženjem je njegovo čisto premoženje, t. j. premoženje v najožjem pomenu besede. Če je aktivno premoženje večje od pasivnega, je trgovec aktiven, nasprotno pa pasiven. Namen vsakega gospodarskega podjetja je, da se vsled truda in dela vrednost premoženja ne le izpreminja, ampak da raste in se množi. Trgovec sicer približno ve med letom, kako dela in napreduje njegova trgovina, toda natančno sliko dobi šele z inventuro. Ona podaja ne le pregledno sliko vsega premoženja, ampak tudi uspeh dela v preteklem poslovnem letu. Inventura je tedaj v določenih rokih neobhodno potrebna, zategadelj zahteva vsakoletno inventuro, najmanj pa bilanco, tudi zakon. Trgovec brez inventure je podoben mornarju brez kompasa ali slepcu, ki tava v temi in ne zna, kje se nahaja in kako je okoli njega. Zakonske določbe glede inventure. Čl. 29. trg. za!<.: Vsak trgovec mora napraviti y pričetku svoje obrti natančen zapis svojih posestev, terjatev in dolgov, gotovine in drugih premoženjskih predmetov, navesti vrednost teh in napraviti zaključek, ki predstavlja razmerje med premoženjem in dolgovi. Tako inventuro in bilanco svojega premoženja mo?a napraviti vsako leto. Ako ima trgovec blagovno zalogo, katere vsakoletna inventura ni prilič-na, zadostuje, ako se napravi inventura vsako drugo leto. Bilanca pa se mora napraviti vsako leto ter se vrednost ’ blaga za to približno ceni. Za trgovske družbe veljajo glede družbinega premoženja enake določbe. Čl. 30.: inventura in bilanco mora trgovec podpisati. Ako je več osebno obvezanih družabnikov, morajo jo podpisati vsi. Inventura in bilanca se vknjižujeta v posebno knjigo ali pa se sestavita vsakokrat posamezno. Čl. 31.: Pri sestavljanju inventure in bilance je zabeležiti vse premoženjske predmete in terjatve s tisto vrednostjo, ki jo imajo za časa inventure. Dvomljive terjatve je zabeležiti z bržčasno vrednostjo, neizterljive je izbrisati. Kakor je razvidno iz člena 29., imenuje zakon inventuro zapisnik aktiv in pasiv. Kot bilanca se glasom zakona smatra zaključek, ki nam predcču-je razmerje med aktivi in pasivi. Navedeni členi dajejo podjetniku jasne predpise, zategadelj jih je treba natančno poznati in uvaževati. Zapis premoženja se tedaj mora napraviti v začetku podjetja in potem po preteku vsakega poslovnega leta. Inventura se navadno naredi 31. decembra vsakega leta. Ali trgovec ni vezan na ta čas, ampak si zbere čas za inventuro, ki je zanj najbolj pripraven. N. pr. trgovec z žitom bo napravil inventuro pred žetvijo, ker ima takrat najmanj blaga v zalogi. Vendar med vsakokratno inventuro ne sme več preteči ko eno leto. Vsak pa lahko naredi inventuro tudi večkrat v letu. Inventura se vknjiži ali v to določeno knjigo ali pa na posamezne liste, pole, Id se potem urejeno shra-njujejo. Kakor jo iz navedenega razvidno, je treba napraviti inventuro: 1. v začetku podjetja; 2. ob sklepu vsakega poslovnega leta; 3. ob razpustu (likvidaciji) podjetja, v konkurzu, pri vstopu ali izstopu družabnika, ob smrti lastnika itd. Zategadelj ločimo inventuro v: 1. ustanovno ali začetno inventuro, 2. obratno inventuro, *' 3. likvidacijsko inventuro. Vsebina inventure. Inventura ima nastopne dele: I. aktiva, t. j. vse, kar imenuje trgovec svoje premoženje, kar poseduje, s čim on lahko zasluži in razpolaga, II. pasiva, t. j. vse, kar trgovec dolguje, III. bilanco, t. j. primerjanje aktiv in pasiv med seboj. Bilanca obsega končno vsoto vseh aktiv in pasiv ter čisto premoženje te inventure in prejšnje inventure, razliko med prejšnjim in sedanjim čistim premoženjem. Razlika med tema nam podaja čisti dobiček ali izgubo. Ako je vsota čistega premoežnja te inventure večja od vsote v prejšnji inventuri, se je (iosegel dobiček, nasprotno izguba; IV. podpis podjetnika ali družabnikov. Obris inventarja trgovskega podjetja. Posamezni deli premoženja se raz-vrste v inventuri trgovskega podjetja po lahkosti, s katero bi se v slučaju likvidacije lahko spravilo v denar. Premoženje, ki je lahko spraviti v denar, ki hitro kroži in izmenjava, imenujemo tekočo ali krožečo glavnico, n. pr. denar, špecerijsko blago, vrednostni papirji i. dr. Nasprotno pa imenujemo premoženje, ki leto za letom služi podjetju v isti obliki, stalno glavnico. Stalno glavnico tvorijo: 1. nepremičnine ali imobilije, t. j. poslopja, posestva; 2. premičnine ali mobilije, to je oprava, orodje i. dr. Iz tega izvajamo nastopni obris inventure: I. Aktiva. a) gotovina, b) čekovni urad, c) valute (trgovski novci, n. pr. tuji denar, kuponi itd.), d) vrednostni papirji in efekti, e) riinese v lastni valuti, f) devize, t. j. menice v tuji veljavi, g) blago. Knjižne terjatve pri odjemalcih (dolžnikih): a) zanesljive, b) dvomljive. Premičnine. Posestva. Anticipacije (t. j. naprej plačana stanarina, davki itd.) II. Pasiva. 1. Dolgovi, 2. akcepti, 3. zadolžnice in di-ugo, 4. knjižni dolgovi upnikom, 5. hipotekarni, 6. drugi realni dolgovi (anticipacije). HI. Bilanca. 1. Določba čistega premoženja: vsota aktiv..., vsota pasiv..., razlika: čisto premoženje .... 2. Določitev čistega dobička: čisto premoženje te inventure..., čisto premoženje prejšnje inventure... razlika: čisti dobiček ali izguba... IV. Podpis. Obris inventure industrijskega podjetja. Inventura. dne................ A. Aktiva. I. Stalna glavnica: 1. Nepremičnine: a) posestvo (parcele št , vložek št , občine... ), b) poslopja (tovarniška, sklad- N»a, delavske in stanovanjske hiše, kopali šče itd.) 2. Premičnine: a) delovni stroji, b) orodje, c) modeli, d) vozovi, (avtor bili, e) pisarniška oprava, f) tovarni ška oprava. 16 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prot. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) 2. če so delnice — za nekaj časa — ped zaporo, treba to izraziti na ta način, da jih delničar ne sme odsvojiti, ne pa, kakor se je zgodilo, da so neodsvojljive, kajti delničarjev upnik seveda sme seči nanje z izvršbo in potem se ravno ekse-kutivno vnovčijo, odsvoje. 3. Obrazci delnic, kuponov, talonov amrajo biti priloženi osnutku statuta (§ 29. del. reg.). V obče so pravilni, njihov jezik pa je, kakor jezik statutov samih, neredko precej neroden, da ne rečem slab, zlasti pogosto straši po njih >imejitelj« namesto »imetnika«*. Statuti sicer niso literarni sestavki, ali za družbo so njena ustava, zakon, in kakor zahtevamo, da bodi jezik zakonov uglajen, čist, kratek, točen, smemo isto želeti glede jezika statu- * Tudi izraz »prinosiiteljc se rabi, vendar mo vstreza povsem stvari: prinaša se, pre- *entira se kupon, da se dobi dividenda, ne delnica (plašč) sama; to je treba založiti sadno za izvrševanje glasovalne pravice. tov. Toda jezikovne napake niso najhujše, bolj nevšečne so stvarne in tudi takih je par, v zvezi z določbo statutov o pravnem položaju delničarjev napram družbi. Ta je bil v osnutkih če-sto označen tako, da je delničar deležen družbinega dobička in izgube, kar je povsem napačno, ker se glasi, kakor da bi delničar mogel biti zavezan, da pokrije izgubo, ki se utegne pokazati pri družbinem poslovanju. Bistvo delniške družbe pa je ravno v tem, da delničar nikoli ni zavezan, v družbino glavnico, za kritje družbinih obveznosti plačati več nego svojo delnico (z morebitnim ažijeni); čim je to dolžnost izpolnil, ni družbi (seveda tudi ne njenim upnikom) zavezan plačati ničesar več. Deležen je izgube posredno: če ni dobička, ne dobi dividende, če je družba izgubila del temeljne glavnice ali vso, dobi v likvidaciji saino del za delnice vplačane vsote ali vrednosti ali celo nič, toda doplačevati mu ni treba. Drugače pri javni trgovinski družbi — če so A, B, C sklenili javno trgovinsko družbo in dogovorili, da vsak vloži vanjo 100.000 Din, pa družba napravi dolga 500.000 Din, lahko druž-bini upniki neposredno vsakega od družbenikov ali vse tri skupaj primejo za celi dolg, tudi ako so vsi družbeniki plačevali svoje dogovorjene vložke v družbin fond. Pri delniški družbi torej ne kaže govoriti 0 deležnosti pri izgubi, niti ni v skladu z besedilom zakona, čl. 216., 217., 218., zlasti pa 219. trg. zak. Neredko je bilo rečeno, da ima delničar delež pri dohodkih, kar ni točno: pravico ima samo do dela čistega dobička (čl. 217. trg. zak.) Izrazu »lastnik« delnice (kupona) se kaže ogibati, ker bi delniški družbi nekako nalagal dolžnost, da preizkuša stvarno legitimacijo onega, ki predloži delnico ali'kupon, česar ji brez posebnih razlogov ni treba. Neskladnosti, da je bil znesek delnice v,statutu povedan s kronami, v obrazcu pa z dinarji, ali da je bila med obema zneskoma celo v isti valuti razlika, so pač samo znak posebne nepazljivosti, ravno tako tudi dejstvo, da je bilo besedilo obrazcev za delnice po 1 kos, po 5, po 10 itd. kosov različno: različne morajo biti. samo številke in zneski, različno ostalo besedilo bi pa kazalo, da gre za različne vrste delnic, kar ni bilo hoteno. So to malenkosti, toda če, se prezro, če se statut s takimi neskladnostmi odobri in družba vpiše v trgovinski register, povzročijo lahko težave in spore. Še nekaj: večinoma določajo pravila, da se dajo amortizovati delnice, kuponi in taloni, v resnici pa se taloni ne amor-tizujejo. F. Načelstvo. Omenil sem že, da je skupščina zaradi številnosti članov in zaradi neokretnosti sezivanja nesposobna, da bi vodila tekoče posle in zastopala družbo v njenih poslovnih stikih na ven. Zato vsi zakoni, tudi naš, zahtevajo, da imej družba poleg skupščine še poseben organ za izvrševanje teh nalog. Ta organ se imenuje načelstvo ali pri nas, po avstrijskem vzgledu, upravni svet. Ker pa je dejanski tudi nemogoče, da bi skupščina vršila podroben nadzor nad poslovanjem načelstva in še drugih poslovodstvenih organov, zahteva zakon nadalje, da imej družba tudi posebne kontrolne organe (o teh pozneje podrobno). Ta zakoniti položaj: skupščina, načelstvo, nadzorstvo, je praksa pri nas nekako zabrisala, dekliški regulativ s svojim izvršilnim odborom (eksekutivnim komitejem) in direk-oijskim svetom ga je pa še kompliciral. Načelo je seveda, da si družba lahko postavi poleg zakonitih, ki imajo tudi zakonit delokrog, tudi druge organe, ki jih in kakor jih rabi, toda v naših statutih se često opaža neka preobilica organov, ki poslovanje otežuje, zlasti če uvažuje-mo, da so naše delniške družbe povprek vendarle precej majhna podjetja; poleg tega pa preobilica organov družbo precej stane — na škodo dividendam. Podjetje 3. Obratne naprave: a) parni stroji (turbine), b) elektromotorji, c) industrijske proge, d) dovlačnica. II. Obratna glavnica: A. Zaloge: 1. Stvarna: a) denar, b) čeki, c) valute, d) devize. 2. blagovna: a) skladišče surovin, b) industrijski oddelki: a) surovine, b) polfabrikati; c) skladišče ekonomije; d) skladišče fabrikatov. b: Terjatve: 1. Knjižne: a) pri odjemalcih, b) pri bankah c) pri Poštni hranilnici, d) drugje. 2. Prehodne: a) prehodni izdatki (predujemi). B. Pasiva. 1. Dolgovi: a) knjižni (delniška glavnica, rezervni fondi, dobavitelji, banka itd.), b) prehodnji (zaostale plače, dnine, zaslužki, dividende). 2. Fondi: bolniški, zavarovalni, pokojninski, podporni i. p. 3. Prebitek: čista imovina. Bilanca (rekapitulacija). A. Aktiva K........ B. Pasiva....... C. Čisto premoženje......... Dobiček ali izguba. A. Čisto premoženje dne .... B. Čisto premoženje dne......... Čisti dobiček v letu ......... Ljubljana, dne .... 19 .. Podpis: (Dalje sledi.) Za našo industrijo. (Važna odločba državnega sveta glede dopolnilne prenosne takse.) Zakon o taksah in pristojbinah v pripombi 12. pod IV. št. 1. k tarifni postavki 12. izrecno določa, da so plačevanja dopolnilne prenosne takse oproščene nepremičnine, katere so Tajno oproščene zemljiškega in hišnega davka. Generalna direkcija posrednih davkov je kljub jasnemu določilu zakona, ki ne dopušča nikakih dvomov pri tolmačenju omenjene pripombe, naročila vsem podrejenim organom in uradom, da odmerijo in pobirajo dopolnilno prenosno takso tudi od prometne vrednosti nepremičnin, ki so trajno oproščene zemljiškega in hišnega davka. Opuste naj pobiranje sa-v primerih, v katerih so nepre- mičnine oproščene vseli katerihkoli davkov, to je tudi pridobnine od podjetij, katerim služijo za obratovanje. Ta^o da je tolmačiti omenjeno zakonsko določilo. Vsled te odredbe so davčni uradi v Sloveniji odmerili dopolnilno prenosno takso tudi od prometne vrednosti tovarniških in podjetniških podjetij, kolikor so v posesti juridičnih oseb (delniških družb itd.), d asi ta poslopja, ako se ne nahajajo v krajih, v katerih so vsa poslopja brez razlike zavezana hišno-najemnemu davku, niso zavezana hišno-razrednemu davku. Na to kršitev zakona o taksah in pristojbinah smo že svoječasno opozorili našo javnost in priporočali interesentom, da v vsakem konkretnem primeru vlože tožbo na državni svet. Neka delniška družba v Ljubljani, ki ima svojo tovarno izven Ljubljane v kraju, v katerem niso vsa poslopja zavezana hišno najemnemu davku, je proti odmeri dopolnilne prenosne takse od prometne vrednosti poslopij, ki so trajno oproščena hišno-razred-nega davka, vložila pritožbo na generalno direkcijo posrednih davkov in ko je ta pritožbo zavrnila, tožbo na državni svet. 0 tej tožbi je državni svet pred kratkim razpravljal in glasom sodbe z dne 17. novembra 1925 št. 37.282 odločil, da se zavrnitev pritožbe od strani generalne direkcije posrednih davkov razveljavi. Sodba navaja, da izpodbijana odločba ne more ostati v veljavi, ker ni v skladu z jasnim določilom zakona, k oje smo zgoraj navedli. Trditev generalne direkcije posrednih davkov, da mora biti za oprostitev od dopolnilne prenosne takse nepremičnina poleg zemljiškega in hišnega davka oproščena tudi vseh drugih, katerihkoli davkov, v zakonu ni utemeljena. Hkratu je državni svet zavrnil ugovor generalne direkcije posrednih davkov, da so odločbe o sporih take vrste izvršne in da torej državni svet ni konmpetenten o njih razsojati. Državni svet se je postavil na stališče, da se odločbe te vrste ne morejo smatrati za pravnoveljavne odločbe, ampak samo za konečno odločbo v administrativnem sporu, proti kateri je državni svet v primeru tožbe kompetenten razsojati. S tem je zadoščeno zakonu vsaj v navedenem konkretnem primeru. Ker pa je jako dvomljivo, da bi ta sodba vplivala na generalno direkcijo v toliko, da bi svoje pravno naziranje iz-premenila, priporočamo vsem interesentom, da se v podobnih primerih za varstvo svojih zakonskih pravic ne strašijo tožbe na državni svet. Razstava turistike in narodne umetnosti v Pragi. Češkoslovaško - jugoslovanska Liga in Jadranska Straža v Pragi, kateri društvi že od preje složno in uspešno delujeti na povzdigu turistike v naši državi, nameravate tekom leta 1926 skupno ter s pomočjo generalnega konzulata Kralj. SHS v Pragi prirediti razstavo turistike in narodne umetnosti. Trajanje izložbe je pro-ponirano na dobo od marca do julija 1926 1. Razstava bi se otvorila ob priliki praškega spomladanskega velesejma v marcu, nadaljevala bi se v okviru poljoprivredne razstave v maju (in zaključila bi se s sokolsko razstavo po vsesokolskih svečanostih začetkom julija. Med Časom od zaključka velesejma do otvoritve poljoprivredne razstave in od zakl jučka slednje do otvoritve sokolske, bi se razstavo premestilo v eno izmed šolskih poslopij v Pragi oziroma bi se ista vršila v Plznju, event. v Brnu in Bratislavi. Ker bodo v sekciji narodne umetnosti razstavljena v pn i vrsti ženska ročna in filigranska dela radi prodaje, se ženskim društvom, šolam in zainteresiranim posameznikom priporoča, da stopijo v neposreden stik z odborom, lstotako priporočamo institucijam za tujski promet, da se v interesu napredka turistike v svojem 'kraju udeleže te razstave z najboljšo izbiro slik, prospektov itd. Na čelu odbora za prireditev te razstave stoji g. generalni konzuj v Pragi Sveto-zar Rašič. Naslov odbora je: Praha II., Mikulandska 7. (Československo-jiho-slovanskž Liga.) >SU0DKA< C ' i ' Ako piieš„BuddhaM£ai, vživoš že na zemlji raj! Produkcija in poraba petroleja. Ameriški državni tajnik Hoover je govoril v produkciji kavčuka in petroleja. Rekel je, da Anglija kavčuk predrago prodaja, in je namignil, da bi se Amerika s petrolejem lahko maščevala. Kaj je na tem? Lani so producirali na vsem svetu 1.013,000.000 bar-relov petroleja (barrel je dober 1V» hektoliter). Od te vsote je prišlo na Zedinjene države Severne Amerike 714,000.000 barrelov = 70%; vrhu tega so importirale Zedinjene države iz Mehike in Južne Amerike 94 milj. 500.000 barelov, tako da pride vsa produkcija Amerike na 808,500.000 s komaj par milijoni povojnih dinarjev delniške glavnice ima včasih upravni svet, izvršilni odbor, ravnateljstvo, nadzorstveni svet; delokrogi teh organov so neredko premalo jasno orisani, zlasti ravnateljstvo pogosto nekako visi v zraku, da se ne ve, kaj sme in mora, česa ne sme in ne more. Utis imam, da bi se dala cela organizacija znatho poenostaviti, ne v kvar delniškim družbam, že celo, ko vidim, da imajo tudi razmerno majhne delniške družbe včasih prav nerazumljivo visoko število članov upravnega sveta; naj navedem par primerov, ki so mi ravno pri roki: 8 družb z glavnico pod 1,000.000 Din je imelo določenih članov upravnega sveta 6—9, 7—11, 5 do 9* 5—7, 3—9, 8—12; 15 družb z glavnico 1,000.000 do 3,000.000 Din 5—7, 7—11, 5—15, 10, 3—7, 4—7, 3—12, 4—8, 9, 8 do 12; 5 večjih družb 5—11, 4—7, 4—8, 7 do 12, 7—11. Vidi se, da ni bistvene razlike. Seveda nočem trditi* da je višina glavnice edino merilo za potrebo večjega ali manjšega števila upravnih svetnikov* predmet in organizacija podjetja imata brezdvoma svoj Upliv, toda nekako merilo je tudi višina glavnice in gotovo je to, da je enako velik aparat za manjšo družbo razmerno dražji nego za večjo, kajti gotovi izdatki sodelovanja pri upravi družbe so vobče pri vsaki družbi — na osebo računjeni — enaki, ter ae večajo s številom članov upravnega »veta brez bistvenega upliva višine glavni- ce. Tako mnogoštevilna korporacija, kakor so naši upravni sveti poprek, zlasti pa če so polnoštevilni, ima v sebi tudi že kal nesposobnosti za hitro odločanje v tekočih poslih, saj vendar vemo: čim večja korporacija, tem več se v nji — navadno — govori, tem manj stori. Konec je, da dela samo par ljudi, ki o stvari kaj razumejo ali si z drugimi, za pro-speh družbe manj vrednimi svojstvi pridobe odločilnejši upliv. Računajoč s to človeško slabostjo je pač regulativ sankcioniral napravo izvršilnega odbora. Dejanski pa je stvar še drugačna: družbo v resnici vodijo njeni višji uradniki, ravnatelji, ki so strokovnjaki in vsled svoje trajne zaposlitve v družbinem podjetju res temeljito poznajo vse njeno delo in celi njen položaj. Vprašal bi kdo, zakaj potem naprava mnogočlanskega načelstva? Nekaj vzroka je gotovo potreba neposredne preventivne kontrole nad delom vodečih nameščenoev, ki jo pri večjem podjetju maloštevilen upravni svet težje vrši nego večštevilen. Brez dvoma upliva tudi splošno človeško mnenje, da »več glav več ve«, ki je pa v poslovnih stvareh po mojem prepričanju precej malo vredno: morda več glav več ve, gotovo pa ni, da te glave več store. Potem je upoštevati nekak zunanji lesk, ki sl ga družba daje z bolj številnim upravnim svetom, zlasti če spravi vanj par znanih imen, bodisi tudi, da so samo imena; pri največjih družbah v bivši Avstriji je bilo v upravnem svetu rado nekaj v enem ali drugem pogledu širokoznanih gospodov — za dekoracijo, pa tudi še za kaj drugega. Glavni vzrok pa pač vse to ni, nego je bolj reelen. Pred vsem si z izvolitvijo v upravni svet »veliki« delničarji zagotove večji vpliv; to samo po ’e-bi ni nič napačnega, dokler se ne izkorišča v škodo manjšim delničarjem, saj večji delničarji pri podjetju tudi — absolutno — več riskirajo nego manjši. Toda večji delničarji si na ta način lahko tudi — s povračili za stroške sodelovanja — preskrbe poseben vir dohodkov, ki manjšajo dividendo; kolikor ti dohodki niso nesorazmerni z vrednostjo dela teh upravnih svetnikov za družbo, tudi tu ni videti ničesar neupravičenega, kakor ne v napravi tantijeme. Razlika je le, da je tantijema določena v statutu, dočim si povračilo izdatkov upravni svet meri sam, navadno brez strahu pred kontrolo po skupščini, koje večina — to so dostikrat oni sami — jih je ravno izvolila. Z izvolitvijo v upravni svet se pa lahko tudi zavežejo usta »neprijetnim«' delničarjem, s popolnitvijo števila članov upravnega sveta se lahko stre opozicija, se lahko paktira z nanovo ustvarjajočo se večino v skupščini itd., z eno besedo, večje število upravnih svetnikov in določitev minima in maksima omogoča »politiko« v družbi, ne vedno v interesu družbe, t. j. celokupnosti delničarjev. (Dalj« 4*11.) barrelov, nekako 80% svetovne produkcije. Napačno bi pa bilo mnenje, če bi kdo mislil, da Amerika s to količino zalaga ostali svet. Doma je porabila Amerika 612,000.000 barrelov in je dala obenem ladjam v pristaniščih nad 43 milijonov barrelov. Za ostali svet ostane torej okoli 353 mi-jonov barrelov. Ker so pa Amerikanei lani eksportirali ca. 116 milijonov barrelov in ker znaša produkcija ostal&ga sveta 204.5 milj. barrelov, znaša skupna poraba izven Amerike. 320.5 milj. barelov; ameriški delež na tej porabi je 36%. Torej Amerika kot največji producent in največji kon-zument res vlada na svetovnem trgu in cene tega trga so koncev koncev odvisne od ameriških cen. Vprašanje je le, koliko časa bo mogla Amerika to produkcijo oziroma te odstotke zdržati. Glede doma si Amerikanei ne delajo nobenih skrbi. Strokovnjaki sicer pravijo, da ob sedanji porabi in ob sedanjih metodah pridobivanja Amerika res nima petroleja več kot za osem let. Odbor strokovnjakov pa pravi, da je pri uporabi drugih metod mogoča taka produkcija, da bi zagotovila Ameriki zadostno preskrbo še za več desetletij. Pač pa je verjetno, da Amerika ostalega sveta s petrolejem kmalu ne bo več mogla zalagati. To pa ne dela konzumentom v Evropi itd. nobenih preglavic, ker je drugod dosti petroleja. Kako se Rusija na novo uveljavlja, smo na tem mestu že večkrat pisali. Sedanji boj za Mo-sul pa tudi ni nič drugega kakor boj za bogate vrelce v tamošnji okolici; treba je samo malo zavrtati, pa bruhne takoj petrolej na dan. Isto je v ostali Mezopotamiji, isto v sosednji Perziji. To, kar je Mezopotamija oziroma Perzija v Aziji, to je Venezuela v Ameriki. Okoli in okoli jezera Mara-caibo so ogromna skladišča petroleja, za katere so šele v prav zadnjem času zaznali. Bralci ^Trgovskega lista« se bodo spomnili, kako smo svoj čas pisali o jezeru affalta na otoku Trini-dad, in da ima to jezero zvezo s kontinentom. Asfalt in petrolej sta si pa italc najbližja sorodnika. Najzanimivejše pri vsem tem je dejstvo, da se premika težišče petrolejske produkcije polagoma iz ameriških rok v angleške. In sicer tembolj, čim več petrolejskih pokrajin izven Amerike bodo načeli. Glede konsu-ma petroleja je Evropa prav Za prav šele začela; samo v zadnjih dveh letih se je poraba petroleja v posameznih evropskih državah dvignila za 20 do 25%, dočim je ostala v Ameriki na prejšnji stopnji, ker se pač skoraj več dvigniti ne da. Lani je porabila Amerika 612 milijonov barelov, Evropa pa samo 118 milijonov, Amerika 61%, Evropa 11%; pa ima Evropa skoraj petkrat toliko prebivalstva kot Zedinjene države. S konsolidacijo razmer v Evropi se bo dvignila seveda tudi poraba petroleja; dobavile ga bodo v prvi vrsti Mezopotamija, Perzija, Rusija in Venezuela. Industrijski program sovjetske vlade računi za leto 1930 z eksportom 60 milijonov barrelov, pri čemur omenimo, da je ruski petrolej v Srednji Evropi že danes lahko bolj poceni kakor ameriški. Združitev največjih dveh nemških petrolejskih družb bo pomagala k ia-ločivi ameriškega petroleja iz Evrope in k večjemu konsumu ruskega in perzijskega petroleja; zlasti še, ker obstoji pogodba med nemškim in ruskim petrolejskim sindikatom ter tudi med nemško družbo in Anglo Persian Co. Tudi o tej smo že pisali. Ker bo poskušala tudi Royal Dutch Shell Co., lastnica virov v Venezueli, svoj eks-port dvigniti, bo tekom desetih let Amerika oziroma Unija prenehala z gospostvom na evropskem petrolejskem trgu. .ADRIA" prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboliSf I Odklanjajta slHSne a mani* vredne izdelke 1 Štev. 151. TRGOVSKI LIST, 29. decembra 1925. Stran 3. vahen, je eksekucijsko sodišče. Končni Trgovina. Zastopstva za razpečavanje pianinov 'in klavirjev išče neka tvrdka v Nemčiji. Zastopniki, ki bi jih zanimalo to zastopstvo in ki bi mogli dati informacije o sedanjih izgledih glede prodaje klavirjev7 in pianinov, naj naznanijo svoj natančen naslov zbornici zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Naš trgovski promet v Trstom. — V mesecu avgustu (septembru) t. 1. je do-šlo v Trst iz naše države 118.656 (122.616) q blaga in 1091 (1498) kosovnih pošiljk, iz Trsta pa je v istem času -odšlo v našo državo 76.422 (81.687) q blaga. — Najizdatnejši delež na tržaškem trgu ima poleg stare Italije izmed inozemskih držav Avstrija, za njo pa Češkoslovaška in naša kraljevina Novi trgovinski minister na Češkoslovaškem. Predsednik republike je dne 6. decembra t. 1. imenoval ing. Jana Dvo-*aka za trgovinskega ministra. Novi trgovinski minister je bil do sedaj predstojnik narodnogospodarske sekcije zunanjega ministrstva in je v tej lastnosti .sodeloval pri trgovskih pogajanjih s tujimi državami v zadnjih treh letih. Gospodarski krogi na Češkoslovaškem z zadoščenjem pozdravljajo novega ministra in si obetajo od njega zbog njegovih izrednih zmožnosti in velikega razumevanja za potrebe gospodarstva, velike koristi za svoje interese. Češkoslovaška zunanja trgovina v letu 1925. — V času od 1. januarja do 81. oktobra 1925 je Češkoslovaška izvozila za 15.040 milijonov, uvozila pa za 13.786 milijonov kron blaga. Največ blaga je izvozila v Nemčijo (za 3486 milijonov), v Avstrijo (za 2584 milijonov) in v Anglijo (za 1193 milijonov), uvozila pa največ iz Nemčije (za 4750 mili j.), iz Avstrije (za 1011 milijonov) in iz Amerike (za 866 milijonov). V našo državo je izvozila za 692 milijonov kron blaga, našega blaga pa uvozila za 391 milijonov Din. Češkoslovaška trgovska bilanca je pasivna samo napram Belgiji (za 74 milijonov), Franciji (za 348 milijonov), Nemčiji (za 1263 milijonov), Nizozemski (za 193 milijonov), Poljski (za 327 milijonov) in Ameriki (za 256 milijonov), aktivna pa napram Italiji (za 5 milijonov), Ogr; »ki (za 141 milijonov), Avstriji (za 1572 milijonov), Romuniji (za 401 milijon), naši državi (za 301 milijon), A vici (za 152 milijonov) in Angliji (za 602 milijonov). V vse ostale države, ki niso imenoma navedene, je izvozila za 2229 milijonov, uvozila pa za 2680 milijonov kron blaga. Njena bilanca je torej napram tem državam aktivna za 450 milijonov kron. Avstrijski trgovci v težkem položaju. — Glavna zveza avstrijskih trgovcev jo naslovila na vlado spomenico, v kateri poudarja, da je cela vrsta strok izgubila večino odjemalcev, odkar je Poljska izdatno razširila uvozne omejitve. Vse intervencije, da se te omejitve omilijo, so Mie brezuspešne. Ker so kupčije z Ogrsko že pred meseci pojenjale, z Jugoslavijo pa se more zaradi tamošnjih političnih in gospodarskih prilik le težko kupčevati, povzročajo poljske uvozno omejitve avstrijski trgovini tem večjo (škodo, Vsled neugodnih izvoznih prilik je nekaj avstrijskih veletvrdk, ki so kupčevale v nasledstvenih državah, že priglasilo insolvenco, ako se pa razmero rte zboljšajo, je pričakovati, da bodo foisolvenoe zopet stopile na dnevni red. Sličica o dunajski kupčiji. Dunajska bdžična kupčija kaže žalostno sliko, ka-fetfr je še ni bilo. Pred vabljivimi in sve-• čarno razsvetljenimi izložbami se tarejo množice ljudi, redki pa so taki, ki bi se **ieteli v luksuzno trgovino. Trgovci tožijo, da je stagnacija hujša kakor je bila v časih najbolj mrtve sezone. Dunaj je ]p«e obubožan. Število brezposelnih je prekoračilo 80.000, pri čemur niso šteti oni, ki žive za enkrat še od odpravnine. Trgovci ne morejo spraviti blaga v denar »Iti na obročna plačila. Mnogi mečejo blago po slepih cenah, da le dobe sredstva za plačilo režije in — davkov. Ko je treba plačati dolg, ponudijo poravnavo. 35 odstotkov je še častna ponudba. Plačilna morala ni padla še nikoli tako globoko, kakor je sedaj. l judje, ki žive v dobrih razmerah, ne plačujejo računov. ®Tmo mesto, kjer je promet nad vse ži- vzrok tem obupnim razmeram je preobremenitev s socijalnimi, davčnimi in drugimi javnimi dajatvami, ki jih gospodarstvo ne prenese več. — Ta slika je poučna tudi za naše razmere. Ge- bo šlo pri nas tako naprej, kakor se v zadnjih časih dela, ni dvoma, da bo tudi naša trgovina kmalu, v kolikor se to še ne dogaja, kazala enako obupno sliko. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevlje v Peter Kozina & K., Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnili zaostankov rod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše k\a-litete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. industrija. Novo tovarna umetne svile. V Man-čestru je pričela neka novo ustanovljena družba izdelovati umetno svilo iz celuloze. Družba razpolaga z glavnico 120 milijonov dinarjev in ima edina pravico izdelovati umetno svilo po sistemu >Apeke«. Premogovna produkcija v naši državi. — Pred kratkim je ing. Vrbič predaval v Trbovljah v ciklu predavanj, katere prireja »Ljudska univerza«, o premogovni produkciji naše države. Iz njegovega predavanja posnemamo sledeče zanimive podatke: V Jugoslaviji odpade na leto 0.28 ton premoga, V letu 1921. se je v naših rudnikih nakopalo sledeče množine premega: v Trbovljah 529.669 ten, v Kreni 257.000 ton, v Senju (Srbija) 95.500 ton, v Vrdniku (Slavonija) 94.609 ton, v Siverič-Velušiču (Dalmacija) 83.800 tim. — V zadnjih letih se je produkcija izdatno izboljšala. Samo v Sloveniji se je v letu 1924. nakopalo 1,900.000 ton, od teh 867.000 ton v Trbovljah. Akt; primerjamo našo produkcijo z evropsko ali svetovno produkcijo, v idimo, da znaša naša produkcija 1.2% evropske in 0.31% svetovne produkcije. Premogovne rezerve naše države se cenijo na 4380 milijonov ton; od teh v Sloveniji 894 milijonov ton. Ta. rezerva znaša 0.55% evropskih in 0.06% svetovnih rezerv. Ako cenimo porabo premoga za eno oseb®-, ki znaša dejansko 0.28 t n, na 1 tono na leto, bodo zadoščale naše rezerve za 361 let. Ako pa bi se nakopalo mi leto samo 3.06 milijonov ton, kakor leta 1921, Iti zadoščale rezerve za 1415 let. Carina. Odprava bolgarske izvozno carine za tohak. Po poročilih iz Bolgarske namerava predložiti bolgarska vlada parla- Konsnm sladkorja na Čehoslovaškem in pri nas. — Ob priliki debate o davku na sladkor t čehoslovaškem parlamentu jo finančni minister dr. Engliš poudarjal, da znaša davek na sladkor za Avstrijo 50% od cene, a dosedaj je znašal na Čehoslovaškem samo 12 in pol odstotkov. Konsurn sladkorja je na Čehoslovaškem precej velik. Samo še v dveh državah se potroši še več sladkorja in sicer v Zedinjenih državah Amerike in na Angleškem. Na Čehoslovaškem potroši vsak prebivalec povprečno 25 kg na leto. Pri nas pa potroši en prebivalec povprečno samo 8 kilogramov, torej še manj nego eno tretjino potrošnje na Čehoslovaškem. Kabel. Na Dimaju je predaval o pod- mentu osnutek zakona, ki bi odpravil izvozno carino za tobak. Vprašuje carine na železo v Avstriji. Kakor poroča »8 Uhr Blatt«, so se 23. t. m. zopet obnovila pogajanja med Alpinsko Montansko družbo in predelovalno železno industrijo. Načelni sporazum je bil dosežen že preje. Sedaj gre samo še za ureditev podrobnih vprašanj. Kakor znano, zahteva A. M. povišanje carine za železo v palicah od 2.5 do 5 zlatih kron, dalje povišanje carine na debelo pločevino od 4 na 6 zlatih kron, in carine za poluizdelek od 80 zlatih vinarjev na tii zlate krone ter uvedbo carine na surovo železo v iznosu ene zlate krone. Kot protidajatev je Alpinska pripravljena dopustiti olajšave za izvozno železo. Podlago naj bi tvorila cena nemškega železa z malim pribitkom. Izvedba je mišljena take, da plača predelovalna železna industrija celotno domačo ceno, katere del se povrne ob zopetnem nakupu. Za dokazano izvoženo železo dobi dotično podjetje Gutschein, s katerim more plačati vnovič kupljeno železo. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. Po stanju, dne 15. decembra 1925 je imela Narodna banka za 5977 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Od 8. decembra t. 1. dalje se je obtok zmanjšal za 105 difiarjev. Promet. Tehtanje rinitisa pošiljk na decimalni tehtnici. Tehtanje rinfusa pošiljk na mostni tehtnici je generalna direkcija državnih železnic dne 16. decembra t. 1. pod štev. 5460 začasno uredila sledeče: 1. Pošiljke, oddane na postajah, katere imajo mostno tehtnico in so namenjene za postaje, ld imajo istotako mostno tehtnico, se morajo brezpogojno tehtati na mostni tehtnici in sicer na oddajni in namembni postaji; 2. V drugih primerili se morajo rinfusa pošiljke tehtati na decimalni tehtnici samo, ako je za to na razpolago zadosti osobja in ako bi tehtanje ne oviralo rednega izvrševanja železniške službe. — Generalna direkcija državnih železnic izrecno povdarja, da je ta določba samo začasna, da se ugotovi, če se bodo ponovile zlorabe pri tehtanju p-šiljk v razstresenem stanju na decimalni vagi, katere so pojenjale, odkar se tehta na vozni tehtnici. Za primer, da se zlorabe poneve, bo generalna direkcija tehtanje rifunsa pošiljk na decimalni vagi definitivno prepovedala. morskem kablu Marcel Aslan, direkcij-ski svetnik Commercial Cable Compa-ny-je. Najprvo je razložil tehniko v polaganju kabla, reparaturo na morju, obratno službo itd. Kabli imajo danes Še zmeraj visoko prometno vrednost; brzojavka iz Newyorka v London in nazaj v Newyork porabi samo pet sekund. Danes, po 75 letih obstoja, si je obdržalo braojavljanje potom kabla še zmeraj svoj važni položaj; to pa zato, ker ima one lastnosti, ki 90 v prekomorskem prometu največje važnosti: brezpogojno in brezhibno delovanje, sigurnost tajnosti, hitrost in varnost Nadalje je govoril Aslan o kabelskem omrežju, ki spaja Evropo in Ameriko in ki ga v njegovi veliki delazmožnosti kontrolirajo ameriške kabelske družbe; to delo vršijo tem lažje, ker nadzorujejo in obvladajo obenem tudi ameriški prekokontinen-talni promet. Tako je zavarovana stalnost zveze z Evropo. Ameriško žično omrežje je kos tudi največjim zahtevam, tako v brganizatoričnem kakor v tehniškem oziru. Zato tam za radio niso bili podani tisti ugodni pogoji, kakor v Evropi, keje prekokontinentalno omrežje je v vojski zelo trpelo. Seveda je pa v Ameriki radio vseeno bolj razširjen kakor v Evropi, ker je tam sploh vsa tehnika na višji stopnji. Gospodarski položaj Nemčije v mesecu novembru 1925. — Po poročilu pruskih trgovskih zbornic Se je gospodarski položaj v mesecu novembru 1925 izdatno poslabšal. Signaturo temu položaju daje kopičenje zalog, ker ni kupcev. Kupci so izostali deloma vsled precej manjše kupne moči inozemstva, ovir inozemskih kupčij, pomanjkanja kapitala in restringiranja kreditov. Tako izkazujejo za mesec november t. 1. objavljene bilance nemške železne industrije brez izjeme izgubo ali pa komaj v poštev prihajajoči dobiček. Na borzi so kurzi akcij in stalno obrestljivih vrednostnih papirjev nadalje padali, le proti koncu meseca so se neznatno okrepili. Industrija in trgovina trpi, ker poljedelci morejo vedno manj kupovati. Nemški izvoz se je nekoliko izboljšal, uvoz pa se je nadalje zmanjšal, in sicer na-' prani mesecu oktobru t. 1. za 50 milijonov mark. Splošno se pričakuje, da bodo imele v zadnjem času sklenjene trgovske pogodbe z Rusijo in Italijo ugoden vpliv na nemški izvoz, posebno ker tudi trgovska pogajanja s Španijo in. drugimi državami ugodno potekajo. Delavske razmere se nadalje poslabšujejo; to se predvsem čuti v rensko-westfalskih krajih. Indeksni številki za preživljanje in za veletrgovino sta se nadalje nekaj znižali. Po svetu. Naš sladkorni pridelek je bil letos kvalitativno slab, pa tudi kvantitativno je odnehal. Sladkorja bo najbrže samo 5800 vagonov, preraču-njenih je bilo pa 7500. Ker imamo pa še lanske zaloge, je domača poraba skoraj gotovo krita. — Nemci so najeli os ra m -p o s o j i 1 o v višini dveh milijonov dolarjev. Podpisali so tudi mali ljudje in so vzeli 20%. — Zveza bank in hranilnic in posojilnic v Budimpešti je izvolila za predsednika v leta 1926 Fil. Weissa. Za božič uradniki ne dobijo cele mesečne plače, kakor pri nas, temveč samo 25%. Za dobrodelne namene je zveza nakazala 550 milijonov kron. — V Saturi pri Moskvi so otvor Hi veliko elektrarno, pri katere zgradbi je sodelovala tudi češkoslovaška industrija, Vitkovice in Brno. Ob tej priliki je poslal Trockij pozdravno brzojavko vitkoviškemu generalnemu, ravnatelju Sonnenscheinu. Tako se počasi ustvarja novo industrijsko ozračje. — Zvezni švicarski dolgovi so se zvišali od leta 1923 do konca letošnjega leta za 184 milijonov frankov in bodo znašali 31. decembra 1925 2086 milijonov švicarskih frankov. — Gor-nješleški premogovniki so dobili v zadnjih dneh velika naročila iz inozemstva in so sprejeli v delo spet vse v zadnjem času odpuščene premo-garje. Spričo praznikov je to še prav posebno velikega pomena. — Mednarodna železniška konferenca je svoje delo v Veroni končala; nadaljevala ga bo na Dunaju in pozneje v Bukarešti. Transport zmrznjenega mesa, cela garnitura, bo prišel iz Trsta na Dunaj v 29 urah itd. Brobiž. Fordova družba je sklenila a sovjetsko Vlado dogovor, glede nabave 10.000 traktorjev (tovornih avtomobilov} za poljedelske svrhe; nabavna svota je šest milijonov dolarjev. — Časopisi so pisali, da bodo vpeljali Čehi zlato valuto. Češka vlada te vesti odločno zanika in pravi, da vpeljava zlate Valute ni potrebna, ker je češkoslovaška vrednota trdno stabilna in popolnoma odgovarja potrebam države in zahtevam prebivalstva — Na Angleškem so hoteli in hočejo vpeljati zvišano carino. Iz vseh krogov prihajajo protesti proti zaščitni carini. Pred prazniki je protestiralo okoli 70 veletvrdk, večinoma industrijskih. Ugovarjale so pri ministrskem predsedniku, pri trgovskem in finančnem ministru ter pri poslancih, — Iz Italije v Rusijo importt-rano tekstilno Ulago je bilo. po izjavi VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AMLO! wn>#.«<)uwrwi>«n ročilo datira pred 20. decembrom, drugo pa po 20. decembru. Prvo pravi: N e izvršena naročila United Steele Corporation’^ so znašala koncem novembra 4 milijone 582.000 ton, koncem oktobra pa 4,109.000 ton. Lani koncem novembra jih je bilo 4,032.000 ton. Tudi v decembru se položaj ameriškega kovinskega trga ni pokvaril; za prvo četrtletje prihodnjega leta pričakujejo še naraščanje naročil. Zaposlenost obratov računajo na 84 odstotkov in pravijo strokovni listi, da bo ostalo tako tudi naprej. — V Evropi se je začelo polagoma javljati božično ozadje. O kakšnem zboljšanju ni bilo govora. Merodajna za trg je bila še zmeraj Francija. Ves gospodarski svet Evrope govori in razpravlja danes o finančni politiki Francije, o sanaciji francoskih državnih financ in o poskusih za stabilizacijo francoske valute. Na Francoskem je računi] vsak s še višjimi cenami in se je skušal Nemška kriza menda še ni na višku: Od dne do dne se množijo neugodna poročila o položaju nemških podjetij in morajo zato producenti obrat po možnosti omeji,ti. Konkurenca belgijskih in luksemburških podjetij vpliva na cene naravnost katastrofalno. Ekspertna trgovina pa kaže v zadnjem času nekam bolj prijazno lice; Nemci se trudijo na vse kriplje, da se na svetovnem trgu vzdržijo. — V Ameriki nič novega; tudi v Evropi se položaj ni prav nič spremenil in je ostalo vse tako, kakor prej. Merodajne so še zmeraj finančne skrbi Francije. Eksportne cene do pičice iste kakor v prejšnjem poročilu. — V Angliji so se pa razmere ckoli 20. decembra nekam nepovoljno razvile. Zlasti rastoče cene koksa delajo producentom velike skrbi; od teh cen so odvisni tudi nabavni stroški železne in jeklene industrije. Cene iste kot zgoraj. Ker pride pri eksportu je inventure. Obseg kupčije se je nap rani prejšnjemu mesecu zmanjšal in ni nobenega znamenja, da se bo v kratkem kaj spremenilo. Strcjne tovarne sicer še naročujejo, a ne več tako kot prej. Tudi ekspertna trgovina je zelo mirna. Cene železa so nizke, konkurenca velika, kupna moč konsuma majhna, zato se eks-port ne more razviti. Zaloga sveže pražene kave, mlelih dišav fai rudninske vode DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave svinčenih cevi, odlitkov iz armaturnega brona, signalnega orodja, lesenih škafov in veder, žične vrvi in odlitkov iz sive litine. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije vsak delavni tlail •od 10. do 12. ure interesentom na vpogled. * Točna Ib solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki IGROMI v vseh barvah in vrstah od Din 18 — naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombo/, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščli e, ščetke 7a zobe, obleko In čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Fitifrcmreta vsilita ob ioSi. Na veliko ! Na malo 1 prodaja PREMOG Ise slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo • - uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. V* Naslov: i Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva ccsta št. 15, I!. r.atlstr. carinsko posr« 'n i Telefon ipterurban] fetcT. 434 Noslo* brj!0|avk«n „ O H O M " Zastopniki druibe »palnih vok S. O. E. cn ekuptetne poiUjke. Zdrava