List 34.
Vodeno steklo (Wasserglas)
za mnogoverstne hišne potrebe.
Malo naših bravcov je morebiti še slišalo od te nove znajdbe. Ker je pa vodeno steklo ali vodeni glaž važna znajdba in ker je gotovo, da, kakor ga na Francoz-kem *e rabijo za mnogo reči, ga bomo kadaj rabili tudi mi, naj povedo tudi „Noviceu kaj od njega. Kdor hoče poskusiti, ga more, kakor bomo pozneje povedali, tudi dobiti.
V našem cesarstvu se je že večkrat zgodilo, daje kdo kaj koristnega znajdel. Ker pa ae Avstrijanom ne more vselej v čast reči, da bi vsako znajdbo vedili koj v svoj djan-ski prid oberniti, je tako tudi s to znajdbo bilo. Profesor Janez žl. Fuchs je pervi znajdel uapravljali vodeno steklo, pa nihče je ni prav obrajtal; še le ko so Francozi hrup zagnali, kako koristno je to steklo za mnogo rabo, so se zdramili našinci, in čez Francozko je mogla priromati poplavljena znajdba domu na Avstrijansko. Tako beremo v časniku „Neu. Erfind."
Potem še le — in malo pred smertjo m- je razglasil gosp. prof. Fuchs čvetero pot, po kteri se more vodeno steklo napravJjati.
Naš namen ni tukaj razlagati, kako se vodeno steklo nareja, ker bo vsak raji narejeno kupil kakor si ga sam narejal; za to le toliko od naprave njegove povemo, da naši bravci majhen zapopadek dobijo, iz česa se nareja vo-deuo steklo. Nareja se večidel iz kremena v prah zmletega (15 delov), očišenega potašlja (10 delov) in oglje nega p rahli (1 del). Vse to se vkup zmeša in ta zmes skozi 5 ali 6 ur pri hudem ognji tako dolgo topi, da je vse kakor voda stopljeno; ravno toliko vročine je potreba, imenovano zmes raztopiti kakor se je potrebuje za raztopljenje navadnega stekla ali glaža v glažutah. Tako dobljeno steklo se v prah zmelje in v 5 delih vrele vode (kropa) v železnem kotlu kuha itd. ¦ Kadar je do dobrega zavrelo in se skuhalo, je v tekočem stanu kakor voda, in za rabo pripravno; z vinskim cvetom pa se datndi sterditi.
Toliko od naprave vodenega stekla.
(Dalje sledi.)
List 35.
Vodeno steklo (Wasserglas)
za mnogoverstne hišne potrebe.
(Dalje.)
Povedali smo zadnjič iz česa se napravlja vodeno steklo. Danes bodemo razložili njegove najimenitnejše lastnosti.
V kropu se da vodeno steklo vsake baze počasi raztopiti in sicer tako popolnoma, da ne ostane nič; v merzli vodi pa se topi tako počasi, da bi človek misliti utegnil, da je neraztopljivo.
Ako se gosto vodeno steklo namaže na kako reč, kakor, postavimo,  na steklo,   marmor, debel papir,   kteri ga
malo ali celo nič ne popije, se kmali posuši in ž njim namazana stvar se sveti kakor firnež, — ali ne derži se dolgo svetla; sčasoma otamni in se včasih tudi razpoka; na zadnje se prevleče kakor z drobnim prahom.
Ena najvažnisih lastnost vodenega stekla je, dazaljepi ali zakita reči, ktere se ž njim namazejo, in razpokline terdo zamaši. Tako podobno je v tem limu, da bi vodeno steklo smeli rudninski lim imenovati.
Ako se vodeno apno zmeša s kakim prahom ali peskom ali s kako drugo stvarjo, ki se rada zdrobi, postane ta zmes tako terda kakor kamen, in vodeno steklo se potem v vodi ne raztopi več.
Posebno se vodeno steklo rado sprime s kredo, ap-nenim peskom, marmorjevim prahom, apnom, košenim prahom, žgano glino, cinkno belino, gipsom itd.
Zatega voljo se rabi vodeno steklo za sledeče reči:
1.   če se les ž njim namaže, ne zgori v ognji, pa tudi zrak in moča takemu lesu nič ne škoduje;
2.  zidov je v hišah in zunaj hiš se ž njim namaže, da je terpežniše;
3.   kovine kakor železo in cink varuje rije, steklo in porcelan se ž njim varuje;
4.  da se perhko kamnje ne drobi na zraku;
5.  hidravlično apno (to je, apno, kterega se voda ne prime) in cement se napravljata ž njim;
6.  za natis na papir in drugo robo;
7.  za lepivo ali kitanje steklene ali lončene posode, porcelana, kamnov in kovin (metalov).
1. Les
z vodenim steklom namazan ne zgori, v vodi in na zraku ne trohni rad, ker je kakor pocinjen po verhu.
Kadar se les z vodenim steklom maže, naj se nikar ne vzame pregosta (zu concentrirte) maz, ampak vodeno steklo naj se raztopi v več vode, da je redkeje, in naj se potem raje večkrat namaže. — Tako, postavimo naj se i funt 33gradnega vodnega stekla (to je, takega, ktero v 100 delih zapopada 33 delov terdega vodenega stekla, 67 delov pa vode) zmeša še s 5 funti vode. S tako redkim steklom naj se namaže les večkrat, pa vselej, preden se vdrugič maže, naj se pervo mazilo posuši, h čemur je najmanj 24 ur potreba.
Kdor hoče z vodenim steklom namazani les še pofar-bati, naj najprej 33 gradnega vodenega stekla stopi v 5 delili deževnice, potem naj pa pridene desetinko (deseti del) oprane krede (Y,0 fein geschlammte Kreide) in s tem naj les namaže; ko se je ta namaza posušila, se namaže še enkrat, pa v drugo se vzame nekoliko več krede; potem pa naj se namaže vtretjič tako, da tisto farbo, s ktero hočeš les namazati, s terdim vodenim steklom zribaš.
Vse poslopja, posebno pa delavnišnice, hlevi, s škodljami pokrite strehe itd. se dajo ognja   obvarovati,  če  se   vsa lesena roba 3krat
138
do   6krat namaže   ali   prevleče   z   vodenim   steklom. #)
Posebno dobro pa je vodeno steklo, ako ne rabimo čisto samega, ampak da je zmešano s kako v prah zmleto drugo stvarjo, postavimo, z drobno zmletim navadnim steklom (glažem) ali s kredo, košeno moko it J.
(Konec sledi.)
*) Gospoda Znillinger in Zacher v Holešavi naMarskem, (Holleschau in Mahren) imata fabriko, vkteri se dobiva vodeno steklo. Da bi se prepričali: ali res vodeno steklo varuje lesene reči, da ne pogore, so vpričo tamošnje cesarske gosposke žerjavice djali na škodlje, ki so bile na eni strani z vodenim steklom namazane. Kakor deleč je v škodlje segla namaza ali povlak, se jih ni celo nič ogenj prijel.—Tako se bere, kakor časnik „Neue Erf." zagotovlja, v protokolu, v kterem je zapisana omenjena poskušnja.