St. 40. „SoLa" izhaja vsak petek in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 (Setvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po. slanicah" se placuje za iiavadno tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat I » » „ » 2 „ ZaveCe crke po prostoru. V Gorici, 1. oktobra 1880. Tecaj X. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na fltarem trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiy'ajo uf ediilStVu„Soce" v Gorici v Hilarijanski tiskami, narognina pa opi,avnifitvu„So6eu na Koronji v Sticsa-vi hiSi fit. 10 ,11. nadstr. Rokopiai se se vracajo; dopisi naj bo blagovoljno frankujojo. — Delalceni in drugim uepremoSnim to naro&nina 2ui2a, akoie oglase pri urcdnUtvu. Dr. TonkU je nasi poslanec. V pondeJjek, 27. sept, bila je zjvahna volitev v volilnih naSih okrajih. Raznotera poro&la, katera so nam do§Ia od mnogih strauij, naStevajo mnogovrstne povode, vsled katerih so se volilci odlofievali za enega all drugega kandidata. Poroflla pojasnujejo nam tudi o prepricaoji, katero so zajemali volilci iz gorigkega in trzaSkega slovenskega lista. Pripovedujejo, kak6 so list za iistom prieakovali in primerjali priporoftla in razloge tu in tara, Onih volilcev, ki listov niso brali, bilo je majhno stevilo. Taki so se ravnali po ustnih pojasnilih in priporoCilih. S prepritanjem tedaj, katero so zajemali na§i Jjudje iz rnznih virov, Sli so ua voli^fie, eni pogumni in odlo&ii, drugi v nejasnosti in bolj ali manj oinah-Jjivi. Prijel pa je dr, Abram v Bovcu 4, v Tolminu 17, v Gorici 16 in v Sezani 50 glasov; tedaj akupaj 67 glasov. Dr. Tonkli pa dobil je glasov v Bovcu 9, v Tolminu 54, v Gorici 117 in v Sezani 2 glasova; skupaj 182 glasov. Po takem izvo 1 jen jo dr. Tonkli z vefiino dobrib dveh trctjin glasov za drLavnegn naSega poslauca. Da ua&i volilci in U. braici v obce izvedd, kako sodijo o tej volitvi drugod, naj jim povenio razsodbo „Slov, Naroda", katera se takd-le glasi: „Mi kar naravnost refiemo, da nam je ta resul-tat prijeten. Sicer sum bili tej volitvi nasproti objektivni in prav mirni. Nic" ncsrece ne hi bilo, ko bi bit tudi dr. Abram voljeu. „Oba sta naSa," rekli smo precej taLus, ko smo sliSali, da nekatori kandidirajo dr. Abrama. In tudi glasilo goriSkih SIo-vencev je precej reklo, da, ko bi imeli goriSki Slovene! dva mandata oddajati, dali bi jeden Tonkli-ju, drugi Abramu. Ker je bil pa le jeden sam sedez oddati, mogel ga je le jeden moz zasesti od dveh. Tu se je morala dati jednemu prednost, tu ni bilo mogofce posnemati one otrocje Ijube-znosti, ki ima vse najrajgi, mamo najraj§i in oCeta naj raj §i. Volilci so dali dr. Tonkliju prednost, in menimo, da so dobro zadeli. Z dr. Tonklijem uamred je prirastel malemu kro-gu slovrnskih poslaucev ne le zanesljiv s ogl as ovale c, temuS mo2 izbornega govorniSkega talenta in o-ne, rekli bi, brezobzirue narodne odloSnosti, katero je ba§ v vrstah slovenskih poslancev treba bilo pomuoftti. Zlasti za na§e narodno vpraSanje, to na§e duSevno eksisten&io vprasanje, cglaSafi se tre-ba, da se odslej inofii pomno26. In za to je dr. Tonkli dobra moL. Od njega upamo, da bode, ker diiav-ni poslanci zastopajo nele vsak svoj volilni okraj, temuC vsak vse avstrijske okraje, pugosto glasil se ne le v goriskem, temufi v obfieslovenskem duhu in obce avstrijsko-slovanskem. To staligfie smo tudi pred volitvijo v ftSoaitt z veseljem brali naglagevano, ter ga torej smemo smatrati kakor nekovo naroSilo volilcev kandidatu. Tako bode novi poslanec ne le zadovoljil 2eljam ogromne veCiue, ki je zanj glasovala, temuC pridobil si bode z dejanskim dokazom, da je moz beseda in sposoben zagovornik svojega naroda, tudi ono manj-Sino, ki se mu je zdaj odtezala dati glasove. Se naj pristavimo, da nas je veselilo, da se je volilna borba med dvema domafiinoma vrSila v mejah dostojnosti. Ce je kje preskoSila Crez mejo stvarnosti na osobnopolje, tva" na Dunaji in druzih visokoSolcev 2 Dunaja in iz Gradca pa bogoslovcev do mie gimnazijeev se je bilo zbralo obilno od vseh rdd Slovenskega 1 I ne-kaj ^noranih* smo videli, kar biva dendenes pre-redko 1 — Narod priprosti v neStetem Stevilu pa se ni zganil z mesta; hotel je poslusati, hotel je uciti se! Pri^akovati mimo tacega vremena ni bilo tolice-ga zbora. Se v6, da je oko iskato zastonj nekaterih, ki se jih je nadejalo. Recimo: ti so bili evangeljski svatje! Ali bolj tank! ne moremo odpustiti in poza-bili, da Srbi nfso postaii nijednega zastopuika 1 Vsaj nkjerko1i se preslavlja VukStefanoviC Karad-z i d, oce srbskega knji^estva, ondi se hvalno omenja i Kopitar* (pi§e prav prof. Mam v let. TovariSi). Da so se spomnili tega doe* brzojavno — to nam vep premalo! Krenimo zopet k popisu. 2al 1 da vsled premalih prostorov morala se je druzba za mali Cas loLiti: manj§ina, gostje 3 tujega in veljaki zasedli so dvorano v prvem nadstropji, a „Sokol,u pevci, dijaci in drugi so si dobili prostora na obSirncm pddu tik hi§e. Kaka gnjeCa bi bila ob lepem vremenu I — V dvorani poprime prvo besedo predsednik dr. Zarnik. Svojo tehtno napitnico uvaja prim6rno s tern, da om6nja, kako slavo in zaupnost, da so pri-dobili Kranicem v cesarskej rodovini sovrem6ni, ki so skoro baron Vega, pravdoslovec Dolinar pa jezikoslo-vec Kopitar, da le tega imamo Slov6ui in Slovani zah-valiti po veCem c. k. pridvornej knjiznici, katerej vr-hovni Cuvar bival je Kopitar — da od presvitlega prestolja, monarhove dobre volje in spravedljive mu vlade smemo upati tudi zadostlnja in izpoln6njo pra-vicnih terjatev itd. in g. govornik sklene se nslavo cesarosti F. J. I.* — Zaterjevati ni treba, da po ta* kej motivaciji une*lseje pos6bno buren, trikratni „zl-vio.u (Slaval) V drugo govor&Y predstavlja ter pozdravlja g. dr. Zarnik odH6ne goste, cestitag. prof. Sukljejn z Dunajskega novega mesta na slavnostcem govoru, imenuje posam^a^ n^visoine UonioJjube slovenelw tec nazdravlja 2ivo vsej gestitej druzbi gostov. (Ziveli! ziveli!) Za tem preCita g. Murnik doSle slavnostne brzo~ vesti. — Skoro da ni mesta vsem tem pozdravom, a zdi se ini/da se ni ogniti tem-le: Z Dunaja doSIa je od ruskcga biskupa Ra~ jevskega: brzovest: Slava neumorlomu Kopitarju, otcu slavjanske nar'ce, koga imao sam srjeCupo-znavati na Dunaja; slava narodu, koji zna poS-tovati svoje ucene mazeve, a raditi, kao su oni radili. Pozdrav od svijuh rus kih s 1 a vi s ta! Ziveli Slo-venci t Iz Krapine Ivan Kukuljevic. Eopitar prije 45 godiuah potakauo i mene; da pomojivc gojim slavensku knjigu; s toga zalim, da njegovaj sveCanosti prisntstvovati ne mogu te klieeat iz dna srdca: slava uio! Iz Belega grada srpsko ufieno druSt-vo: Slava slovenskom narodu, kuji je celokupnom Slovenstvu dao Kopitara! Slava danaSajim prva-cima alovenskiru, nasledniciina velikog rodoljuba, ne samo po ktvi nego i po duhu! Slava sa svih krajeva neuinorlome Kopitara! Iz Novega sada „knjizevui odbor „Ma-tice srpske" : Histurija preporodaja srpske knji-zevnosti prepietcna je sjajnim trakom imena Kopita-rova. Srpski narod poStujuei pomen Vuka Karad' 2iLa sjeease svagdes pictetom i Jarneja Kopitara. Zalo i knjizevno druStvo Matice srpske da-nas sa oduSevljenjero pozdravlja stoletnicu slavljeuog pokojnika. Iz Prage. Bescda unielecka v Praze, uznavajic velike zasluhy Kopitara o vedou slovanskou, kori se o deu vyznamne slavnosti slovenske pamatce velikeho licence, a provoslava ma nehynoaci slavu I Iz Zagreba brzojavil je v im6 Sofijske „sla-vjanske besede* prof. BezenSck: Zadrzan prisutstvo-vati btoletuici, izrocara Slovencein stcne bratske po-* zdrave od Bolgarov, podiljajod ob jednem doticno pismo v originate, v katerem kli&jo Slavjani od Balkan a gromovito slavo uspomeoi Kopitarjevcj za njegove nmtm zasluge, kakor v obce za Slavjanstvo tako posebno tudl za Bolgare! — Te brzovest! govore glaano, da Kopitar, doma na Kranjskesi, slovt po Slovanskem pravi „car slo-vinski"! Moza, ki je delal na korist vseh Slovanov treba je, da i vsi Slovaoi slav6" — brzojavila je vrla omladina eeSka „akadei* 'ckeho spolka ve Vidni." In res je bilo tako 1 Poleg teh pozdravov doSli sobrzojavi Seizmno-gih drugih krajev. Razen tega se tri pisma, v kate-rih dr. Fr. Badki v irae, „jugosIavjanske akademije znarosti," Ivan Kostrencic za odbor „ Matice hrvatske," ter dr. Fon za „hrvatski Sokol* obzalujejo, da ne more nikedor odbornikov svedok biti na „bratinskoj svecanosti,* a da svojim zastopnikom pooblascujejo pro!, dr. Celestina. NI mi treba opomniti, da vsaka teh brzovesti bivala je sprejeta z najvecim entusiasniom in glasno hvalol frvela zavest slovenska in slovanska! Dopisi. Z GoriSkega. Z veseljem sem bral v 38. St. jjSoCe" dopis od sv. Lucije, ki nam prinaSa radostno novico, da je v iamoSnjem okraju prizadevanje vcleu-cenega g. dr. Bizzaro-a razkrilo staropogansko poko-paliSce. Prazgodovina naSih gorskih seliSfi je dosedaj skoraj v same praSaje zavita, domorodcn dobro de, c"e pozrtvovalna ucenost vsaj kakega raztegne in v pretekle teme, ce tudi le z zveplenico, posveti. Pre-iskovanje pri sv. Luciji me je spomnilo starinskih znamenitostij v naSih gorab, ki so me nekrat zani-male, ki sem jih bil pa potem Cisto iz glave pustil; izvedence bi znah nekteri podatki zanimati, zato jih priobcim. Na tolminskej Koritnici, obCine Grahovske tik nad novo cesto sredi poti med Koritnico in Zarakov-cem, so ze veckrat pri prekopavanji naleteli na prav znamenite starine in sicer na zemlji§Lu imenovauem „Zalaj§gem,t, pripadajocem Iastnikom his\ Stv. 13, 17 in, fie se ne motim, 25. Ranjki BKrivec*, po domaiie, je bil pred leti posekal veliko hruiko in, ko je paro-fcek skoreninoma izkopaval, zadene ob velik lonec, s kamenito plo§<5o pokrit; v Ioncu najde oglje, bron-ten lepo vstrgan kotlie in nekaj srebrnih palfiic; vse to proda, ne vem komu, in toliko skopi, da si noy kotel za kuhinjo omisli. Seveda ranjki Krivec ni bil ud nobene arheologiene dru2be, .zato je svojo zname--aito najdbo le po novem kotlu cenil, oglje v loncu je pa preklinjal, ker mu je bil bojda zavistni hudiC ru-mene cekine tako pofirnil, da jih ni mogel n'koder menjati. Prav blizu na zemljigdu lastnika h. §t. 13 izkppujejo se pa starine v vecej mnolini in sicer o-bilno bronastih igol (fibulae), s kterimi so rimski voj-SCaki povrhne pla§«e (chlamys) zapenjali, prstanev iz • jantara (wsmolea, pravi kmet), Llove§kih kostij, prav dobro ohranjemh; pisatelj teh vrstic je sam. obCudo-val vefi Crepinj, ki so s popolnim zobovjem vanj zijale. ¦Ravno tarn 8Q vekm grobljo safcsebe ti^aUr in med . sohim hrusfem eel (love^ki kostnik (skelet) skupaj | naSIi. Ko bi se sdoblje in po naCrtu prekopavalo, od-S krila bi se znal -i marsikaka znamenitost. V blizmi j njivi, §tv. 17, je bil izkopal lastnik ceW zlat denar, ki ga pa nisem videl, in tudi ne vein, komu ga je I bil prodal. I Najzoamenitiii so pa ostanki nekega zidovja, I ktero iraeauje ljudstvo po domace „pa §anci". Od j levega brega BaLe pri Zarakovskem mlinu nahajajo se I sledovi trdncga. Sirokega zidu, skozi in skozi gori po | pa^niku „v Bnkovems veu pod Brelihovo hiSo. Le ne I §e vise, in od desnega brega reze zopet na nasprotni I strani ZarakovSko mrjo ven gtjri pod robL. Kedaj in f zakaj so to zidaoo pngrado postaviii, ne vem in tudi I vgibati nic ne morein. Ljudje jo imenujejo nKancou I in pravijo, da je bila protc neketnu sovraznikn po-I stavlj'jna (kteiemu?), da ?a I njo celo vodo u^tavili(!!). I na vrhu pri Brelibu pa, d;i je bil grad, da je §e se-I daj vse votlo pod hlevom itd. Nekteri zakladovrtovti | so po Bnkovem ^e veikrat rili, pa raesto tekinov do-i bili vedno le okamenelo ni tvto in 6rno og^e. AH je I bilo tndi na Koritnici kako rinisko pristani§Le. ali je | vodila cesta po BaSki dolini na Kranjsko ? Kdo ve V I Feutingerjeve table mislim. datemno spominjajo neke I poti tod ven na Kranjsko. Starinoslovcem bi vro^e I priporo&I te zgodovinske sporaiuke preiskovati, mo-I goce, da se njih trndoljobje splate in naic prazgodo-I vino s kako lufrcc osveti. Pri tej pr lozuosti naj o-I menim nasvet, ki sem ga nedavno sti§al iz ust odtifi-I nega rodoljuba. Preiskovanje starin se brez gmotnih [ pripomookov ne da zdatno vrSiti; posameznikov Slo-I vend nimamo v izobilji, kibina Iaslue stroSke za sta-I rinami sledtli, bogato zalo^enih arheologiSkih dru§tev I tndi manjka; ponmgati si moramo tedaj, kolikor se J da, sami. Ali bi ne bilo mogoee ustanovtti druStvo J ljubiteljev starinoslovstva, ki bi z denarnimi doneski I pripravilo sredstvo, da se po izvedeneih in po rednem I iiaertn obelodanijo zgodovinski spominki, kar jih Se I zemlja krije? Vsak pravi rodoljub bi v iateresu do-1 mafie zgodovine gotovo rad daroval malo svotico. Za-I fasno bi bilo pa ieleti, da rodoljubi vsak iz svojega I kraja objavijo, ali in kje znamenja ka^ejo, da bi se I utegnile kake starine pod zemfjo najti.*) Premuogo I dragoccnih os^aukov starodavnosti je ze po neraaruosti I umCenih, treba je vsaj reSiti, kar se §e reSiti da. Z GonSkega, 29. sept. (Za pedagoge.) Dan-danes se v pedagogicnib ktogih povsod povdarja, da 1 morajo §ole narodoe biti. Narodne Sole, menimo I mi, so take, v katerfh se nasa mladina v matertnem I jeziku podttCuje. Tedaj Slovenec naj se ufii v slo- I veuskem, Italijan v italijanskem jeziku itd. To se dan- I danes v ljudskih golah tudi godi, kajti poduCuje se I tam le v materinem jeziku; nemScma ni obligaten I predmet, ampak je ucitelju na prosto voljo dano, Ce I jo hoce predavati proti odSkodniui poleg doloeenih ur, I ki mu jih ueni nacrt nalaga. Tega pa narodnemu I uCitelju skoro ni mogoCe storiti, ker rau uie tako I uCni nafirt odmerja ogromno Stevilo ur. I Pa kaj se je te dni zgodilo? Nek de&k, do-vrSivSi s prav dobrim vspehom trirazredno narodno I Solo, hotel je vstopiti v Gorici v cetrti razred tamo- [ Snje Sole- Pa tega ni bilo mu dovoljeuo, ker ni bil J prav dobro \ nemSdini podkovan, in moral je dedek, | ue"enec-odlicnjak — romati v lit razred, samo zbog I nemSCine. Ta defick, ki je u2e skoro vso tisto mo- f drost — izvzemsi nemSdino, ki se ucl v 4. razredu ! cmenjeue deS. Sole—vsrkal na.trirazrednici na dezeli; I ki je uze rabil berila, ki jih otroci rabijo v Gorici v I 4. razredu; ki je u2e izdelal polovico 4. Moenikove raCunice: — naj se zdaj v 3. razredu zopet po tretji 1 MoCnikovej racunici uci in to zbog tega, ker ne zna toliko nemScine, kolikor se je na goriSkej deSkej Soli od njega zahtevaio. Ta odliCni defiek naj se sedaj tako kaznuje, da mora radi nedovoljnega zn&nja nem-Sfiine cas tratiti in — den a r, kar je z ozirom na njega ubozne stariSe res osodepolno. §e tega mu niaO hoteli dovoliti, da bi ga na en mesee na poskuS-njo vzeli v 4. razred, da bi ga potem, ce bi ne I zadostoval, odstranili v| III. razred. Po takem tit fiuda, da mora pri otroku liubav do Sole otrpntti, da otrok zgubi veselje do Sole videfi, da mora ucenec-odlie-njak^razred—ponavljati. Kako^se tedaj to vjeraa z znano dr. VoSnjakovo resolucijo, da morajo Se celd srednje Sole narodne biti, ko se Se v ljudske Sole nem-S6ina vriva? | Iz §empasa, 29. sept. (Izv. dop.) PaClagalbi, ako bi hotel trditi, da tako velika zupanija, kakor je ravno Sempas, ne bi imela Iepega Stevila veljavnih narodnih mo2, pravih narodnjakov z duSo in telesom. Ni bilo toraj tezko pri prvotnih volitvah izbrati Sest *) Mi se popolnem zlagamo z 2eljo g. dopisnika. Naj-prejeje treba razodeti opraviiena dozdeTanja krajer, kjer b: se nahajale sterine. Izvedencey arheologov imamo =-laj en par na Pnmorskem. Ti bi utegoili porofiati inprositi podpore pri_ naufinem mimsterstTU, katero je za5elo t zadnjem deset-ietji moSno ozirati se na starinosloTJe. No?i mazej dnnajsM inwl bo kaate v strojih zbirkak pravih starin ne samo s kia-siene zemlje, ampak tudi iz mnogib. avstrijskik pokrajin. Mi 61 obogatiU s fiasom goriSki moz^:ia nekoliko na§e*prazgodo- narodnih in znacajnih Sempaskih mozakov, kateri bi Imeli voliti poslanca v drzuvni zbor. Da celd dneva prvotnih volitev ni frebalo, Sempaski zopaniji nazna-niti, zbralt so se narodnjaki, ko so dan volitve zavo-hali, sami brez uazqanila ter se seveda tadi sami sebe volili; samo dvema nepovabljenima so volilno pravico darovali iz vsmiljenja. Pri shodu slovenskih volilcev 24. dan augusta v Gorici so Sempaski narodnjaki seveda bili navzoCi, ter so se z vsemi mocmi potegovali za dr. Tonklija, kotdr2avnega poslanca, in so zastavili svoje glasove tudi njemu. A svojo pravo narodno zavest, volilno zrelost in poSteni zna«5aj so Se le dan volitve, t. j. 27. sept, pri volitvi pokazali. Mozko, kakor se narodnjekom spodobi, stopili so Sempaski volilci v volilno dvorano; a ko jih je gospod okrijni glavar poklical za glasovanje, so se ravno tako mozko obrnili ter dvorano zapnstili brez glasova-nja. To so veckrat ponavljali. Dva volilca, ki sta spoStovana duhovna, sta o svojem easu glasove oddala dr. Tonklijo, a drugih 4. volilcev le ni bilo k glaso-vauju. Proti koncu volitve se vendar dva v volilno dvorano privleeeta ter oddasta glasove, a da bi se ni-komur ne zamerila, glasuje eden za dr. Tonklija, a drugi za dr. Abrama. Druga dva volilca pa Se sedaj nista bila prepriciina ne za ednega, ne za druzega kandidata; mogo&e sta kacega tretjega po mestu iska-la, a ko ga nista dobila, sta svoje glasove nazaj v Sempas prinesla. Slava njima! Vrlo dobro so Sempaski volilci svoj znacaj odkrili ter volitveno zrelost pokazali. Le tako naprej, in stvar bo dobro napredo-vaia I — Izpod Rombona, dne 27, sept. (Izv. dop.) Ve-ni, vidi, vici zadonel je krepki glas, koji se je od-meval {esto ponavljajofi se se sivo-Iasjega in staro« slavnega Rombona 0 poludveh urah, po poludne, ba§ ko so si moCili volilci in drugi narodnjaki svoja suha grla .: dobro kapljico. S trepe&ra srcem smo priCe-kavali brzovestno poroCilo o izidu volitve iz Tointna ali pa iz Gorice. Sklenili smo vsi, koji smo bili vne-ti za g. dr. Josipa Tonklija, da se hocemo vsake de-monstracije vzdrzati in da nofiemo ljudstvo demorali zovati, kakor se je godilo proSlo leto, da so zmago-valci celd sikali z nepristojnimi psovkaini na zmagance, Evo, tocno 0 poludveh urah po poludne doj* de telegram iz Gorice. Telegram se je glasil: „Dr. Josip Tonkli izvoljen z ogromno veeino.,< HvaLi Bogu! zmagaje naSa, vzkliknil je vsak izmed nas,ter vsakemu volilcu brala se je z obraza znotranja ra-dost, da je na§ vrli in obeespoStovani rodoljub sijaj-no zmagal, kljubu tolikim zaprekam in osobnim so-vrainikom, koji so vse strune napeli, da bi propadel tudi pri sedanjej volitvi. A ogromna veCina slovensko-goriSkega naroda spoznavSa zasluge in vstrajno delai-nost blagega mo^a ni se dala prekaniti in pregovori-ti niti od tr^aSke „Edinosti,a Cijih listov je bilo raz-postljanih sedaj o volitvi po GoriSkem, kot v jeseni Iistja pod drevesi, niti ni se dala omamiti od Ko-menskega Petelina, koji je raznaSal se svojim kljunom nekaka pisma Abramove barve, tersliSali smo ga pe-ti vrh Rombona: Ki-ki-ri-ki, kedo smo mi, komenski petelini, na posled niti ni se dala zapeljati od c. kr. uradnikov, koji so napeli vse sile, in so se posluiili raznih sredstev proti poStenemu kandidatu dr. Josibu Tonkli-ju. * NaS dopisalec s RoroSke meje skoro zagotovil je v posledujem Socmem listu, da bode vseh 14 vo-lilmh moz oddalo svoj glas dr. Josipu Tonkli-ju. A s kakim dudom smo se eudili na dan volitve v Bovci, videfii, da vsi trije volilni mozje iz 6ez-SoCe in eden z Zage ne bodo glasovali za dr. Josipa Tonklija, nego za dr. Abrama. Kedo je tega kriv ? Nek vladni komisar, ki se je spozabil, da sluzi zdaj pod mini-strom Taaffejem, a ne pod Auerspergom, ker ta gosp. je celo nod porabil za agitovanje, a raztolmaeiti si ne moremo, k kakega namena je bil tako vnet za dr. Abrama. Saj sedauji minister Taaffe 2eli, naj bi se no vtikali c. kr. uradniki v svobodne ljudske volitve, nego naj bi pri njih zvrSevali svojo uradniSko dolznost; vsled tega naa je osupnilo vedenje Onega komisarja, ter misiiii smo si, da dr. Abram more biti kak urad-niSki kandidat. Kljubu temu pritisku dobii je dr, Jo-sip Tonkli veaino glasov tudi na BovSkem, in nada je, da tudi Bovcani bodo s casoma vrgli se sebe progo, da mora biti poslanec c. kr. uradnik ali oni mofc, ko-jega c. kr. uradniki pripotocujejo; kajti tudi tukaj prodira narodna zavest. Politicni pregled. AVSTRIJA. Cesar se je vrnil se svojega potovanja prav zadovoljen. Trdno zaupajo, da so vtisi cesarjevi §e bolj utrdili Taaffejevo vlado. Taaffe pa se mora zdaj odloSiti na desno; dra-gafie ga skuSnje — v Skodo Slovanov — podu-ce, hoditi z desnico. Bivii minister Korb imenovan je za c. kr, nainestnika moravskega. Mislijo, da ne foo nasprotoval vladi s tega tudi za rairavske Oelie prevaznega mesta. Biv§i ministerski naraestnik Chertek pa gre v Prago v sluzbo, da si lie zoa ni6 Seskega. Te dni se j« govorilo, da Haymerio ni ve6 v prijaznosti z Andrassy-jem, In §e cclo Ggri da bi si neki ne zeleli vi>5 Andrassy-ja naiprej-snjera raestu. V Zagreb a je zaeel izliajati nov politi-den dncvnik „Ustavtf;tjlasilo" bo vladne vcBine zborove, izdajatelj pa je g. I. Von&na. Ogrski zbor se je pricel v saboto s kra-Ijevim reskriptom. Ondan je bilo sliSat! o priblizevanji Italije k avstro-nem§ki zvezi. Odkar pa je dobila Francoska novega ministra zunanjih zadev, pibazopet nasproten veter. Francoska in Italija se hofieti zopet sprijazniti. Nem&ja in Avstrija pa name-ravati neki ponoviti prej§rrjo zvezo z Busijo. Takd vlade svoje zveze mcnjajo takd rekoS v enem tednu, kakor Sasniki svoja porofiila v e-nem dnevu. Na Francoskem pri^akujejo zopet mir-nega vladnega postopanja na zunaj; menijo nam-re6, da naslednik Freycinetov stari Barthele-my Saint Hiiaire zeli zmerno politiko. On je istih misli, kakor pokojni Thiers, da samo konservativna republika imagotov obstojvFran-ciji. V resnici so franeoske razraere take, dase je bati propada sedanjega sistema brez zmerne politike na Francoskem. V Osinji bilo je ta teden §e vse pri sta-rem. Dogovarjale so se vlade med seboj o tern in onem, Kakor smo zadnjifc omenili, Crnagora se mora pripravljati za boj; in za 28. sept, bil je odloSen zadnji dan za mirno pogajanje; drugafie Qsiaj vzamejo vlade s silo in ga raz-ru§ijo. Albanci so namrec" trdovratni, nocejo so vdati; Tur&ja pa je do zadnjega z zvijacami sleparila vso diplomati6no in oborozeno Evropo. Banes pa sliSimo, da so v»e skup od-lozili, ker se mora Crnagora dobro oboroziti za boj, Slisi se celo, da Osinj gori. Grki so tudi 60.000 moz postavili na noge. Vseu&ligce atensko so zaprli za prihodnjo zimo, in ze tudi visokosolci odhajajo v vojsko. bi narod dozorel tudi za brarabo proti tujim sovmz-nikom in ne samo proti rclativni, za narodnost ne-bistveni Skodi v domacem taborji. Odkritosrcjio pa Mimo, da domati vodniki z ustno besc.do in v gla-siiih zdruzeno postopajo, pa modro gled6 na tujstvo narod vodijo. UrcdniStvo. Domade stvari. Slavnemu p. n. obSinstvu! Zanaprej imela bo „SoLaa drugo vodstvo. Nase pokrajinske potrebe z obeim polozenjcm na§ega naroda ,so lak6 razvidne ofiitne in erojue, da si pravo in zrelo prepricanje ne more biti naeelno v nasprotji z raznimi slovenskimi glasilt. Zato novo vodstvo ..Soce" noae in se more ne ponasati se z neodvisnostjo, za kateio se je pogodilo v prvi vrsti in popolnem. List na§ 2eli na oza domaca prasanja odgovar-jati, in kolikor je ob6ega v domaCih potrebah, kori-stiti ne samo nasi pokrajini, ampak vsemu sloven-skemu narodu. Nase vodilo bo, da se potegnemo povsod za resnico in pravico. V najvefio Cast |si bo-lemo Steti, ako bo nas imela krivica za pnstranske, po§tenost pa za poStene. . V takem zmislu nekako zelimo, da bi ne lmen na GoriSkem samo potrebo svojega glasila, ampak da bi „SoCatt v resnici tudi ustrezala naSemu ljudstvu. V tem pomenu obracam* se d^marijivih delav-cev, da spravyo zastale moci v tek enako toku prave Soce. Sanio takd bo BSo6aa vredna tudi gmotne pod-pore za katero se bo potem priporocala sama. Nam resne volje ne manjka, in tudi potrebne moei srpn-avajamo; z^vuzite se z nairn, da se okrepnno in pov-zdignemo. Bala je dovolj! je v I^iavnozbor^a sedaaja volitev dalanam raznil poroeilih toliko pojasnil in gradiva, da bi ki so ga ne mogli porabiti v veC listih. Pojasnila, nam. do§la, pricajo, o raznib povodib, razlogih, ki so delovali odlodilno na na§e volilce. Visoko cemmo ta porofiila kot veljavno statisti6no gradivo za razno-tera premi§ljevanja gled6 na zrelost in nezrelost na-sega naroda. Nam ni mar, nasprotnike pobijatt, ne-poStena in slepivna sredstva: imenovati po imenu ah kakor koli nia§cevati se. Dovolj je opomniti, jda mi nismo napadali; mi smo se samo branili; in §e za obrambo so bili nam prikratili cas in priliko. 06. bralci naj sami sodijo. Porabiti pa hocemo o priliki zadnje skuSnje v poduk narodoy. Zelimo pokazati, kje je ljudstvo nase zrelo m nezrelQ; 2elimo, da se narod popne toliko, da bi ga pe slepUa vsaka sraet q ya^uih pri!ikab| 2eJimo, da Predsedni§lbvo druStva primorskih voja§kih Veteranov pdkiie^ene grofije Gori§ko - Gradiske, vabi najvljudnejii k slovesnosti blagoslovljenja svoj« .i|i. vprasanjih radi naslanjali na ta stcbi'r. V pravnih in finanfinih zadevah je Goriup pravi odlifoijak; — zato pa smo ga 1'eto za letom pri vsakcm zborovanji videli v pravnem in tinahCnem od-seku — iu uavadno oblnJSenrga z najvaZniSiini refera-ti. Kot dczc.lni odbornik je ei-ako vestho in marljivb spohioval svoje doliaosti — doklcr mu niso zafiele za-vre delati telesne nadle^hosti, katere so ga slednjifi primorale, odloz^iti naj prej odborniStvo in potem poslanstvo. Ce kdo drug — sme gotovo tudi gosp: Goriup z mirno vestjo reCi, da gre v zasluiSeni po-koj Iu mi mu ga privoLcmo iz vsega srea; naj gage dolgo let uftva ter so v njem telesno tako okrepi, da bo tudi prav okusil, kako sladko je pofiivati po dolgoletncm trudapobiem delovanji. Na muogaja leta I ¦— Razglas. Z dovoljcnjcm vlsokcga de/elnega od-bora priredil se bo na tukajrinji Soli ob Lasu trgatve 3 dnevui kurs 0 kletarstvu in sicer due 4. 5, 6. oktobra t. I. Prcdpoludiic bodo prcdavanja 0 tcoriji vinorejc, popoludne pa se bodo mWi prnkticni razkazi, kako se ima ravnati z vinsko posodo, kako se napravlja belo in Lrno vino in kako se ima ravnati z mladiiu vinom. K temu javnemu poduku so vljudno vab^eni vi • norejei toliko s K'asa, kolikor z Brd in Vipavske* Gori§ke doline, ker prircdile se bodo poskuSnje 0 na-pravi terana, kakor tudi belega vina, in v ta nomen nakupljenega raznega grojzdja. Vodstvo slovenskega odddka define kmetijske Solo v Gorici. V Gorioi so napravill za hilne ItevH'ce rr!?• memo velike tablice. V sredije dotWna Itevilka; pod Stevilko pa je ime uline. Takd clovek pri vsukl IiiSi izve, po kateri ulici hodi, Vsaka ulica zafoies »>rvo stevilko po eni strani in 2 drugo po dvugi strani. TakO* ni treba Cloveku uoUufci &i v glavo veliidh Ste-vil in pa iskati hi§e tje in sem. Na Dunuji imajo in zdavna tak red. GoiiSki dasnik „Raccoglitore", ki izhaja vsokili 14 dni, priuafia'v svojej zadnji St. z vel'kim veseljem pisemce neko gospodifiine, katera ni hote-la umeti nemSkega vabila za nakupovanje raz-notere obleke. Ona so Ludi, dajiv Trstu silijo Wago v nemS TLjblw3l9 General - Sepot dsr Britannia - Silber - Tshrikea i WIen 17 Elisabethstrasse 6. JK^" Na stotine zalivalnih in pripoznalnth pisem je na javni pregled v nasem bureau. Pri naroebah zadostuje napis: BLATJ & EANN, WIEN. V BUKVARNI PATERNOLLMEVI na Travniku v Gorici se dobivajo sledeCe „Vojaske knjige" za c. k. vojake slovenske narodnosti potrjene od c. kr. drzav-nega vojnega ministerstva i. SLUZBONIK (Diensfc Reglement) za c. kr. vojsko I. del (slovenski) . . . . gl.^—,40 2. SLUZBOVNIK (Dienst Reglement) za c. kr. vojsko II. del (slovenski) . . . . „ —.35 3. SLUZBOVNIK (Dienst Reglement) slo-vensko-nemSki za c. k. vojsko po vpraSanjih i odgovoiih II. del (a 4 podobami) . . . „ —.40 4. SLUZBOVNIK (Dienst Reglement) slo-vensko-nemSki za c. kr. vojsko po vpra§anjih i odgovorih HI del........„ —-.30 5. GARNIZONSKA i strata slu^ba slo-ve»isko-nem§ka po vnra^anjihi odgovorih (Gar-nisoii.s- und Wachtdieust)....., „ —.35 6. NOVA PUSKA slovensko-nemSka po vpraSanjih i odgovorih . v......- —,2G 7. PODUKOZEMLJISCU (Terrainlehre) sloven8ki s 1 podobo........„ —.10 8. BOJNA SLUZBA, raztreseno vojevanje, nova pu§ka, slovensko-nemSki i nem§ko-slo-veuski slovarCek (Felddienst) slovenski (s 4 podobami)...........„ -—,40 9. GRAMMATIK der slovenischen Spra- cbe fur Deutsche (vojaSka slovnica) ... „ 1,20 Vse te knjige se lehko navoCe tudi: v Gorici iri Dase-ju, v Trstu pri Dase-ju, v Ljubljani v katoliSkej bukvarni, v Celovcu v tiskarni dru2be sv. Mohora, v Celji pri Draxlerju, v Mariboru pri Novaku, v Gradcu pd Cieslar-juin na Dunaju | $n Seidl-nu. Priporocujem Starisem, [ki ^elijo svoje otroke solarjc v dobri fhisi ohraniti, prav pri-pravno stanovanjc pod kapelo liis st. 6. En duhovnik. St. 234/E Oznanilo. Se daje javno na znanje, fda t zmisla ob-stojeSik pravil bodo zaLele vsako leto navadne poSitnice letos dne 3. prihodnjega oktobra in nehale dne 17. tistega meseca. Med tem casom so ustavljena vsa razmo-tavanja opravil v zastavljavnici in prav tako y hranilnici. Raviiatcljstvo zastavljavitice in z njo zdiuiioiie hraniliiice. V Gorici, cine 18. septembra 1880. Ravnatelj: Dom. Lovisoni. F. WORULAT-ova kfljigarna v Gorici priporoea svojo zalogo SoUdlt knjig in solskih priprav za vse Me, ilciteljsle shzk V ovom Skolskem kotaru sa izpraLnjene sledefce ueiteljske sluzbe: U&telja III. verste na jeclnorazrednici u Tatreli in Brezovicc sa slovenskim ucnun jcztkom. Sa ovimi sluzbanii sa sakupljeni dohodci utemeljeni zemaljskira zakonem za Istriju od 3. novenibra 1874 br. 30 odnosno od 10. dec. 1878. Oni, koji traze za podelenje jed«e ili druge ovih sluzbah prositi irnadu reduo dokuraentirane niolbenice, ako su jurve u slazbi, tragom pred-postavljene oblasti, ako joste nesluze, ravnim putem najdalje do 20. oktobra t. g. na ovo c. k. kotarsko skolsko vjece odpremiti. C. k. kotarsko skolsko vje6e Toloska due 24. septembra 1880. PraMUa, kateri ima nekoliko pojma o geometrifi-nemrisanji, isee v Gorici uradno poo-blaSeeni zemljemerec. Prednost ima, kdor zna slovenskt in italijanski jezik. Praktikant dobi koj po prvem me-sccn primerno nagrado. Pojasnila daje iz vljudnosti oprav-nistvo „SoceK. Iztovatejj in odgoronii urednjk J02EP ZEI, — Tiska: „HUarij8nska tisk&rna' v Gorici.