Zakaj smo v Vietnamu ***>9
HLEPANJE *. 11
Sramota Slovencev str. 7
SEKSUALNA    str. 22 POSVETOVALNICA
POPEVKE TRIBUNE
marko pogačnik prikazuje
fantastični
strip
TINZA V SVETU 47 SIL IN KAJSE GODI Z NJENIM TELESOM
r
str. 12
TUDI NOVI IVANCANKAR   8tr. 17
Dioniz in Zaratustra
str. 14
tribuna
Ljubljana, 22. XII. 1969 Številka 3 LetnikXIX
Spoštovano uredništvo!
(Ugotovitve ob Šrotovem sestavku DIL.EME ŠTU-DENTSKEGA TISKA, objavljenem v 1. številki TRI-BUNE, dne 22. IX. 1969 ...)
Stnnjam se s pripisom uredništva pod šrotovim sestavkom, da TRIBUNA ne bi začenjala polemrke o dilemah mariborskega študentskega tiska,_ kajti di-lem študentskega tiska v Mariboru v resniei m. Stari člani uredništva Katedre so bili namree figunce sta-rega uredniškega odbora Dialogov ter so samo^ po-magali mariborskemu »taboru mračnjaskrh sata-stov« ki deluje s formalno močjo uradnisko-pndo-bitniike mentalitete. V ta »mračnjaški tabor« spa-daio stari uredniki in sodelavci Katedre D. Jančar, B Zavrnik T.Partljič, med katerimi se je povsern nezasluženo znašel tudi F. Hedl ter stari uredniki ter sodelavski Dialog F. Forstnerič, M. Kramberger B. Hartman, T.Partljič itd. Po navideznem padcu Diflou^ov je bil ta tabor že tesno povezan; zafco je ra-zumljivo, da sta poleg starih članov postala nova urednika tudi D.Jančar in T.Partljič in da so temu uradno  rekli  celo   novi   urednišfci   kolegij   DIALU-
GOV (?!).
Mladi pisci v Mariboru se vprašujemo, kako sta lahko postala urednika Dialogov prav Jančar in Part-liič sai je v Mariboru, poleg V.A.Gajška, še vec sposobnejših izobražencev?! Mar sta postala uredni-ka zato ker je bil Jančar urednik Katedre, Partljic pa njen zvesti sodelavec? Mladi se tvidi vprašujemo, kako da niso sprejeli v uredniški odbor prof. Bran-ka Rudolfa, enega izmed vodilnih mariborskih misle-cev ki je med mladino priljubljen?!
'(Zdaj, ko poznamo prvo potezo, moram pojas-niti kdo 'so bili šahisti.) Na eni strani so delovali stari uredniki Dialogov F. Forstnerič, B.Hartman, M. Kramberger (naposled pa tudi S. Kočevar, ki se je v uredništvu znašel prav tako nezasluženo kot Hedd pri Katedri in zato to ime že v začetku izlo-čimo!), na drugi strani pa so zbudili pozomost nji-hovi eicsponenti, stari uredniki in sodelavci Katedre (D.J., B.Z., T.P. itd.!), ki so jifo sprejeli v novi urednišiki odbor Dialogov očitno z določecnim name-nom. Cudno in smešno je, vendar je resnično, da so sčasoma postali ekspotnenti eden drugega. Najbolj pa se čudim Janearju, ki se ima za intelektualca, pa je prav deško nasedel čisto navadnim starim in no-vim dinarjem. (Drugače je, če množiš dinarje s kul-turo, tako kot je drugače, če množiš kulturo z dmarji!)
Ugotavljam, da spričo dejanskih razmer ne mo-remo več govoriti o dilemah mariborskega študent-skega tiska in mi je žal, ker šrot zaradi nepoznava-nja resničnega stanja v svojem sestavku ni mogel prodreti do resnice. Omenjeni skupini (danes sta na-videzno nasprotni!) sba skupno, preko tiska (Kate-dra, Dialogi, tudi Večer!) delovali v čisto svojem stilu. Njihove glavne skupne točke so predvsem tri:
1.   javno nastopanje v smislu nacionalizma;  2. pod vsakim pogojem doseči politično zmedo; 3. »pretno širjenje Pahorjeve ideje.
Za dokaa navajam odlomek intervjuja, ki ga je vodil Forstnerič in je bil oblavljen v 7/8 številki Dialogov, odlomek pa je značilen tudi zato, ker ga je Pahor zapisal celo v svoji knjigi ODISEJ OB JAMBORU:
»JANČAR: Naša partija je razvodenela in brez zoba zato, ker nima trdnega programa. Idejni pro-gram že ima, teoretičen. Partija naj bo močna, to-da ne v stalinističnem smislu, močna s koncepti, za katerimi bodo Ijudje šli kakor so včasih šli za rde-čo zastavo.
ŠVAJNCER ML.: Danes je težje, ker Ijudje v glavnem že nekaj imajo in se ne marajo boriti za ve-like cilje.
JANČAR: Pa naj si partija najde stvar, za kate-ro bi Ijudje šli, ker sicer partija ni opravičljiva.
ZAVRNIK: Partija ni opravičljiva.«
V istem pogovoru, o katerem piše tudi Pahor v knjigi, Jančar izjavlja: »Pahorjevo idejo o SZDL kot opoziciji poznam že iz ŽEBOTA. Toda zdi se mi, da naša družba opozicije ni sposobna ustvariti zaradi dogmatizma.« Kaj tedaj za Jančarja predstavlja ŽEBOT?
Ob vsem tem sem tem bolj začuden (prav tako tudi mariborski študenti, s katerimi sem govoril!), ker nam je znan tudi Kardeljev avgustovski govor o idejnem in političnem omahovanju, ki slabi akcijsko sposobnost   ZK   (objavljen  je   tudi   v   Delu  z   dne
2. XI. 1969). Kardelj pravi:  »čemu  bi  bilo zdaj po-novno sproženo vprašanje, kdo je lani dovolil ŽE-BOTU, da pride v Ljubljano. Zato,   ker   se   je   ob cestni aferi ZEBOT ponovno pojavil v vlogi nepokli-canega advokata stališč republiškega izvršnega sve-ta. Ta predstavnik   včerajšnjega   fašističnega   krila slovenskega klerikalizma, ki se danes kiti s svojim perjem lažnega demokratizma, te svoje »misije« prav gotovo ne izvaja zato, ker bi mu bila tako všeč in pri srcu vlada naše soc. republike, marveč zaradi zelo prozorne politične špekulacije, usmerjene v po-kopavanje enotnosti   revolucionarnih   sil   slovenske sonc. druzbe...«
Menim, da ob tej primerjavi obširnejši komen-tar ni potreben, dasiravno je presenetljivo, da imajo stari člani Katedre in Dialogov še sedaj močan vpliv in moč. Zato o dilemah študentskega iiska v Mari' boru ni več mogoče govoriti, ampak lahko gcvorimo O DILEMAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRO-STORA IN O DRUŽBENIH DEJAVNIKIH —.
Ti družbeni dejavniki delujejo v Mariboru po-vsem samostojno in nihče se ne vpraša, do kolikšne mere so nevarni?! S tem v zvezi je tembolj drasti' ten primer, ko je MESTNI KOMITE ZK MARIBOR
pned nedavnim sprožil zasebno tožbo zoper aforizme Miroslava Slane (objavljene 17. avg. t.l. v NEDELJSKEM DNEVNIKU in ponatisnjene v NASI TOVARNI brez vednosti avtorja!). V tozbi očitajo: »Pisanje obtoženca ima vse objektivne in subjektivne značilnosti in znake kaznivega dejanja iz drugega odst. 170. čl. KZ. Pomeni dokajšnjo DRUŽBENO NEVARNOST, saj povzroča prizadetost in razburje-ke velikega števila ljudi itd...« Ce so tedaj moji aforizmi nevarni, kaj pravi Komite ZK o vsebini že omenjenega intervjuja ??!!
Obtoženi (M. SLANA!) sem vedno skušal odpirati kulturni prostor in ne ustvarjati nevarnih situacij za našo politiko! Moji aforizmi, ki so res dvorezen meč, niso bili napisani iz sovraštva do naše socialistične skupnosti, marveč sem v njih kritiziral le takšne »komuniste« (ki dostikrat niti niso v zvezi komuni-stov, ampak se na njo samo sklicujejo!), kot sem jih opdsal — so torej piškoti brez sladkorja, ker ni-so člani ZK, pa se imajo za komuniste, čeprav v bi-stvu nimajo ničesar z ZK. Mednje spada (poleg pri-stašev omenjenega tabora!) M. Kramberger s svojim sestavkom ZAKAJ ŠE NISEM KOMUNIST, ki ga je objavil v Dialogih in ki nasprotuje delavskemu samo-upravljanju. Prav tako je Kramberger ob moji lan-skoletni »aferi trikotnik« menda iz deške sramežlji-vosti napisal v TT-ju, da so mariborski provincialci drugi (in ne on!). In tistih je v Mariboru kar za dva tabora — v enem taboru.
Ce je tedaj omenjenemu taboru dovoljeno izpri-čevanje, da pri nas odklonilno govorijo o vlogi par-tije (ZK), tedaj ni nič hudega, če je stari uredniški odbor Katedre odstopil, čeprav je imel v zaledju idejno vlogo pri formiranju kulturne revije Dialogi. To ima še zdaj! Ali to ni družbeno nevarnejše od mojih aforizmov?
Ali naj to, da je švajncer ml. napisal uvodnik za posebno številko Katedre (in bil celo nekakšen sa-moizdajatelj te številke, ker je bil stari uredniški odbor tedaj že razrešen) razumevamo tako, da se je švajncer kot republiški poslanec za kulturo družil z antikomunističnimi elementi in jih je celo podprl??? Kje je tu opravičilo? In kje je potlej zavest komu-nistov? Kako si naj razlagam napad ter obsodbe tov. Šnuderla na uredništvu Radia Maribor, ki me je prav zmedeno napadal takoj za tem, ko je komite ZK sprožil tožbo proti meni? Mar je tudi radio vple-ten v ta »mračnjaški tabor« (če pomislimo, da je tudi S. Kočevar v delovnem razmerju pri Radiu)? Kdo bo krivec, če se bomo v Mariboru znašli v ne-zgodovinskem položaju?? Ne razumem se najbolj na partijo kot organizacijo, ker me o tem ni nihče poučil, sklicujem se samo na človeka v sebi, ki se zavzema za zdravo, pošteno in pravično mišlje-nje, in ta človek v meni je spričo navedenih početij revoltiran in prizadet!
Kakšno partijo (šaha?) lahko odigramo na ma-riborski šahovnici, če se za imenom ŠTUDENTSKI TISK skrivajo čudno skrivenčene figure?
če pa dileme vendarle so (to je razumljivo!), so močno potisnjene med vrste študentov, ki morajo spričo premoči omenjenega tabora lepo molčati.
Ugotavljam, da javnost še vedno ne pozna res-ničnih dilem. Nujno pa je, da bi jo oimprej spo-znala — Zdaj, ko je novoizvoljeni kulturnd urednik Katedre »znani slovensk? rnislec pesnik, pisatelj, esejist in slikar« Vladimir Avguštinovič-Gajšek, lah-ko upamo, da bomo kraalu spoznali resnico o mari-borskem študentskeim tisku ter bo sčasoma postalo jasno tudi to, kdo hromi napredek pri DialogiJb! Naj omenim še to, da sem spričo despotskih odnosov pri Dialogih pred kratkim umaknil vso svojo poezijo — tudi tisto, ki je bila planirana za objavo že julija. Urednik za poezijo (S.Kočevar) mi je skrajno sa-mozavestno povedal, da mi rokopisov ne bo vrnil, ampak bodo rajfe končali v košu! Kakšen pa je tisti koš — oigavemu taboru pripada? (In še nekaj je značilno za mariborski mračnjaški tabor: kadar kdorkoli sproži polemiko, pridejo vsi ostali na dan z osebnimi očitki, z žalitvami, z vsemi mogočimi pri-okusi kompleksov in zagrenjenosti — taka je naša KULTURA! Ampak Ijudje božji, tako se ne dela, ta-ko ni mogoče ničesar rešiti, tako si lahko samo ogle-dujemo avtomobile v izložbah in plešemo folklorne plese!)
Zaključujem: odločno se bom boril proti nezdra-vemu delovanju mariborskega provineialnega ter družbeno nevarnega tabora. Zmeraj in povsod se bom zavzemal za svobodo zdrave misli, za svobodo zdra-ve besede, za lepši in poštenejši mariborski kultur-niški jutri — brez jeze in brez sovraštva.
Oh, ta njihova trmoglava brezobzirnost!!!
Lepo Vas pozdravlja
Miroslav Slana-MIROS
Pismo Miroslava Slane izjemoma objavljamo v celoti, kajti načelno ne objavljamo pisem, daljših od dveh tipkanih strani.
Zavedamo se, da je za nas vsebina pisma popol-noma nepreverljiva in da so obtožbe ostre, prej ostre kot argumentirane, toda kaj se dogaja v Mariboru? »črna kronika« mariborskega kulturnega in politič-nega življenja, ki jo pred nas razgrinja Miroslav Sla-na, implicira vsaj eno vprašanje: Kaj v Mariboru pravzaprav počno sredstva javnega obveščanja (in ni jih ravno malo), da neakteri skušajo reševanje kon-fliktov prenesti v Lfubljano in ji posredno ponujati vlogo razsodnika v stvareh, ki jih ne pozna in ne ne more poznati? Ali je morda molk o problemih in je pismo Miroslava Slane »huliganski« izpad neodgo vornega posameznika, ki ne spoštuje »pravil igre« in skuša na cenen način priti do publicitete? Potlej pa recimo takole: že po šrotovem zapisu v 1. številki Tribune smo se odločili, da ne bomo odpirali pole-mike in pri tem še vztrajamo; tudi sicer se nimamo namena vmešavati v politično in kulturno življenje drugega največjega slovenskega mesta, toda priznati moramo, da nas tare radovednost. In če bo objava tega pisma vsaj malo prispevala k potešitvi naše radovednosti, bomo vsej prizadeti srenji iz sr-ca hvaležni, kajti močno nam bo odleglo, ko bomo zvedeli, (o tem smo prepričani) da stvari vendarle niso tako črne, kot se kažejo našemu zastrtemu po-gledu.
Sancta simplicitas, porečete.
Mi pa: vsak začetek je težak.
Vredniitvo
Dvojezične variacije
citati
in pripombe
(Po Delu) »Poslanec svobodne avstrijske stranke (FPo — desni ekstremisti) Silla je za.govarja! za Koroške Slovence posebne slovenske šole. Po njego-vem trpijo v sistemu dvojezičnega šolstva krivico tisti otroci, ki se ne želijo učiti slovensko.«:
1.  Francis Bacon, veliki empirist, je svetoval mla-dim Angležem, naj se naučijo jezik in otoičaje Fran-cozov, če nameravajo potovati po Franciji. Opozar-jal je celo na narečja posameznih pokrajin. Svetoval je tudi, naj čim manj govorijo, da ne b:i užalili do-mačinov,   če  bi  govorili  kaj  napačno.   Toda  zaradi tega spet ni potrebno biti prevec v skrbefrt, ker Fran-cozi znajo spoštovati tujce, ki kažejo zanimanje jn spoštovanje do njihovega jezika, kulture in običajev. Kakšno vprašanje enakopravnosti jezikov, ki bi ga morali  zgotoviti  s  silo  zakonov,   zame   ne  obstaja, oz. je dokaz revščine, duhovne omejenositi, kulturne in ekonomske zaostalosti. Kako naj živiitn skupaj s človekom, ki govori drugi jezik, če ne spoštujem nje-govega jezika, njegovih običajev? Kako rnaj ga razu-mem, kako naj spoštujem njega samega. Kako lahko spoštujem sebe, če ne spoštujem druge?
»Silla se je pri utemeljevanju tega svojega stali-šča skliceval na resolucijo slovenskih slavistov, ki se zavzemajo za odpravo dvojezičnih šol v Pomurju v korist posebnih slovenskih in madžarskih šol.«
2.  Slovenskis lavisti — s častnimi izjeimami — so dovolili, da so si jih desni ekstremisti prilastili, »skle-nili« z njimi nekakšno zavezništvo. Oboji so v skr-beh predvsem le zaradi lastnega jezika.
»Predstavnik Komunistične stranke Raimund je očital desnici, da izkorišča takšno nacionalno stali-šče za svojo volilno propagando. S takšno raLinii*ano metodo, ki si nadeva piašč demokratiičnosti, želi FPo izriniti slovensko manjšino v geto.«
3.  Položaj manjšine v drugi državi je praviloma merilo za stopnjo demokratičnosti ter za značaj in razvitost družbenih odnosov v tisti državi. V državi z   zaostalimi   in   nerazvitimi   družbenimi   odnosi   je manjšina praviloma progresivni element.
»Poslanec Seitschnig pa je še dodal,, da šolska politika, kakršno predlaga desnica, že zaradi politič-nih interesov, ki naj bi vodili koroško deželno vlado, ni sprejemljiva. Bil je tudi mnenja, da bi bila jezi-kovna delitev šolanja podobna delitvi po verski pri-padnosti, kar bi pomenilo razbijanje načela o enot-nem šolstvu.«
4.  Enotno šolstvo pojmujemo danes  kot sistem, v  katerem  se enakopravno   razvija.jo   in   realizirajo sposobnosti vsakega posameznika. Za dos»eganie tega optimalnega smotra mora družba upoštevati vse fak-torje razvoja posameznika in družbe: poraist narodne-ga  dohodka,  celotne  populacije,  število   zaposlenih, število šoloobveznih otrok, število dijakow in študen-tov ter diplomiranih in doktoriranih strokovnjakov. Za vsemi temi faktorji in številkami stoji posamezni človek — ne glede na jezik, barvo kože, socialni po-ložaj, družinsko poreklo ali pokrajinsko pripadnost. Vsiljevanje manjšinskih šol tam, kjer za to ni t>o-gojev, pomeni neodgovornost, odpisovanie, neupošte-vanje in prepuščanje stihiji faktorjev. ki so enako pomembni za razvoj pokrajine in celotne družbe
J. KONC
m:\io cenzure
Religija Revolocija
Po starem običaju so v vseh posvetnih koledar-jih natisnjeni dela prosti dnevi z rdečo barvo. Ker sobote še niso povsod dela proste, so v večini kole-darjev rdeče nedelje, državni ter nekateri republiški prazniki. Oddelek za ekonomsko propaganvdo pri ljub-ljanskem podjetju »Jugotehnika« pa je vrlim obča-nom namenil koledar, v katerem ni vse po starem običaju. Naj jim bo odpuščeno, da so označili vse važnejše cerkvi&ne praznike, saj bodo vsi koledarji za leto 1970 taki. Pač priznavamo še starejše običaje. Toda pri »Jugotehniki« so šli še dlje: nekatere cer-kvene praznike so proglasili za dela prostte. Citiramo koledar: Marec — 29 N Velika noč 30 P V. Ponedeljek; December — 25 P Božič, 26 S Štefan. Vsi ti štirje dnevi so natisnjeni z rdečo barvo. Naj se ljudstvo veseli za praznike. Da pa ne bi bilo preveč veselja, so namenili praznovanju dneva republike, 29. novem-bra, le en sam dan — in še to nedeljo. Tudi na dan zmage 9. maja bomo delali. Od posvetnih praznikov bomo doma" praznovali le novo leto, praznik dela, dan borca in dan vstaje slovenskega naroda. Verjet-no smo letos za dan republike preveč zapravili, tako da za Miklavža in Božič ne bo dosti ostalo. Drugo leto tega ne bo vao: Mik^vž in D?.n repnblike sta enako označena. Vsaj v koledarju »Jugotehnike«!
NEKAJ POPRAVKOV IN DOPOLNIL K SPOMENICI *
Časovna stiska, ki je pritiskala na tehnično re-dakcijo in ji očitno odmerjala prekratek čas za ko-rekture (avtor jih sploh ni dobil v roke), je na sti-rih mestih spravila moj prispevek o »življenju uni-verze od 1945 do 1969« v tolikšen nered, da so po-stala ta mesta nerazumljiva; eno izmed takšnih na-pak je povzročila tudi napačna tehnična korektura teksta. Ker misli, da je uporabnikom knjige treba podati pravilen tekst, objavljam na tem mestu po-pravke pokvarjenega besedila:
Str. 149, 1. kol., vr. 10—11. mesto »za srednje šole z neko obliko stopnjevanega študija)« je pra-vielno »za srednje šole) z neko obliko stopnjevanega študija.«
Str. 155, 2. kol.: Po 1. vr. je meter izgubil se-dem vrst teksta, ki jih je uvrstil kot zadnji dve vrsti te kolone in prvih pet vrst 1. kol. na str. 156. Začetek te kolone se torej glasi pravilno: »so sprem-ljale tudi nekatere slabosti. Precenila se je možnost in učinkovitost vpliva delovnih organizacij na vsebi-no celotnega izobraževanja, organizacijo in trajanje študija. Izobraževanje se je skušalo preveč ozko pri-lagoditi vsakokratnim specifičnim potrebal delovnih organizacij, kar je povzročilo pretirano razčlenje-nost študija. Prav tako...« Konec strani pa bi se moral pravilno glasiti (od 3. vr. spodaj naprej): »Zah-tevajo predvsem bistveno večjo prožnost kakor stali-šča iz 1. 1959/1960« (in naprej v 6. vr. 1. kol. str. 156.)
Str. 159, 1. kol: Med zadnjima dvema vrstama prvega odstavka je meter izgubil vrsto in je tako na-stal nesmiseln tekst; pravilno besedilo se glasi: »kot je bilo pričakovati sicer po starosti prve generacije profesorjev, vprašanje kakovosti njihovih nekdanjih študentov in njihove uporabnosti za akademske uči-telje«. Vprašanje uporabnosti se namreč nanaša na nekdanje študente in ne na njihove profesorje.
Str. 164,1. kol., vr. 2/3: tehnični redaktor je na-pačno dostavil vejioo in zamenjal eno besedo, s tem pa dosegel formulacijo, po kateri naj bi bilo pove-čanje števila asistentov »nevarno« (!), nadaljevanje pa je prav tako izgubilo smisel. Po pravilnem tekstu je poudarek povečanja števila asistentov samostojna ugotovitev, pravilen tekst pa se nato glasi »še bolj nevarno kakor na drugih (sc. fakultetah) pa so uteg-nili tu v takšnih položajih učinkovati pretresi od zu-naj« (in ne »še bolj nevarno kakor na drugih, zato so utegnili tu v takšnem položaju učinkovati« itd.).
Posebno vprašanje pa je skrajšanje spisa za do-bro stran rokopisa, in sicer za odstavek, ki je kri-tično obravnaval tudi sedanji zakon o visokem šol-sfcvu. Ko je bilo na seji 14. maja 1969 dano poobla-stilo »rektorju, glavnemu tajniku in pomočniku glav-nega tajnika, da vse prispevke vsebinsko urede in opravijo končno redakcijo«, sem si izrecno pridržal pravico, da se moj tekst ne bo krajšal brez soglasja z menoj in zaper to zahtevo ni bilo nikakega ugo-vora. Kljub temu je bil tekst na tem mestu skrajšan brez vsakršnega vprašanja, kar je toliko pomemb-neje, ker sem tudi vse prejšnje zakone obravnaval kritično (se pravi s podčrtovanjem dobrih novosti in z ugotavljanjem slabosti); le zadnji zakon je sedaj v drugačnem in prednostnem položaju. Poleg tega pri stališčih, ki sem jih navedel, v veliki večini ne gre le za moje osebne sodbe, marveč za stališča, ki jih je vsaj filozofska in morda še katera druga fakul-teta zagovarjala med samo diskusijo o zakonu. Po-men teh stališč naj pokaže sam cenzurirani tekst:
»Le v nekaj vprašanjih zakon ni popoln ali dovolj dosleden. Sploh ne vsebuje zahteve po objavi podat-kov o življenju in delu kandidatov za fakultetne uči-telje in mnenja komisije o njih, čeprav je to zelo pomembno za odgovornost komisije pred javnostjo in je opuščanje te nekdanje dolžnosti teklo vzpored-no z nižanjem zahtevnosti kriterijev pri volitvah; na univerzi bo to mogoče nadomestiti s statutom uni-verze, vendar bo to veljalo le za 9 od 27 visokošol-skih zavodov, ki jih obravnava zakon. Nedosledno je seveda tudi, da na velikem številu visokošolskih zavodov (»višjih šolah«) zadošča za kvalifikacijo učiteljev vseh temeljnih predmetov kvalifikacija »pre-davatelja« na fakultetah, da pa veljajo te šole pri nadaljevanju študija kot enakovredne prvima dve-ma letoma fakultetnega študija. Nedosledno je, če zahteve po kvalifikaciji ne veljajo tudi »za redne profesorje, ki so v tem naslovu, ko začne veljati ta zakon«, marveč le za izredne profesorje in docente (čl. 33). Ko se dopušča uvajanje posebnih pogojev za vpis kandidatov, ki so končali »ustrezne« srednje šole, je nedosledno pripuščanje vpisa kandidatov brez vsake dokončane srednje šole (čl. 28), kolikor bi se preizkusni izpit bistveno razlikoval od dokaza celotnega povprečnega znanja absolventov ustreznih srednjih šol. Bistveno obsežnejše zahteve pri prido-
LJUBLJANI
bivanju doktorata znanosti od kandidata, ki si je pridobil to pravico s poprejšnjim lastnim znanstve-nim delom, v primerjavi s kandidatom, ki ima to pravico zaradi dokončanega podiplomskega študija, ni&o samo nedosledne in krivične, marveč na zelo dvomljiv način močno otežkočajo dosego doktorata vsem Ijudem izven visokošolskih in znanstveno-raz-iskovalnih zavodov. Končno je zakon tudi o vpraša-nju višjega študija na fakultetah manj elastičen, kot so bili »sklepi«. Kjer se je določena oblika inverzije in zaokrožitve študija nižjih semestrov obnesla za študij na fakulteti ali je celo nujna zanj (kot n. pr. za dvopredmetni študij na filozofski fakulteti, ne glede na nepotrebnost splošne obveznosti. diplome prve stopnje), bi bilo odpravljanje možno&ti doseganja diplome višjega študija enako toga in napačna gene-ralizacija, kot je bila nekdanja splošna obveznost stop-njevanja študija z obveznima dvema diplomskima izpitoma. Namesto vztrajanja pri stališčih, naj bo za organizacijo višjega študija na fakulteti »kriterij« njegova organizacija na višji šoli (npr. na pedago-ški akademiji, kar je bilo vzeto kot merilo 1968 v prvotnem »predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja« in je filozofska fa-kulteta z obsežno utemeljitvijo nastopila zoper to stališče), je edino umestno pač elastično stališče, da naj odloča o dosegljivosti diplome višje stopnje na posameznih fakultetah le organizacija lastnega fakultetnega dela in potrebnost ter uporabnost takš-nih diplomantov v praksi.«
Končno naj opozorim še na napako, ki je nastala ob metiranju v zadnjih petih vrstah na str. 197. Vrste so postavljene v dveh polovicah in v treh vrstah je prišlo pri urejanju v strani do zmede: dru-ga polovica 3. vr. od spodaj spada v 5.vr. od spodaj, sedanja druga polovica 5. in 4. vr. od spodaj pa se morata pomakniti za eno vrsto niže (t.j. v 4. oz. 3. vr. od spodaj). Torej: »pripravljanjem akademskih učiteljev zanjo še v stari Avstriji. že ob ustanovitvi univerze so napovedovali, da bo šele ta menjava predstavljala kritično obdobje za kakovost univerze v Ljubljani. Leta 1956 je imela fakulteta 37 akadem-skih učiteljev, iamed katerih jih je na njej danes še 9« itd.
Bogo Grafenauer
* S spomenico je mišljen zbornik ljubljanske univer-ze, ki je izšel ob njeni 50-letnici.                      Op. ur.
PMffHSRA ZVEZA SLOVKNIJF
LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9
P. P. 214-lV — TEL. 312-553 — TEKOČT RACUN 501-8-S'l
fit,      019/278-6 9/T
Daluin:
16.12.1969
»Tribuna«
Ljubljana
Trg revolucije l/II
Uredniškemu odboru
K članku, ki ste ga dne 22. 11. 1969 objavili v vašem listu o Planinskem Vestniku, vam pošiljamo nekaj pojasnil, da jih po zakonu o tisku objavite v prihodnji številki »Tribune«:
Režek je bil pred vojno znan plezalec, zdaj pa že leta planinsko ni aktiven. Nima nobenega stika s planinsko organizacijo in z njenimi dejanskimi problemi. Zato je skoro nerazumljivo, da na tak na-čin razsoja o delu uredniškega odbora PV in UO PZS. Ti organi delujejo in odločajo v skladu z man-datom, ki jim ga je zaupalo članstvo. Temu polaga-jo po statutu PZS redne obračune. V uredniškem odboru in v upravnem odboru PZS delajo izkušeni planinski delavci in med drugim presojajo tudi vse-binsko in oblikovno stran PV. Programski obračun o planinskem glasilu daje urednik vsake dve leti na obcnem zboru PZS, finančni obračun pa je v računo-vodstvu vsak čas na razpolago nadzornemu odboru in družbeni kontroli. Vsi dokumenti so javni. Iz njih je razvidno, da je uredniško delo pri PV na občnem zboru PZS 1. 1969 nadzorni odbor posebej pohvalil, 1. 1966 pa je PV dobil najvišje športno odličje z Bloudkovo nagrado.
Vsa ta priznanja za Režka seveda niso obvezna. Iz njegovega pisanja pa je razvidno, da je kot bra-
lec skrajno površen, saj sicer ne bi mogel napisati toliko neresnic, netočnosti in celo osebnih žalitev.
Vsebina Vestnika je taka, kot jo urednik lahko oblikuje po dospelih prispevkih planinskih pisateljev in sodelavcev. Urejanje mesečnega glasila, s popreč-no 600 stranmi na leto, gotovo ni lahko delo. Ured-nik, ki je obenem lektor in korektor, opravlja vse dolžnosti glavnega in tehničnega urednika. Ob stalni pomoči in sodelovanju uredniškega odbora izbira pač najboljše prispevke, kar jih dobi. Da list ni tako slab, kot sodi in očita Režek, dokazuje 5600 stalnih in rednih naročnikov. Večina teh je stala Vestniku ob strani ob mnogih stiskah gmotnega značaja. Ti naročniki, ki domala vsi redno plačujejo letno naroč-nino 3000 Sdin in Vestnik podpirajo zelo požrtvoval-no tudi s prostovoljnimi prispevki, so glavni ocenje-valec Vestnika. Po naročnikih se ravna tudi upravni odbor in občni zbor PZS, ko obravnavata uredniško poldtiko. Pri tej je doslej še vedno obveljalo načelo »za vsakogar nekaj«. Vse, kar Režek očita, da ni, je mogoče najti v Vestniku. Iz poročila za letnika 1967 in 1968, v katerih je nastopalo na desetine starih in na desetine mlajših piscev, je razvidno, da je list obravnaval ideologijo, planinsko potopisje (tega je seveda največ) alpinistične storitve, ekspedicionizem, smučanje, film, fotografijo, planinsko zgodovino, ime-noslovje, fiziologijo, geologijo, botaniko, favno, me-teorologijo, etnografijo in še vrsto drugih področij, ki spadajo v integral planinstva, njegove kulture, ra-ziskovanja in leposlovja. PV je seveda organizacijsko glasilo, zato mora biti odprto Zato se je tudi v zad-njih letnikih dotaknilo slehernega količkaj pomernb-nega dogajanja v naših gorah in seveda tudi tistega, čemur svetovno planinstvo posveča večjo ali manjšo pozornost. Ta pestrost ne vodeni njegove zasnove, priteguje pa več bralcev, naročnikov in sotrudnikov. Motivi, ki ženejo Ijudi v gore, so zelo različni in jih je po več celo pri posameznem človeku. Vsem je tre-ba posvetiti pozornost in gojiti interese, ki so zpla-ninsko vzgojo in propagando pomembni. To oprav-ljajo tudi informativne rubrike, ne nazadnje »Raz-gled po svetu«, ki menda samo Režku ne ustreže. V njej je možno dobiti bistvene poteze duhovnega in materialnega obraza sodobnega planinstva in pla-ninskega slovstva po svetu.
Režkova ocena o Vestniku prizadene potemtakem tudi vse njegove sotrudnike zadnjih dvajsetih let. Med njirai so najvidnejši slovenski planinci, gotovo pa vsi priznani slovenski planinski pisatelji in seveda cela vrsta sotrudnikov, ki so marljivi delavci v pla-ninski organizaciji.
Planinski Vestnik bi seve mogel biti vsebinsko in oblikovno boljši. Mnogo načinov za izboljšanje nam je znanih in smo jih skupno z urednikom in uredniškim odborom prerešetali in ugotovili. Ne mo-remo pa jih uresničiti, dokler smo gmotno tako na kratkem kot že nekaj let sem. Gotovo pa listu ni škodilo, če nekaterih problematičnih in zelo osebnih člankov ni objavil. Da neobjavljenih rokopisov ured-ništvo ne vrača, pa je sotrudnikom sporočeno v vsaki številki posebej.
Dokumentacija, ki bi naša pojasnila podprla, vam je na razpolago pri PZS, je pa seveda zbrana tudi v dvajsetih letnikih PV. skupaj ca 12.000 strani for-mata Vb.
Ne glede na vsa ta pojasnila pa radi sprejemamo vsako pobudo, predlog in pomoč pri izboljšanju pla-ninskega giasila. Odklanjamo pa ton, kakršnega je uporabil Režek, ker ni primeren za javno razpravo in ker sam po sebi kaže, da Režku ne gre za izboljša-nje lista.
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije
Uredniški odbor Planinskega Vestnika
z glavnim in odgovornim urednikom
p. n
Uredniškemu  odboru  študentskega lista  TRIBUNA!
Nepotrebno se nam zdi, da je nad člankom Bo-risa Režka o Planinskem vestniku izjava o mnenju uredniškega odbora Tribune negativna.
Prav je in edino pravilno, da mladi ljudje smelo in pogumno javno imenujejo posameznike, ki imajo enake ali še večje zaloge masla na glavi. Saj nazadnje tudi to ne pomaga, ker se taki ljudje kot »mački po-stavijo spet na noge, če jih vržeš čez streho« in vse teče po starem naprej. če bi vprašali administrator-ke oziroma tajnice, ki so službovale v senci Orla, bi znale povedati, da so ves pismeni material za šte-vilke Planinskega vestnika morale tipkati med služ-benim časom in to brez honorarja.
V zadnji številki PV pa si je Orel sam razgmil sliko svoje grabežljivosti po honorarjih (glej kazalo PV!), zato ni čudno da vedno prosjačijo za podpo-ro, če je glavni urednik nenasiten.
Za »Vašo srčno stran!«
upravi ,,tribune"
Ker odklanjam omalovažujoče pisanje o mojem pokojnem očetu dr. F. F. in stricu dr. J. T., ki sta skozi desetletja z delom in materialnimi žrtvami de-lala za razvoj slovenskega planinstva in tudi za Pla-ninski vestnik (glej Tribuna z dne 22. 11. 1969, str.2), odpovedujem vaš list.
Prof. Tominšek Vlasta univ. lektor
Ljubljana, Ulica talcev 2 Ljubljana, 30. XI. 1969
PETDESET LET SLOVEN-
SKE UNIVERZE V
Franci Pivec
(Nadaljevanje in konec)
Se ena tradicija obstaja, prav tako malo spošto-vana — tutorstvo. Izoblikovalo se je v 17. stoletju, ko je univerzitetni učitelj poleg drugega bil še men-tor (tutor) ožje skupine študentov v moralndh in religioznih vprašanjih. Kasneje se je njegova skrb prenesla na vprašanja študija in in tega se je v sak-sonskih univerzitetnih sistemih izoblikovala vloga »adviserja«  oz. izpopolnjen tutorski  sistem študija.
Resnici na ljubo, na ljubljanski univerzi so pone-kod ta sistem vpeljali, toda odpovedali so študentje. Dejansko ta metoda ne zahteva ne novega denarja ne novih prostorov itd.; zahteva pa novo zavest o študiju pri obeh strankah.
Najlepše je izhodišče vsakršnih oblik študdja opre-delil S. Braden na enem od posyetovanj »Univerza danes« v Dubrovniku: »Vsi, ki so zaposleni pri viso-košolskem izobraževanju, vedo, da je cilj izobra-ževanja učenje. Univerza je mesto, na katerem se učenci vseh stopenj intelektualnega razvoja — bruci in priznani znanstveniki — zbirajo, da bi se učili. Univerza nudi orodje za to: knjižnico, laboratorij, raziskovalno atmosfero in medsebojne odnose, ki spodbujajo učenje. Področje neznanega je tako ve-likansko, da ima skoraj vsak dovolj možnosti, da se nauči še več, če se samo hoče potruditi.«
Kako je to izhodišče izpeljano v posameznih uni-verzitetnih sistemih? Nakazali bomo malce površno primerjavo italijanskega, francoskega, češkoslovaš-kega, ameriškega in našega slovenskega sistema gle-de obravnavanja selekcije študentov, študijskih me-tod in načrtov in režima študija.
Selekcija študentov je brez dvoma najpopolneje izpeljana v ZDA. Dva razloga sta že zelo zgodaj pri-vedla k izpopolnitvi selekcije: prvi je diferencirana kvaliteta univerz — tu je dobra »rekrutacija« študen-tov pogoj za visoko kvaliteto same šole, in drugi je kapaciteta univerz, collegeov ter predvsem campusov. (V ZDA namreč absolutno prevladujejo univerze z do 5000 študenti.)
Kandidat za vpis se navadno javi na več mest, in če ga povsod sprejmejo, potem izbira med šolami.
Običajno sta odločujoča dva selektivna kriterija: uspeh v srednji šoli in rezultat posebnega preskusa.
Uspeha v srednji šoli ne ocenjujejo po končnem spričevalu, pač pa na podlagi t. im. »transcripta«, ki vsebuje kompleksno oceno. Ta ocena vsebuje tudi relativno komponento — uspeh posameznika glede na povprečni uspeh njegove generacije. S tem se nevtralizirajo razlike v kriterijih ocenjevanja med posameznimi šolami.
Posebej zanimiva pa je metoda testiranja. Nobe-na univerza si ne domišlja, da lahko to opravi Jcar sama. že od leta 1900 se večina obrača k uslugam na »College Entrance Examination Board« iz Prin-cetona. Sloves, velikanska koncentracija strokovnja-kov in dosledno objektivne metode omogočajo šolam in študentam, da se z zanesljivostjo uravnajo po rezultatih testov.
In še cena celotnega selekcijskega postopka z vpi-snino vred — ker to je za nas pogosto edino pomem-bna postavka — 22 dolarjev vpovprečju! Primerjava s stroški, ki jih imamo mi z našim osipom v prvem letniku, je nemogoča.
Na češkoslovaškem so glede selekcije pri vpisu uveljavili ruski sistem dolgotrajnega in strogega iz-praševanja ob upoštevanju najrazličnejših socialnih, gospodarskih in političnih vidikov. Drugače od Sov-jetske zveze pa v ČSSR kandidatom ne nudijo čisto nobene   pomoči   s   tečaji,  posebno   literaturo   itd...
Za Francijo je značilen usmerjevalni tečaj (let-nik), ki niti ni nujno na univerzd, obvezno pa ga vo-dijo univerzitetni profesorji; v tečaju se pokaže kan-didatova zmožnost za univerzitetni študij. Tečaj hkrati izvede profesionalno orientacijo. (Lahko torej kdo tudi ne dobi dovoljenja za vpis na univerzo.) V tem letniku popravijo posledice kvalitetno izrazito neenake francoske srednje šole. Odgovornost za celoten postopek selekcije in usmerjanja je z novim zakonom naložena univerzi. Pri tem morajo sode-lovati vsi ustrezni državni organi ter za to usposob-ljene pokrajinske službe. Na enak način je univerza zakonsko obvezana, da obvešča študente o možnostih zaposlitve  ter  jih usmerja pri  izbiri poklica.
Mi in Italijani glede selekcije nimamo ndkakr-šnega sistema. Tudi novi zakon ne predvideva ta-kega sistema, ne govori pa proti njemu. 29. člen navaja nekaj možnih kriterijev »možnega« sistema selekoije: srednješolski uspeh, znanje iz predmetov, ki so bistveni za študij na zavodu, rezultat testira-
DAUE
pravl obrazložitev, da v zakon kaj takega ne sodi, pač pa zato, ker o tem bistveno novega nimajo po vedati. Zakon zaenkrat to prepušča univerzam.
Pravzaprav bi mi lahko rekli isto tudi za naš za-kon.
Italijani pa ravno z zakonom skušajo vplivati na univerze da bi si prizadevale najti ustreznejše štu-diiske metode. Poseben člen govori o »ekspenmen-talnem interdisciplinarnem študiju«. Osebje, ki pri tem sodeluje, dobi posebne nagrade. Sam eksperi-ment pa nadzoruje prek svojih strokovmh sluzb naj-višji državni prosvetni forum, ki po uspešnem koncu eksperimenta tudi poskrbi, da ga redno uvedejo.
Sploh je italijanski sistem z nekaterih vidikov za nas zelo zanimiv. Predvsem gre za formiranje štu-ddjskega načrta. Tega si izoblikuje študent sam, ven-dar ima vedno tri sestavne dele:
1.  Obvezni splošni predmeti, ki jih predpisuje za-kon za dosego ene od diplom.
2.  Predmeti, ki jih vsaka univerza sama postavlja za dosego ene od diplom.
3.  Predmeti, ki si jih študent sam izbere.
Vsaka od teh vrst predmetov mora obsegati pri-bližno tretjino študijskega načrta. Vsak načrt, tudi individualen, mora potrditi fakultetni svet.
Tradicionalen ie tak sdstem za ZDA. Tudi tu se študent sam opredeli za svoj študijski načrt. Na pod-lagi enake izbire se potem študentje grupirajo v skupino (class) in vsaka skupina dobi svojega »advi-serja« — mentorja skupine iz učiteljskih vrst. Nekaj predmetov je obveznih za vse, drugi del pa je odvi-sen od izbire specializacije, vendar so tudi pri tem predpisani določeni pogoji, koliko ur (credit) jn katere predmete mora študent vseeno poslušati in delati iz njih obvezne preizkušnje.
Razširjeno je prepričanje, da so ameriški študent-je duševno pohabljeni zaradi ozke in prezgodnje spe-oializacije. Vsaj en del te sodbe gotovo ne drži — do te specializacije pride namreč šele v 5. semestru, medtem ko sta prva dva letnika domala splošno izo-braževalna. Ce pomislimo, da Američani tudi pojma srednje strokovne šole ne poznajo, potem se moramo kvečjemu mi prijeti za glavo, ko otroka pri 15 letih že postavimo pred odlo&tev za specializacijo. Res pa je, da je ameriška »splošna« izobrazba nekoliko drugačna od naše.
Češkoslovaški univerzitetni sistem je bolj kot po vsebini zanimiv po študijskem režimu. Obiskovanje pouka ni obvezno, tedenska obremendtev je 32 ur in študijsko leto traja le 22 tednov — torej celih 116 dni počitnic ali kar 32 odstotkov študijskega leta. Ker je časa dovolj, je izpitni režim silno strog. Iz-pit je tajen (»ni javen«). Prestopanje iz šole na šolo izrazito ovirajo — od istih predmetov na novi šoli priznajo le odlične in prav dobre ocene.
Kljub vsem »pazninam« pa je procent diplomira-nih nenavadno visok — 75 odstotkov od vpisanih. (Jugoslavija 55 odstotkov, ZDA 60 odstotkov, ZRN 66 odstotkov, NDR 72 odstotkov, GB 86 odstotkov, SZ 86 odstotkov.)
Ameriški študent dela pet dni na teden s povpreč-no 15 urami obvezndh predavanj in konsultacij, ven-dar z natančno odmerjeno obremenitvijo 40—50 ur na teden, pri težjih specializacijah pa tudi 60 ur. Je pa deležen vsestranske učiteljeve pomoči. Njegov obisk pri profesorju ni vezan na govorne ure in na ozko obravnavano tematiko. Razen tega lahko raču-na na stalno pomoč svojega »adviserja«. In še eden mu je na voljo — Dean of Students s celo svojo ad-ministracijo.
Študij traja 8 semestrov, vsak semester ima 17 delovnih tednov. (Torej 34 tednov študijskega leta proti češkoslovaškim 22 tednom!) Da bi bil izkori-stek časa še večji, se šole odločajo tudi za tri seme-stre na leto, od katerih ima vsak po 12 tednov. V tem primeru je študijsko leto res daljše (36 tednov), toda cel študdj je za leto dni krajši.
Najzanimivejši je odnos do — za nas misteriozne-ga — izpita. Izpiti so večidel pismeni, toda študent lahko mirne duše pobere svoje papirje in odide tja (domov, v park, v knjižnaco), kjer misli, da se bb laže zbral in resnično pokazal vse svoje znanje. Na koncu naloge se podpiše, da ni bil deležen pomoči in da ni uporabljal nedovoljenih pomagal.
Tudi Italijani so v svoj novi zakon postavili klav-zulo » ... študentu morajo bitd zagotovljene na izpi-tu čim ugodnejše okoliščine, da lahko dejansko po-kaže svoje pravo znanje«.
Mi takšne klavzule v zakonu nimamo, čeprav bi študentom neštetokrat koristila.
Italijani pa so izpit še podrobneje obdelali. Iz-pitnega reda se morata držati študent in profesor (ta ne more kar oditi v ZDA, recimo). Izpitna ma-terija mora biti že pri uvedbi predmeta, iz katerega študent dela izpit, natančno določena. študent lahko izpit prekine ali pa ga razveljavi, če misli, da bi na-slednjič lahko pokazal več znanja.
Francozd izpit v zakonu demistificirajo. Preverja-nje znanja mora biti redno in nepretrgano, končni izipit je le dodafona kontrola.
Nobena primerjava univerzitetnih sistemov ne bo prinesla boljših in že narejenih rešatev za naša vprašanja. Ima le to koristno lastnost, da poraja ideje za rešitve in širi spodbudno podobo možnosti naše univerze. To pa je tudi namen tega zapisa.
Popravek
nja, poseben izpit in celo zdravniški pregled. Torej celo popolnejša skala kriterijev, kot jih imajo Ame-ričani. Sistem selekcdje pa bi bilo treba šele izdelati, vendar je možnost že tukaj.
Določila o oblikah in metodah študija so Francozi v novem zakonu preprosto  izpustili. Ne zato, kot
V  članku dr. Vojana Rusa v Tribuni št. 1. letoš-njega letnika  (str. 13.)  je poleg drugih tudi nekaj napak, ki bistveno spreminjajo smisel.
V  drugem stolpcu članka, 1. vrsta zgoraj mora namesto »in t. im.« stati »ni t. im.«. V 19. vrsti spodaj mora namesto »govorica« stati »govornica«. V tretjem stolpcu, 17. vrsta zgoraj namesto »nevidni« mora sta-
ABRAHAMA
UNIVERZA OD
Rudi Dutschke


Teoretičmh osnov študentskih gibanj in ekstra-parlamentarnih opozicij v svetu skoraj nihče pri nas ne obravnava, čeprav je naša javnost z velikim za-nimanjem sledila silovitim in presenetljivim podvi-gom teh skupin spomladi lanskega leta. Cohn Ben-dit in Rudi Dutschke sta bila glavna teoretika. Oba sta vsak po svoje ocenjevala razmere in možnosti; kva-litetne spremembe v »sistemu nasilja«, ki danes ob-vladuje večino sveta.
Dutschke je svoje nove poglede na sedanji polozaj in možnosti njegovega gibanja napisal potem, ko je ozdravel od hudih poškodb, ki jih je utrpel ob atentatu 11. aprila lani.
Objavljamo izbor.
»Ta sistem javnega rairu in reda daje človeku »skoraj vse«: edino/česar ne dopušča, to je samo-stojna dejavnost, ki je bistveni pogoj človeškega življenja. Ko dosežejo to, začnejo ljudje sami odlo-čati o svojem življenju in s tem oporekati celotni strukturi javnega življenja. Vendar sedanja družba, dokler obstaja, ne dopušča popolne samostojnosti v dejanju: zato že tisti med nami, ki samostojno de-lujejo, oporekajo javnemu  redu in miru«.
Začasna ponovna vzpostavitev »javne varnosti, miru in reda« daje na prvi pogled prav ravno zabi-tim glavam, kot so Kiesinger, Barzel, Strauss, Weh-ner. Kakor da ne bi bil mogoč vsak dan nov polom... Nasproti nam tile uporabljajo najbolj normalna sredstva neo-buržoazne družbe:
a)  policija hoče spraviti v zapore vse naše teore-tike in vojskujoče se aktiviste ali z zvitimi sodnimi postopki onemogočiti našm revoluconarjem — prvo-borcem, da bi nadaljevali začetno delo;
b)   radio,  televizija,  časopisi, filmi  in  knjige  se polaščajo revolucije, da bi iz nje napravili votlo fra-zo. Tako se ta pojavi v sedanjih institucijah kot us-taljena reč, a le zato, da bi onemogočila revolueijo, ki hoče resnično zrušiti državo nasilja. To je stalni poizkus integracUe.
Ali zadostuje navdnšenje in spontanost?
Edino pravilno usmerjenost konflikta — nepri-čakovani, a globoko človeški bes proti ogromnemu Springerjevemu stroju — je »država javnega miru in reda« kaj hitro zadušila.
Ta naš bes je namreč kazal tudi na našo sramoto in impotenco. V temelju ga namreč preveva človeš-kost, ki se je preživela v tej nečloveški družbi. še enkrat se je izkazalo, kako jalova je spontanost sa-ma; še enkrat je bila dokazana nemoč »čistega štu-dentskega radikalizma«.
Tudi če smo pognali v zrak nekaj kamionov, je kolesje velikega Springerjevega kompleksa delovalo naprej in izdajalo svoje časopise, polne laži in gro-ženj... čeprav so Springerjevi ljudje pričakovali, da jim bo kolesje uničeno. Tudi oni so namreč, kot mi, precenjevali revolucionarno moč spontanosti pri študentih.
Na žalost spet ni bilo nič pravočasno pripravlje-nega: nobena skupina, ki bi uničila kolesje, niče-sar ...; bombe Molotov so prišle prepozno ...
Po prvih demonstracijah proti utečenemu koles-ju pa se je razvilo smešno razpravljanje o nasilju.
To razpravljanje je hotelo predvsem in samo o-ihraniti nasilje, ki je na oblasli. Geslo nenasilja po-jmeni vedno intergriranje konflikta, Kdor to razume, ise fcori z vsemi sredstvi zase in za druge ...
Kje so še ustvarjalne sile, ki razvijajo človeka? Vse se neprestano spreminja v rušilno moč, človeka ,je treba v bistvu ubiti; to je objektivni in subjektiv-ini nesmisel današnje družbe.
Večkrat govorimo o ljudskih množicah; v resnici ]pa je naša skupina mislila le na študentske interese.
Da bi postali revolucionarji, moramo z univerz, jposeči moramo naravnost v temeljne inštitucije in ssodelovati pri njihovem razbitju, pomagati moramo pri nastajanju novih skupin delavcev, kmetov idr.
»Razbiti današnje strukture« pomeni samo pod-pirati delavce, učiti se od njih, sodelovati pri nasta-janju novih revolucionarnih skupin.
V  nobenem primeru ne smemo delati za slndflcal-ne voditelje, kot smo to delali prej, ampak samo za delavce. Sindikalni voditelji imajo praktično le na-logo, da zagotovijo javni red in mir s tem, da zvi-šujejo od časa do časa plače. Sindikati so eden od stebrov javnega miru in reda v državi, sicer bi se že zdavnaj pojavile nove oblike stavk ...
In sedaj, v navidezno mrtvi fazi antiavtoritativne fronte, ki se že prej ni istovetila le s študenti, se je pojavila komunistična partija Nemčje. Ta nima no-bene druge funkcije kot oslabiti »zavest fronte«, demoralizirati gibanje in ga na koncu integrirati v komunistično partijo, v socialistično stranko itn. Sistem »miru, reda in varnosti« naj bi tako končno prišel do parlamentarne »levice«, o kateri je toliko upal.
Postali smo že preveč nevarni za sdstem, zato je lahko in celo morala nastati komunistična partija Nemčije.
Neokapitalizem in totalitarni socializem (stalini-zem), ki vsebuje samo nekaj prvin komunizma, de-lujeta z roko v roki proti revolucionarnemu komu-nizmu, ki mora podreti oba sistema.
Totalitarni stalinizem je moral z orožjem pre-magati Socialistično republiko češkoslovaško, ker bi sicer padla v krizo ekonomska baza revizionizma ali — bolje rečeno — groba nadoblast sovjetske bur-žoazije nad socialističnimi ljudstvi. Totalitarni so-cializem je prav toliko proti ljudskim množicam kot neokapitalistični sistem.
V  metropolah se ne bojujemo le proti posamez-nim trdoglavcem, da bi jih naši streli podrli, to bi bilo po mojem protirevolucionarno dejanje. Sistem bi gotovo rad videl kaj podobnega, da bi nas potem lahko še bolj  trdo zatiral in nas za nekaj let strl.
Gotovo pa je znak slabosti našega boja, ki smo ga doslej bojevali, da revolucionarne sile v glavnih mestih niso znale izrabiti priložnosti in ubiti perzij-skega »državnega poglavarja«, ko je prišel na obisk k nam in v druge države. Tega se ne bi razveselil le en narod, ampak bi se izredno okrepil tudi revoluci-onarni boj profci orjaškim silam in vodilnim klikam.
Kot internacionalisti moramo dajati vso pomoč vsakemu ljudstvu, kot da bi bilo naše.
Sistem škriplje vsepovsod. Zato se ne smemo lo-tevati nepravih sovražnikov. Danes so sredstva ma-sovnega obveščanja, ki služijo programirani laži, mnogo bolj  nevarna od policije in vojske.
Seveda, na koncu bo treba premagati tudi vojsko in policijo. To je danes še nemogoče. Zato pritegni-mo tiste, ki imajo sposobnosti revolucionarja — tu-di v pravkar omenjenih institucijah se najdejo — počasi, ampak gotovo jih pritegnimo k nam, z njimi imejmo stik, da bodo pripravljeni za dan X — ko bo zmagala revolucija ali pa bo prišlo do državnega udara vojaške klike. Naše skupine morajo biti ak-tivne tudi znotraj vojske in policije.
Venceremos.
Izbral in prevedel: M. K.
K IZKLJUČITVI
ERNESTA FISCHERJA
Podpisani zastopajo pravico nestrinjanja četudi znotraj neke partije. Ta pravica je edino
zavarovanje proti duhovni poravnanosti.
Smo za pravico, da vsakdo postavi svoja mnenja jasno in nediplomatsko na diskusijo, tudi
znotraj neke partije.
Ta pravica je edino poroštvo nadalnjemu dialektičnemu duhovnemu razvoju.
Zato obsojamo izključitev Ernsta Fischerja iz KP6. Kajti neko levo gibanje v Avstriji, kakor
ga pojasnjuje KPo, je možno samo kadar je vsak pogled njenih članov pretehtan   in  nepre-
štet; kadar ne odločajo slučajni večinski odnosi v katerikoli celici o veljavnosti nazorov, tem-
več  odprta,  obvladana, neustrašna Diskusija.
Georg Breuer
Berta Czepka
Georg Eisler
Hans Escher
Dr. Hannah Fischer
Dr. Walter Fischer
Ing. Hans Fraenkel
Dr. Hans Friedmann
Christine Friedmann
Dr. Alfred Frisch
Fritz Glaubauf
Ing. Eduard Gold
Ing. Wolfgang Hammerschlag
Dr. Erna Hedrich
Dr. Paul Herrnstadt
Heinz Hollitscher
Dora Hostowsky
Alfred Hrdlicka
Leopold Hrdlicka
Dr. Egon Jeger
Dr. Eva Kcickeis
Gitta Kosten
Dr. Hilde Koplenig
Dr. Otto Kreilisheim
Dr. Gertrude Kreilisheim
Leopoldine Kummer
Prof. dr. Axl Leskoschek
Marussja Leskoschek
Franz Marek
Ing. Fred Margulies
Dr. Elisabeth Markstein
Karl Pary!a
Dr. Theodor Prager
Arch. ing. Ernst Plojhar
Dr. Berta Regner
Dr. Margarethe Reinelt
Prof. dr. Marcel Rubin
Primarius dr. Frindrich Scholl
Dr. Hans Schreiber
Franziska Shreiner-Eckstein
Leopold Spira
Dr. Friedrich Seid
Dr. Felix Spreitzhofer
Dr. Selma Steinmetz
Heinrich Sussmann
Anni Sussmann
Dr. Robert Tauber
Dr. Max Vorauer
Dr. Karl Zerner
Dr. Harry Zimmermann
Proti izključitvi se je izjasnilo nadalje 27 od 8 7 članov CK iz prav tako 22 od 28 redaktorjev centralnega organa »Ljudski glas«  (Volkstim me).
ŠTUDENTIV
MEDNARODNEM PROSTORU
V   sklapu   korenitih   sprememb,  ki   jih   doživlja mednarodno študentsko  gibanje, se  spreminja tudi položaj, ki ga imajo jugoslovanski študenti v njem. Posebej  še zato, ker so prav oni pobudniki smeri, ki teži bolj k akcijski kot pa organizacijski poveza-nostd študentov v svetu.
Najprej skušajmo odkriti, kaj pojmujemo z iz-razom »mednarodno študentsko gibanje«. Mar ga pooseblja ta ali ona organizacija, ki se je oklicala za mednarodno, ali pa dobiva študentsko gibanje mednarodni značaj ob akcijah zoper agresijo v Viet-namu, češkoslovaški in drugod, četudi med posamez-nimi deli (skupinami) tega gibanja ni neposredne organizacijske povezave? Tudi resolucij in za niko-gar obvezujočih sklepov ne daje tako, na videz »ne-organizirano« gibanje. Zakaj bi jih tudi, koristi bi tako ne bilo nobene. Predvsem ne politične, ko pa vemo, da je organiziranje študentov v nekako med-narodno telo vsaj zelo tvegana, če že ne vnaprej obsojena na neuspeb.
Kljub vsemu pa je Zveza študentov Jugoslavije prddruženi član Mednarodne študentske zveze, ki trdi o sebi, da je napredna in politična organizacija tistih študentskih zvez, ki veljajo za demokratične in na-predne. če bi bili pri obravnavanju sleherne članice zelo doslednd, bi sicer kaj hitro spoznali da vsaka včlanjena zveza ne zasluži, da bi o njej govorili kot »napredni in demokratični«, vendar nas to naj ne moti preveč. Veliko laže je namreč nekaj zapisati v program, kjer so besede izbrane in vezane v usnju, kot pa tisto v resnici izvajati. Za tako ugotovitev nam navsezadnje niti niso potrebne mednarodne izkušnje.
Za lažje razumevanje nasprotja med zapisanim in resničnim naj navedemo naravnost neverjetno mol-čečnost, ki je zavladala v sedežu Mednarodne štu-dentske zveze v Pragi o sovjetski agresiji na Ceš-koslovaško. Mnogti od vas so morda že nekoliko na-veličani poslušati, kaj vse se je zgodilo, ko so po praških ulicah zabobneli ruski tanki. Ampak v tej reči nič takega, da bi jo bilo vredno vrečd med staro šaro. No, kljub vztrajnemu prizadevanju Ju-goslovanov se uradnikom v Pragi ni zdelo vredno postaviti vprašanja sovjetske agresije na dnevni red ene sicer dokaj pogostih sej sekretariata organizaci-je. Nekdo bi rekel, da je to nerazumljivo, ko pa so prav ti ljudje tako zelo delovni pri pozivih zoper imperialistično agresijo! Ne, ne mislimo s tem, da morda nimajo prav, ko kažejo na vojaške interven-cije v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Težko pa je razumeti, da molčijo. ko se nekaj podobnega zgodi pred njihovimi vrati
V  Evropi so skupine, ki so usmerjene k mnogo-bolj neposrednim vprašanjem, kot je »imperialistič-na agresija«.  Na primer gibanje zoper diktaturo vo-jaškega režima v Grčiji. Pri tem lahko rečemo, da so majhen, a ne najmanj pomemben del tega giba-nja tudi ljubljanski študenti. Zanimivo je, da se mu ne   pridružujejo   študenti   vzhodnoevropskih   držav, medtem pa so  — denimo  —  švedski  zelo  aktivni. To glbanje pa prihaja pred razpotje, ki se mu tudi mi ne bomo mogli izogniti.
Geografsko-strateški položajj Grčije, članice NATO, je po mnenju zahodnih vojaških strategov tako pomem-ben, da ni tvegati nobenih svobodnejših akcij levice. Najboljše zagotovilo, da »demokratični popadki« te ali one skupine ne bodo rodili kdo ve kakšnih sa-dov, je režim, ki zmore take pobude že v kali za-treti. In priznati moramo, da generali, ki so zasedli vladna poslopja v Atenah. to nalogo izredno uspešno opravljajo. Napredni politdki so v emigraciji, prav tako vsi pomembnejši levo usmerjeni intelektualci. če k temu dodamo, da je po vojaškem udaru Grči-jo zapustilo tudi nekaj tisoč študentov, vemo, da so možnosti za upor proti režimu v Grčiji kaj skrom-ne. Aktivnejšd pa so tisti, ki začasno živijo v tujini, vendar — žal — niso združeni v enotno fronto. Gre predvsem za dva v osnovi nasprotujoča si pristopa. Zagovorniki tradicionalne meščansko-demokratič-ne družbe sicer nasprotujejo vojaškemu režimu, kaj več kot nekaj reformnih posegov pa ne zahtevajo. To skupino podpirajo v tujina živeči grški kralj in vlade tistih držav, ki menijo, da morajo biti navse-zadnje tudi v meščanski družbi nekatere svoboščine, če že ne drugega, vsaj možnost različnega mišljenja. Verjetno je, da bi taka stremljenja podprli tudi ne-katen krogi v ZDA, predvsem pa v Veliki Britaniji.
Druga, in po naše pomembnejša, skupina je tista, ki ji ne zadoščajo počasne in za družbo navsezadnje nebistvene spremembe. Zahtevajo spremembo druž-benega sistema in da to dosežejo, se ne smejo ustra-siti nobenih sredstev Predvsem pa ne oboroženih ak-cij proti režimu, čeprav so za to nepripravljeni tako v vojaškem kot v političnem pogledu. Predvsem v vojaškem. Kajti ni enostavno organizirati gverilsko gibanje v državi s takim vojaško-strateškim pome-nom, kot je prav Grčija.
Zanimivo je, da ta radikalna usmeritev, ki jo za-govarjajo predvsem študenti in ftajnaprednejši in-telektualci, ni naletela na preveliko podporo pri Sov-Jetih. Tako stališče kremeljske vlade (in zatorej tudi
ˇsesovjetske študentske organizacije) je »razumlji-vo«, če si prikličemo v spomin ameriško-sovjetski dogovor o interesnih sferah. Grčija sodi k Američa-nom, in resnejši vzpon levice, ki bi bil deležen sov-jetske podpore, bi pomenil, da so v Moskvti prekrši-li dogovor o fair-playu. 2alostno je, da v skladu s tako politiko ravna tudi šfrudentska organizacija. še več, zastavila je svoj vpliv za to, da bi radikalno giba-nje Grkov ne dobilo prevelike podpore tudi od Med-narodne študentske organizacdje
Vprašanje je sicer, kako daleč bi iahko šli v podpiranju grških radikalov jugoslovanski študenti, preden bi naleteli na odpor naše državne politike. Zaenkrat odkritih nasprotovanj še ni in potruditi se moramo, da se naša solidarnost z gibanjem proti vojaškemu režimu ne bo omejila na previdno for-mulirane deklaracije. Navsezadnje, pri tem so nam lahko za vzor tisti jugoslovanski komunistd, ki so se borili pred dobrimi tridesetimi leti v španiji.
Govoreč o študentskem gibanju v svetu pa se seveda ne smemo omejiti zgolj na njegove najbolj spektakularne mandfestacije. Ne moremo namreč mimo dejstva, da so študlenti zelo pomemben del intelektualne levice sveta, ki je prisilila reakcionar-ne sile, da so se umaknile v defenzivo. Tega intelek-tualnega poleta ne more ustaviti niti nenehno po-navljanje konservatrivnih sil, da je komunizem s »člo-veško podobo« nemogoč in pri tem navajajo primer češkoslovaške. Tudi dogmiatsko in za normalnega človeka nesprejemljivo stallišče sovjetskih in drugih vzhodnoevropskih teoretikov tega poleta ne more ustaviti. Zakaj, zgodovinsko gledano, Sovjetom po-leg vojaške in nekdaj ekonomske moči ne ostaja v roki kdo ve kaj. Predvsem pa niso sposobni odgovo-riti na vprašanja, ki tarejo človeka — posameznika.
študenti so sicer zelo neenotna socialna skupi-na, kjer so zahteve po spiremembah postale že kar običajne. Naš človek doživlja silen vzpon levice, ki pa se je ogradila od parti,jskih struktur. Neposred-nih rezultatov v bližnji prihodnosti ni pričakovatl, še posebej ne velikih družlbenih sprememb Sile, ki so na oblasti na tej ali oni strani »železne zavese« bodo storile vse, kar je v njihovih močeh, da ohrani-jo sedanji položaj. Vprašanje, če se naj sprijazni-mo s tako ugotovdtvijo, pa seveda ostaja odprto.
Jugoslovanski študenti mimajo kdo ve kako po-membnega položaja v svetu. Res je, da smo člani MŠZ, vendar je to članstvoi brez kakšne globlje vse-bine. Ne morda toliko po naši krivdi kot zavoljo razmer, ki vladajo v tej organizaciji. Postala je orod-je sovjetske politike z vsemi diplomatskdmi obeležji. Morda bi bilo vredno naše članstvo v tej organizaciji še enkrat pretresti, obenem pa se usmeriti na iskanje tistih oblik sodelovanja s (tujimi študentskimi orga-nizacijami, ki bodo temeljille na neposrednih vpraša-njih. Vietnam. češkoslovaška. Grčija. Biafra. Vrstni red vprašanj ni pomemben, gre le za primere.
Pri tem lahko ima pornembno vlogo tudi tako majhna skupina, kot je Me<dnarodni odbor pri Skup-nosti študentov. Predvserm dosledno uresničiti že zdavnaj sprejeto načelo »sadelovati z vsemi«, ne gle-de na morebitne ideološke razlike med ZŠJ in orga-ndzacijo, ki jo imamo v mislih. čemu bi ne mogli sodelovati z izraelskimi štuidenti in omogočiti našim potovati v Izrael in tam delati na katerem številnili kibucov? Ali pa prisoevatj pomembnejši delež na tistih srečanjih, kjer razpravljajo o vprašanju neraz-vitosti? Taka pot sicer ni llagodna, od nas terja ne-nehno aktivnost. In to druggačno od tiste, ki se izra-ža predvsem v podpisovamju lepo zvenečih spora-zumov.
Res pa je, da bomo za diosego takrih odnosov mo-rali še veliko spremeniti.
Ludvik škoberne
PISMO DEKLICI V SZ
Razlikovati moraš med svetovnim prcx;esom socializma in med stanjem   današnjega   razvojnega   stadija.
Družbene zakonitostd se v svoji totalnosti kažejo ideološko pogojenim sistemom,  spor med zgodovino in
omejenimi interesi posameznih generacij. Tako sem kot napreden človek navdušen nad zgodovinskim pre-
lomom Oktobra, nad ruskim, našim revolucdonarnim človekom, nad   tistimi,   ki so jih   zdravi in   športni
ameriški kapitalisti s svojimi rokami pobijali, obešali, žive razteleševali v imenu swojega zdravja, nad revo-
Luoionarnim Trockim in ne Trockim kot državljanom SZ.
Ne morem pa Ijubiti nobene Sovjetske zveze Ald more kdo iz SZ ljubiti Jugoslavijo? Enakovredno je sovra-
žiti svojo in tuje države, to je tudi edino pošteno. Ne sovražiti   pomeni   neumnost.,   neznanje.   Zakaj   td ne
sovraždš svoje države? Ker ničesar ne veš o njej! Zakaj? Ker smo pač bedaki, ki verjamejo, da je država
in narod še vedno najboljša organizacija.
Ti ne veš, da je SZ prodala del Slovenije za dolarje. TO JE DRŽAVA! Ali moreš neči, da je tvoj oče poma-
gal prodajatd Slovenijo? Nesmisel! Ti samo veš, da ameriškd  vojaki pobijajo nedolžne v Vietnamu. Zakaj
to veš? Da bi znala sovražiti ZDA, ker ničesar ne veš o sebi.
Kdo ljubi svojo domovino? Tisti, kd ji kaže pravi obraz, tista, ki jo šiba, da bi  jo spremenil, tisti, ki si
upa protesbirati. Kdor beži, je izdajalec. Heroji so Hsoči v koncentracijskih taboriščih. Kaj  ste storili za
svoje heroje? To, da ne veste zanje?
AM lahko država predpiše heroizem? Ne, ker ničesar novega ne prenaša. Država je policija, ta pa v omeje-
nosti nikoli ni sposobna biti heroj. Heroji so ljudje. Država je samodržec, ki gradi na ljudeh, ločenih vsak-
sebi z vero v slabo drugih. Država tako gradii na živali.
Država je policija: Govorim o pametni policiji? Ali sploh obstaja?
Zakaj v revoluciji ni policije? Kaj policija zna?
Zna braniti študente pred politiki?
Zna pretepati študente po ukazu politikov?
Zna pretepati študente zato, ker je pač policija?
Zakaj je policija nevarna? Ker vse dobro izkoristi v slabo.
Kaj dela policija pri nas?
Kaj dela policija v SZ?
Kaj dela policija v ZDA?
Kaj dela policija v Angliji? Zakaj moramo prenašati policijo? Zato, ker smo Jugoslavija, SZ, ZDA, Anglija.
Torej — koga šoiti policija? SEBE, se pravi, državo. Kje je policija? Povsod, kjer je človek. Povsod, kjer
še človek ni premagal lastne policije.
Tvoj prijatelj, Marjan
Stane Hočevar
SRAMOTA
SLOVENCEV
Savo, Savinjo in Sotla, kjer se več kot 20 OOO občanov pretežno preživlja s kmetijsko dejavnostjo na skrom-nih obdelovalnih povšinah (manj kot 1 ha odpade približno na enega kmetovalca — člana gospodinj-stva).. Kmetijske delovne organizacije gospodarijo le na neznatnih površinah, industrijske ali večje obrtne dejavnosti pa na tem območju sploh ni. Ocenjujemo, da je nacionalni dohodek na prebivalca Kozjanske-ga komaj 2000 N din. Kljub temu pa občani tega ob-močja odvajajo skoraj 70 odstotkov KD za prispevke, davke in kmečko zdravstveno zavarovanje. Danes je že na samem Kozjanskem nad 1500 ljudi, ki zavo-ljo revščine niso deležni kmečkega zdravstvenega za-varovanja. Brezizhodna zaostalost pa jih je še pri-silila, da iščejo zaposlilev zunaj ožjega območja in v tujini, kjer je sedaj zaposlenih že preko 1500 ljudi.
Gospodarska nerazvitost Kozjanskega in dejstvo, da dve tretjini Kozjanskega pokriva ozemlje šmarske in šentjurske občine, ki sta po gospodarski moči na samem repu lestvice slovenskih občin in da niti ostale štiri občine skupaj ne dosegajo povprečne slovenske gospodarske razvitosti, pogojuje tudi stanje družbe-nih služb in prometno izoliranost. Kozjanska mladi-na zaradi neurejenih šolskili objektov, dotrajane opre-me, neustreznih učnih pripomočkov in pomanjkanja strokovnega kadra uživa dobrote znanja in prosvete pod neprimerno slabšimi pogoji kot druga sloven-ska mladina. Poleg že omenjene splošne gospodar-ske zaostalosti je tudi to eden od vzrokov, da izobrazbena struktura prebivalstva ne napreduje in da je i% leta v leto manj mladine tega območja vpisano na srednje, strokovne, višje in visoke šole. Ker so vse ceste II. in III. *eda na Kozjanskem še vedno makadamske in poleg tega še izredno slabe, je tudi koncentracija šol do nadaljnjega nemogoča. Ceste same po sebi revščino na Kozjanskem tudi ohranja-jo, saj ne omogočajo odliva nezaposlene delovne sile v obrobna industriska središča niti ne sodobnega transporta kmetijskih pridelkov, od katerih to po-dročje živi.
Ker nad vrsto problemov v današnji stvarnosti ni mogoče na Kozjanskem najti ruti enega, za kate-rega bi latako trdili, da je zadovoljivo resen, postaja Kozjansko ne le v Slovenskem, ampak celo v merilu šetih občin, ki g» obsegajo. sinonim za revščino.
Deževno in megleno jutro pred prazmkom re-publike ni prav nič vzpodbujajode vplivalo na odlo-čitev, da bom z našim poslancem Tonetom Remoein ael na Kozjansko. Vendar me je spremljala nepri-fcrita radovednost. Videti aem hotel košček slovem-ske zemlje, ki mi ni bil znan in se mu zdaj Slovenci podzavestno izogibljemo. Ne mislim na. vse Sloven -ce, zlasti ne, na tiste, ki na Kozjanskem živijo. Kdo bi hodil na Kozjansko in zakaj? Mar ni zanimiveje na Btedu, v Kranjski gorj,; Kopru, Piranu, na Pohor-ju... V Kumrovec, Titov rojstni kraj se pride z vla-kom ali z zagrebške strani po asfaltirani cesti. In če-prav je le 4 km od tod do Bistrice ob Sotli, jo redko fcdo obišče. Tu in tam je kakšna oblefenica, ko Koz-j^askega ne smemo pozabiti. Pridemo, počastimo, prošlavimo in odidemo .. z lepimi spomini.
Baje smo narod, ki je ima narodni dohodek po prebivalcu nad 1000 dolarjev letno, kar pomeni, da smo se po standardu prebili na srednjeevropskem nivoju. Kljub vsemu pa še vedno govorimo o neraz-ifltih območjib^ In Kozjansko je eno od teh območij. 1*Č> me je spravljalo v čudne dvome in mikalilo predstavo o našem življenju. Od nekaterih tovarišev jgr drugih republik sem sli&al tudi pripombe, češ da ta tako imenovana slovenska nerazvifca območja v ju-goslovanskem povprečju nerazvitih sploh ne morejo biti upoštevana, da ne spadajo v njihov okvir pojma in predstave o nerazvitosti. Katera od teh informa-$j in trditev je resndčna in ali naj sploh kateri ver-
t 256- od mlaib. nog sero bil radoveden in ta rado-|ednost me je kasneje pripeljala do sklepa, da je fesnica zelo relativna stvar tudi v okviru majhnega naroda na majhnem ozemlju. Zato sem se lepo od pravil na KozjansJto, točneje v Bistrioo ob Sotli, da bi sam občutil in presodil, kakšen delež informaoij ustreza resnici...
' Pot do Celja je bolj ali manj vsem znana, tudl » Rogaško Slatino je vandral že marsdkateri Slove-tuk. No, malo pred tem »želodčnim« zdraviliSčem, kjer si marsikdd 2idravi »socialistitis«, se je začela odisejada. Majh^n odcep pri Mestinju vodi v kozjan-ski »rezervat«. Pokrajina ob poti ostaja skoraj ista: gričevnata, ob cesti, ki se vije med griči, tečejo po-fc^ki in pritpki bistre Sotle, na vse strasni pa rasejo pikovi gozdovi. če bi ne bila pozna, nostalgiona je-sen brez listja in zelene trave, bi rekel, da je zelo fepa. Bolj kot ta otpžnost me je zmotilo nekaj dru-pfeg^: lepCh enbnadstropnih in dvonadstropnih viken-ffov in urejenih kmetij je .naenkrat zmanjkalo, avpo-giobilov nismo več srečevaii (ali pa zeloporedkoma). ^ekajkrat je avtobus peljal mimo skromno obleče-rfill ljudi, kl sa. jstiskali glave med ramena in držali tfeke v ž^pUi, ^i'"jih M®&m ^dež rie bii preveč ztnočil. Po ddlgih letdh sem zopet vi<iel hišico iz bjata, pritlično, rumeno obarvano, krito s slamo. Na fcoti do Bistrioe sem jih videl še več. Cesta je posta-jala x>žja, vijugasta in na njeni površind je bilo vedno VeČ odleskov luž, ki so napolnile globoke luknje...
UGOTOVITVE
Skupščini občin Scntjiir pri Celju in šmarje pri Jelšah s sodelovanjem skupščin občin Laško, Sev-nica Krško in Brežice ugotavljata, da je območje, ki je razdeljeno med vse naštete družbenopolitične skupnosti in ga geopolitično imenujemo Kozjansko, še vedno popolnoma nerazvito in revno, da v repub-Hki Sloveniji ni najti primerne. To pa predvsem zavoljo te«ra, ker gre za relativpo obse"en kompleks slovenskega nacionalnega ozemlja y Jrikofauku vaxA ^ t
(Ugotovitve staMšča in predlogi skupščin Občin šentjur pri Celju in šmarje pri Jelšah o nadaljnjean gospodarskem razvoju gospodarsko manj razvitega Kozjanskega)
... V raznih krajih Jugoslavije so ljudje na razne načine praznpvali Dan republike. Na Kozjanskem se je poročilo več mladih. parov, plesali, peli in pili pa so vsi. Bilo je preprosto in veselo. Za trenutek so po-zabili na svoje težave, ki se jih morda niti ne zave-dajo vsi, saj so se v dolgih letita navadili težaško ži-veti. Uplahnila sta tista volja in elan, s katerima so se mnogi po vojni vmili na svoje požgane in oropane domačije z mislijo na boljšo prihodnost.
Tovariš BeiK) Božiček, predsednik občine šmarje pri Jelšah, pripoveduje: »S Kozjanskega je odšlo v partizane okoli 1200 ljudi. Mnoge družine so parti-zanom pomagale, čeprav so iraeJi Nemci to ozemlje za svoje (nekoč šo se tu naselili Kočevarji) in so ga Čvrsto držali. Veliko prebivalcev so intemirali v kon-centracijska taborišča in naprisilno delo v Nem-čijo, mnoge domačije pa oropald in požgali. Danes dobiva borčevsko priznavalnino 188 borcev. Fond za borčevske priznavalnine zoiaša 300.000 N din, od tega prispeva občina pplovico. To ni veliko. Borci dobijo od 50 do 250 Ndin priznavalnine na mesec, vedeLi pa je treba, da je celoten občinski proračun 7.470.000 N din. Ta proračun ne zadošča niti za kritje najnuj-nejših komunalnib del.«
Ing. Kreša Spoljar, oskrbovalec gozdnega gospo-darstva in tajnik Lovskega društva Bistrica ob Sotli: »Gozdno gospodarstvo obsega velik kompleks zem-ljišča. V glavnem je to bukov gozd, ki za predelavo v lesni industriji ni cenjen. Uporaben je za jamski les v rudarstvu in za embalažo.« Ob skronmi izjavi tov. špoljara naj pripomnimo, da on sam in njegov pomočnik oskrbujeta in pregledujeta celotno goz?dno gospodarstvo.
Tov. Cepin, pi^dsednik Lovskega društva Bistrica ob Sotli: »Lovišče obsega okoM 3000 ha. Zaloga div-jadi je zelo velika, tako da smo plan, predviden za 1972 leto, dosegli že leta 1968! Povprečni donos na ha je 6,12 Ndin letno. Planirano ceno ulova na 11 ha presegamo za 100 odstotkov. Lovsko društvo je staro že 25 let. Clani so večinoma kmetje, nekaj obrtnikov in dva uslužbenca. Ker je lovsko orožje drago, tisto, ki ga imamo pa je zastarelo, je ob rednem pregledu orožja ostalo dosti lovcev brecz pušk. Kar se tiče majtine divjadi, so možnosti za lovski turlzem. Kljub izredno slaoim cestam imaxno pet stalniii gostov iz Italije, ki prlhajajo vsakih 14 dni. Za večjo divjad (srnjad, jeleni itd.) potrebujemo iaktišene lovce, to pa so v glavnem lovci iz Avstrije in ZRN. Teh iz že omenjenega razloga ni mogoče pričakovati.
Veliko je bEo vprašanj in radi so odgovarjali na-nja. Niso tarnali in jadikovali, človeški ponos jim tega ni dovoljeval. Pove>dali so tudi, da imajo svoj kino-kljub na Kozjem, da nabavljajo filme pri Croatia-fil-mii iz Zagreba in da je najemnina za prostore 8000 N din letno. Del stroškov pokriva občina, dobi-ček od predstav pa gre za nakup knjig za knjižico prosvetnega dnzStva. Seveda, vprašali srao tudi po štu-ctentih. Sr6dnješolci inštittcienta so trije na 1000 pre-blvalcev.    ¦                .                >                        ¦   ..,
V Ljubljani imajo študenti svoj klub, Morda b^' tudi  oni lahko pdvedali kaj  zanimivega o Kozjan-skem. Ali bo večina njih po končanem študiju priiia-jala na Kozjansko le še na obisk k svojcem?
Po daljšem omahovanju in premisleku so pove-dali, da so nekateri republiški zakoni zeJo dvorezni, če se izvajajo dosledno za razvita in nerazvita ob-znočja. Za primer so navedli kreditiranje kmetov. Po mnenju nekaterih je kreditiranje na Kozjanskem na-pačno usmerjeno v nakup majhne kmetijske meha-nizacije (majhni traktorji, ročne kosilnice itd.) Usme-riti bi ga morali y izboljšanje in povečanje produk-cije (gnojila, hibridne vrste sadja, grozdja, koruze itd.) Drug zanimiv primer je tudi ta: kmet, ki ne plača davka, nima potrjene zdravstvene knjičice, kot obSan pa ima pravico do bolniških uslug. Računi za
no. Tudi proces kapitalizacije med kmečkim preM-v, valstvom so omeniii. Maloštevilni kmeti, ki so imeli začetni kapital za razširitev in posodobljenje  kme-tijskih del, zaposlujejo na dninarski način svoje so-sede in si s tem omogočajo napredek.
Kljub vsem naštetim dejstvom, ki bi lahko na-< vajala na precejšnji pesimizem, pa Kozjanci vedo povedati, kje je izhod in rešitev za njihove in naše skupne probleme. Pogoj za razvoj dveh najzaostalej-ših občin v Sloveniji so komunikacije, ceste. Izred-no pomembna je vpadmca Kumrovec — Bistrica ob Sotli — Podsreda — Kozje — Lisidno, sedanja cesta III. reda. Mimogrede rečeno je na nemških turistič-nih kartah ta cesta že četrto leto označena za asfal-tirano. Zgraditev ceste II. reda Mestinje—Bizeljsko je predvidena do leta 1975. Vse ostale dejavnosti, ki bi omogočile razvoj kozjanskega območja, so bolj ali ma:ij pogojene s cestami. Predvsem gre omeniti možno^ti za specializirano kmetijstvo (sadjarstvo, vi-nogratništvo). Manjše plantaže črnega ribeza že ob-stajajo, vendar prevoz in predelava nista vedno za-gotovljena. Tudi nekateri obrati večjih, dobrih pod-jetij b. bili lahko na tem podroiju ekonomsko ren-tabilni, Če bi iašolali kader in umogočili boljšo po-vraavo z okoliškimi industrijsikimi centri (Celje, Vfr lenje itdJ. Nekdaj razvita in danes donosna bi bila domača obrt, povezana z možnosttni za Iovski in ribolovski ter zdraviliški tureizem (Podčetrtek — »atomske« toplice..)...
V dveh dneh se ne da videti in slišati vsega, pa tudi naša naloga ni delati ekonomske in razvojne. analize. Za to so pristojni drugi Ijudje in ustanove: Zelimo le obvestiti slovensko javnost o dejstvih, ki povzročajo dvom v povprečje 1000 dolarjev letnegS^ dohodka na prebivalca, in poudariti dilemo: ali pu-stiti, da migracijski procesi tečejo spontano (z dru-gimi besedamd — migracijsko izpraznitd nerazvita območja, kar dekMna predvideva predlog dolgoroč-nega ekonomskega razvoja cele Slovenije) ali pa z ma-terialno intervencijo reptiblike in slovenskega gospo* darstva zagofcoviti skladnejši razvoj na celotnem re-publiškem ozemlju.
Težko je povedati vso kozjansko resnioo, še teže pa se je vanjo vživeti, saj so časi, ko je večina Slo-vencev živela v podobnih razmerah, precej daleč za nami. A vendar nas naša preteklost kot rdeča rkt spremlja v sedanjosti. Ob naglem razvoju v zadnjih 25 letih smo marsikatero pereče vprašanje odJagali za čase, ko bomo gospodarsko močnejši.- Mar Stno dan©§ še vedno tatoo šibki?                    '¦"¦"tn^-d?>^>
OPOMBA
Za dopolnilo članka objavljamo kriterije za do-ločevanje nerazmtosU posameznih območij v SR SlO' veniji; dogovorjeni so bili na posvetovanju predsed-nikov slovenskih občin v Murski Soboti, v skup-ščinski razpravi pa jeto prenesel poslanec Ivan Kreft
Kriteriji:
—  poraba sredstev v osnovnem šolsttm na prebivalcn
—  narodni dohodek na prebivalca
—  vrednost poslovnega sklada na prebivalca
—  dohodek na zaposlenega
—  odstotek kmečkega prebivalstva
—  proračunska sredstva na prebivalca
Dr. šifrer je predlagal naslednfe kriterije:
1.  narodni dohodek na prebivalca              \
2.  Delez kmetijskega prebivalstva            y\ .;
3.  gostota naseljenosti
Po tej klasifikaciji so nerazvita območja v Slo-veniji naslednje: V Pomurju Gornja Radgona, Lju-torner, Lendava, Murska Sobota, v celjskem rajonu šmarje pri Jelšah in šentjur pri Celju, na Dolenj' skem Trebnje.
Andrej Ule
PROLETARIAT IIM DELAVSkl RAZRED
DAIMES
Najprej moramo razčistiti pojmovno razliko med kategorijama delavski razred in proletariat. Prva je namreč empirična, druga filozofska. Prole-tariat pomeni Marxu revolucionarni subjekt moder-nih družb. Marx uporablja oba izraza sinonimno (največkrat), vendar ju loči. Proletariat mu pomeni tisti družbeni razred, ki nosi utelešeno vso negativ-nost družbenega reda, popolno izgubo vsega člove-škega, je »razpadni produkt« (fizikalna analogija) vse dosedanje razredne družbe, pol nelastnine oziroma beda. Ta beda ni zgolj materialna, temveč vso eksi-stenco zadevajoea beda. Ker ta beda zahteva svojo ukinitev, zahteva torej bogastvo, ki ni samo material-no (čeprav je tudi materialno.) To je bogastvo eksi-stence. Torej zahteva »bogatega človeka in bogato človeško potrebo«. Bogat človek takrat, kadar »čuti potrebo po totaliteti človeškega izkazovanja življenja, to je, kadar mu njegovo udejstvovanje eksistira kot no-tranja nuja«. človeška je potreba takrat, kadarji je predmet človek (kot človekov svet), a predvsem kot drugi človek. Ta Beda torej »povzroča občutek boga-stva drugega človekakot potrebo.« Torej beda prole-tariata ne zahteva bogastvo kapitala za svojo zado-voljitev, ampak kot skrajna, eksi&tenčna beda za-hteva bogastvo človeka (eksistence). A ne samo to, ta Beda je prisotna tudi v razredu buržoazije, pa je zakrinkana z nepravim bogastvom predmetov po-trošnje in kapitala. Torej ta Beda zadeva v resnici ves svet in vse ljudi, toda edino proletariat ima zgodovinski interes po odpravi te Bede; torej je eksi-stenca proletarcev neposredno povezana z zgodovino.
Zgodovina je akt nastajanja človeka kot človeka, to je s človeškim delom, kot nastajanje narave za človeka (ker je delo proces izmenjave med človekom in naravo), kot bitja prakse, torej je sledenje njegove prakse skozi čas. Temelj zgodovine je čutno pred-metna dejavnost človeka-praksa. človek kot bitje prakse biva samo na ta način človeško, da iz stvari dela predmete svoje dejavnosti, ki je ravno zato predmetna; ker pa mora biti človeška in naravna, je čutna — zato čutno predmetna dejavnost.
Tako je tudi teoretska dejavnost čutna — čuti postanejo teoretični. Zgodovina človeka se deli na fazi, ki ju Marx imenuje predzgodovina in dejanska zgodovina. Prehod v dejansko zgodovino pa ne sledi iz avtomatizma, tok zgodovine je alternativen. To se pravi, ali se človeštvo zavzame za barbarstvo ali za komunizem. Ta alternativa se pokaže kot taka šele v svetu Bede-kapitalizma. Ali se bo v svetu našel proletariat ali ne, od tega je odvisno, ali bo človeštvo ostalo v predzgodovini ali pa bo krenilo na pot dejanske zgodovine. V poteku predzgodovine relativno ločeno tečeta dva zgodovinska tokova: zgo-dovina ljudi in zgodovina narave, pri čemer pa šele človek kot edino pravo zgodovinsko bitje omogoča obe zgodovini (ker je praksa možna samc kot zgodo-vinska praksa). Tako obstajata dve znanosti: znanost o naravi in znanost o človeku. Toda ker človek ved-no veže v svojem delu, (praksi) naravo na doloeen zgodovinski način (način proizvodnje), se mu tudi narava kaže na zgodovinski način. Narava se kaže človeku skozi čufcnost, torej na človeški način, zato proučevanje narave vodi na proučevanje človeka, a proučevanje človeške zgodovine vodi na proučevanje naravne zgodovine (ker je naravna predpostavka za vsako zgodovino proizvodni proces, torej posredova-nje med naravo in človekom). Ostra ločitev zgodo-vine narave od zgodovine človeka je zato absurd, ta-ka narava je zgolj zunanja, torej je za človeka nič. V stadiju predzgodovine je zato narava relativno lo-čena od človeka, stoji mu nasproti. V poteku dejan-ske zgodovine pa prihaja do počlovsčenja narave in naturaliziranja človeka. Zato je teoretska predpo-stavka za svet Zgodovine ena edina znanost: znanost Zgodovine. Razlika med tako inienovanimi naravo-slovnimi in humanističnimi vedami se razplete v hu-manizaciji narave in naturalizaciji človeka. Zato mora proces socializacije (permanentne revolucije) voditi k prevladanju razlike med obema.
Proletariat je torej opredeljen kot pol nelastnine (v eksistencialnem smislu) nasproti buržoaziji kot polu lastnine (materialne), toda oba predstavljata pola odtujenega sveta. Interes proletariata pa ni zgolj razredni interes, ker je njegov interes v popol-nem novumu — pridobitvi totalnega bogastva eksi-stence, zato ni njegov interes pozicija moči, elite, obvladovanja, diktature (kot smo jih vajeni) itd. Le v smislu prej omenjene Zgodovine je zsodovinski mteres (ta izraz je filozofski pojem in zato ga lahko prediciramo le filozofski kategoriji-proletariat in ne empirični kot npr. delavskemu razredu).
Delavski razred je določen pozitivno po položaju v procesu dela, predstavlja namreč pol živega dela nasproti mrtvemu, preteklemu delu — kapitalu. Njegovo delo je izvor vseh vrednosti, kot odtujeno delo pa je samo pcstalo kripljivo na trgu »vrednosti«. V procesu  socializacije se delavski razred ukinja
skupaj z vsemi drugimi razredi (odmiranje države). če smo delavski razred opredelili sociološko, tedaj ne bi mogli govoriti o nekem občem, zgodovinskem interesu tega razreda, temveč le o množici individu-alnih, konkretnih interesov, ki ga po svoje določajo. To pa so ravno interesi za enakopravnostjo v delitvi dela in zaslužka, za resnično samoupravno demokra-cijo itd. Zato ima prav tov. Podmenik, ko meni, da moramo določati delavski razred predvsem po teh interesih, ne pa anketno ali apriori. V nasprotnem se nam dogodi, da na vprašanje, v kateri družbeni razred spadaš ti in tvoji domači, dobimo odgovor: »Moji starši so bili delavci, jaz sem pa intelektualec« (iz neke ankete). Poleg iskanja delavskega razreda se nam danes pojavljajo še druga vprašanja ob njem. Vprašanje je namreč, koliko je delavski raz-red še proletariat in, če je, ali samo on. Tu moramo ali razširiti obseg pojma delavski razred ali pa v proletariat šteti tudi dmge sloje družbe (in imeti še nadalje staro ozko pojmovanje delavskega razreda da tvorijo delavskL razred samo tovarniški delavci). Jasno je danes, da revolucionarnega subjekta ne tvorijo samo oni, temveč tudi druge skupine, pred-vsem napredna inteligenca in študentje. Sem spa-dajo tako »delavci v modrih kot tudi v belih haljah«. še ostreje! Danes je klasični delavski razred vedno bolj razred nasebi(zgolj po družbeni poziciji), ostali deli rev. subjekta pa bolj razred za sebe (po razredni zavesti).
Kaj pa sploh dela proletarce za razred, za enot-no družbeno skupnost z relativno enotnimi interesi?
To napravi le skupna stiska, to je skupna eksi-stenčna stiska, ki jih dela za razred (kot neko dolo-čeno raaporeditev ekstistenc). V tem, ko praletarec prepozaiava v svojem tovarišu svojo lastno stisko, se zaone javljati zavest skupne usode in povezanosti. Tako nastaja razred za sebe. Lato ni proletarska za-vest enotnost, ki plava nacl »množicami« proletarcev, ampak je izraz skupoe stiske in revolucionarne pove-zanostL
Z rastjo te zavesti raste iz proletarca resnični komunist (in ne zgolj partijski).
Preden nadaljujem, moram nekaj pojasniti gle-de terminologije, ki jo uporabljam. Izraza proleta-riat in delavski razred sta se do sedaj uporabljala v glavnem deloma v obratnem smisiu, kot se uporab-ljata tukaj. Delavski razred se je štel kot širša kate-gorija od proletariata, ki je pomenil delavski razred v kapitalisti<čnih družbah, v vsej njegovi izkorišča-nosti. Le red.ko kdo je imel proletariat za filozofsko kategorijo = revolucionami subjekt. Od tod tudi zmota, da jc proletariat Marxova konstrukcija, ki jo je napravil iz empiričnega francoskega, nemškega in angleškega proletariata V resnici pa je Marx iz-peljal proletariat iz filozofske poobčitve del. razre-dov teh treh dežel. Njegov pojem transcendira vsako empirijo in obsega najsplošnejše lastnosti, ki delajo določen razred za revolucionarni subjekt. Možni ugovor, saj vendar delavski razred danes skoraj ni-kjer ni v tako obupnem položaju, kot je bil v Mar-xovih časih, izhaja iz preozkega (empirističnega) pojmovanja bede in aiienacije. Toda o tem sem go-voril že prej, v splošnem, filozofskem delu razprave, m mislim, da je smisel uporabe osnovnih pojraov jasen.
Sploh pa je treba danes uporabljati pojme pro-letariat, del. razred, buržoazija globalno, v svetov-nem merilu. Zato se mi ne zdi smiselno opredelje-vati proletariata in buržoazije zgolj po državah in republikah in sploh. po starih merilih razrednosti. Samo tisti ljudje, ki vidijo resnično rešitev svbjih eksistenčnih problemov v svetx>vni razrešitvi in vsak napredek v tej rešitvi pn sebi kot del svetovnega; gibanja, uspeh enega kot uspeh drugega, sodijo da-nes v revolucionarni subjekt. Socializem je enoten proces, ki ste sicer lahko vrši v manjših celotah, državah itd.,, toda nikakor ne v vsaki zase; sanje o socializmu v eni državi so že zdavnaj minule. Ravno zato vidim vr povezavi naprednih gibanj pri nas s tu-jim, tudi neposredno možnost večje socializacije pri nas (na primer v neposrednem sodelovanju našega študentskega gibanja s tujim).
Proces socializacije (permanentne revolucije) je danes zaradl vseh mogočih in nemogočih okoliščin več ali manji zavrt, proces ukinjanja razredne druž-be je prekinjen. Tako se najdeta klasični proletariat (opredeljen :kot nasprotje buržoaziji — op.: je tudi filozofsko opredeljena, njena empirična upodobitev pa je razred kapitalistov) in nove forme buržoazije tudi tam, kjer ju ne bi pričakovali (recimo v držav-nem kapitalizmu vzhodnega bloka). Namesto stare buržoazije se v »socialističnih« in socialističnih drža-vah pojavljajo novi sloji, ki zavzemajo mesta stare buržoazije (polburžoazna birokracija). Kakor delav-ski razred v socializmu izgublja obeležje klasičnega razreda, ostro nasprotnega kapitalu, tako tudi novi parazitski sloj birokracije nima obeležij klasične bur-žoazije, za,to> tudi razredni boj dobiva nove, dokaj nejasne oblilke. Delavski razred v teh državah (v vseh, ki so :naredile osnovne revolucionarne spre-membe, ne g,rlede na to, kaj je iz tega nastalo) se še ni zavedel, d.a socialistična revolucija ni končana, da ostaja permanentna, kar pomeni borbo proti vsern novonastalim oblikam odtujevanja. Menim, da je proces samoiupravljanja edino pozitivno gibanje v tej smeri. Z neprestanim revolucioniranjem vseh obsto-ječih struktmr (odstranjevanje odtujevanj, ki jih povzročajo) ;se spreminja vloga delavskega razreda (vedno v raszširjenem smislu). Ta se ukinja s tem, da njegova revolucionarna vloga prehaja na vse ljudstvo, tediaj se tudi rev. subjekt ne pojmuje več kot proletariiat (kot neposredni nosilec Bede in ali-enacije vsega človeškega), temveč kot nosilec dejan-ske zgodovine in ukinitve vseh alineacij, ki jih je prinesla doba kapitala, ali pa takih, ki bi človeka vodile nazaj v kapita^ki svet. čim tega deJavski razred ne dela, se vrača tako ali drugače v kapi-talski svet in ostaja rev. subjekt na način proleta-riata. S tem v zvezi ugotavljam, da rev. subjekt to ostaja še vedno na način proletariata. Vloga delav-skega razreda se ne prenaša na vse Ijudstvo (na vse ljudi dane socialistične drnžbe), temveč ostaja še vedno omejena na določeno skupino ljudi, ki imajo res neposred<en interes za razvoj demokracije (socia-listične). Zatto je še vedno smiselno govoriti o del. razredu, prolletariatu in o vseh novih oblikah »bur-žoazije«. Bojj za ukinjanje vseh teh oblik, ki nas silijo v kapitsalske odnose v družbi, pa vodijo pri nas najnaprednejjši deli del. razreda (visoko izobraženi delavci, štud<entje, rev. inteligenca itd.), zato jih ZK ne bi smela pustiti ob strani. Vzrok za obnavljanje kapitalističnili form v socializmu so v glavnem eiitne pozicije kom.unističnih partij proti delavskemu raz-redu in v zavestni zožitvi pomena delavski razred na tovarniške dielavce. Zato uporabljam ta pojem stal-no v razširjenem smislu. (Saj tudi večina inteligen-ce živi samo od prodaje svojega dela, tudi študentje imajo po mo>je status delavca, saj ne ustvarja samo tisti, ki prouzvaja neposredno ekonomsko vrednost. To so sicer ze davno premlete resnice, ki pa kažejo, koliko se je spremenil obseg delavskega razreda pri nas in drugod). Zoženo pojmovanje delavskega razre-da je za birokratsko-etatistične sile zelo ugodno. Ta-ko namreč vidijo »delavski razred« vedno ogrožen od »kontrarevolucionarnih« sil, ki jih vidijo ponavadi v inteligenci in v demokratskih gibanjih. Tak psevdo-razredni boj zakrinkava resničen razredni boj, ki se vrši in s tem duši socializacijo. Te partije se hočejo paradoksalno imeti za najnaprednejši del delavske-ga razreda, da bi lahko vladale (birckratsko) v nje-govem imenu. Zato je dobro, da je naša ZK opustila vladajoči pol<ožaj y družbi in s tem odprla pot demo-kratičnemu socializmu, vendar se tx) odpiranje izva-ja s precejšmimi zastoji, ker so konzervativne biro-kratske sile še močne in tako ali drugače spodkopa-vajo našo refformo in v vsakem nasprotovanju vidijo kontrarevolurcijo (izrabijajo Titove besede v svoj na-men). Marx jje vedno enačil proletarce in komuniste (Millionen Prroletarier oder Kommunisten). Zato zanj niso bili koimunisti izbran del delavskega razreda, in vsi proletarcit so mu bili komunisti, zato mu njegova Zveza kommnistov ni pomenila vseih komunistov ta-krat, še manji pa oblast nad proletariatom.
Norman Mailer
ZAKAJ SMO V VIETNAMU
Zašto smo u Vijetnamu?, Naprijed, Zagreb, 1969.
Originalna izdaja: N.M.: Why are We in Vietnam?, a novel, G.P.Putnam's Sons, New York, 1967. V hrvaščino prevedel Tomislav Ladan.
Pravi, tipični Američan je doma v Texasu. V njem so utelešene vse lastnosti, ki so značilne za povpreč-nega Američana, tipičnega Američana. Velik, širokih ramen, ostrega pogleda, podjeten, posloven človek, resnicoljuben, demokratičen v smislu velike in vedno poudarjene ameriške demokracije. Ljubi dom in dru-žino, je član vrste dobrodelnih ustanov, verskih sekt in klubov. Njegov sen je uspeh in čim večja popu-larnost. Ima trdna načela in od njih ne odstopi za nobeno ceno.
Ljudje, ki življenje opazujejo s kritičnim očesom, pa se vidijo drugačne. Mednje sodi tudi Mailer, ki v knjigi Zakaj smo v Vietnamu? pokaže na skupini texaških ljudi Američane z drugačnega, nekonvencio-nalnega stališča. Po naslovu dela bi lahko sodili, da avtor direktno raziskuje vzroke za prisotnost ameri-ških sil v Vietnamu. Vendar opazimo direktno zvezo naslova romana z Vietnamom samo na zadnji strani, ko zvemo, da glavni junak in njegov prijatelj Tex, mladeniča osemnajstih in devetnajstih let, odhajata v Vietnam.
Lahko bi rekli, da je roman podoba Američano-ve podzavesti, slika tistega česar noče priznati, čeprav dobro ve, da obstoji. Glas potlačene zavesti je Ra-nald, pripovedovalec zgodbe o lovu. V prvih poglav-jih nam predstavi osebe, ki nastopajo: sebe — genij, ki spregleda svojo okolico in jo opisuje z besedami, ki jih po njegovem mnenju zasluži (zadnjice, posran-ci, križanci, merjasci, itd.). Njegova mati se izždvlja v seansah pri psihiatru, v spogledovanju z njim, v skr-bi za sinovo družbo. Oče Rusty, uspešen človek, se sicer kaže vzornega državljana, v resnici pa je pok-varjen, slavohlepen. K njegovemu družbenemu ugle-du bi prispevala tudi kaka lovska trofeja, n. pr. lep aljaški medved. Zato se odpravi na Aljasko s sinom, njegovim prijateljem Texom in dvema priskledniko-ma, ki jima bi lov skupaj s šefom utrdil položaj v družbi. Najamejo vodiča in se odpravijo na safari.
Ta lov pa je pravzaprav spretno pripravljena predstava, ki jo zrežira družba za lov z svojimi vo-diči za vse turiste, ki si zaželijo lova. Prepeljavajo jih s helikopterji sem in tja in vodiči jim malodane priženejo divjad tik pred puške. Druščina uprizori pravi pokol med divjadjo v tundri. Rustyju ne uspe ustreliti medveda, zato se on in sin Ranald odpravi-ta po svoje lovit medveda. Tu zvemo precej o odno-su med očetom in sinom. Medveda sicer ustreli Ra-nald, vendar si ga kot trofejo prisvoji oče Rusty. Ra-nald in njegov prijatelj Tex se navsezadnje naveliča-ta vsega skupaj in jo mahneta sama z opremo peš proti goram. Sem je vključen opis narave in živali, ki jih opazujeta. V tem delu romana je tudi precej namigov o odnosih med prijateljema.
To je v glavnem zgodba, oziroma realni dogod-ki, ki se jih da izluščiti iz romana. Tehnika pisanja je namreč taka, da je opis realnih dogodkov drugot-nega pomena in je le nekak okvir, v katerega avtor vnese vse polno namigovanj, pripovedovanj o pre-teklih dogodkih in razmišljanj, ki gredo skozi Ra-naldovo zavest. Ranald se spominja mladosti, prvih konfliktov z očetom, razmišlja o ameriških poslov-mih ljudeh, o odnosih šefov do podrejenih in podre-jenih do šefov, o nasilju in hlapčevstvu, o lovu za, prestižem v človeški družbi, o človekovi krvoločnosti. V središču pripovedi sta Ranald, — opazovalec in Rusty— tipični ameriški poslovni človek. V njem je utelešen poslovni človek, za njegov prestiž so mu potrebne trofeje in priskledniki. Ranald se prepušča svojim nagnjenjem in mislim, opazuje svojo okolico, cinično komentira dogodke in nič manj cinično o njih razmišlja. Svet mu je cirkus, v katerem so vsi klovni, ki se pretepajo za nepomembne malenkosti in vse skupaj jemljejo zelo resno.
Zelo zanimiva je zgradba romana. Delo je avtor razdelil na poglavja. Pred vsakim poglavjem pa je nekakšen krajši uvod v naslednje poglavje, ki ga avtor imenuje »uvodno znamenje«. V »uvodnih zna-menjih« Ranald razmišlja o osebah, njihovih deja-njih, nazorih, itd., včasih pa posega tudi nazaj v last-no mladost. V »znamenjih« tudi najavi o čem bo go-voril v poglavju, ki sledi. Poleg tega pa v teh uvod-nih poglavjih včasih posega tudi nazaj v prejšnje po-glavje, tako da imajo nekatera od teh »znamenj« tudi funkcijo povezave med posameznimi poglavji.
Dejstvo, ki morda šokira bravce, so psovke. Vsa pripoved in razmišljanja so namreč bogato komen-tirana in opremljena z obširnim seksualnim in sek-sualno — patološkim slovarjem. Seksualno izrazo-slovje daje osnovni ton in poudarek razmišljanjera. Ranald svoja dejanja, kakor tudi dejanja drugih Iju-cLi povezuje s psovkami in seksualnimi namigova-nji. S temi preplete pogovore na zunaj »spodobnih« ljudi, ki kaj takega ne govorijo, skozi njihovo zavest pa se jim podi pravi vihar psovk. Ranald sam pravi n. pr. o svoji materi: » ... če je videti, da moja mati, Ranaldova lastna rnati govori, kot je tu navedeno.
potem si ti bravec bolestno neumen, ker moja mati je južnjaška dama, ona tako ne govori,... ona tako samo misli.« Ranald torej vsem skupaj polaga na usta psovke in jih izgovarja namesto njih, ker ne ve, da če bi svojemu govorjenju dodali tudi vse tisto, kar sicer samo mislijo, potem bi iz njihovih ust pri-hajalo ravno toliko psovk, kakor iz njegovih.
Kaj hoče pisec s tem doseči? Zdi se, da se mu ameriška družba kaže tako zelo degenerirana in pro-padla, da svojega zaničevanja in gnusa ne more priznati drugače kot z uporabljanjem t. im. »prostaških« iz-razov. Dejanje, ravnanje, teženja in mišljenje oseb so mu »sranje, govno, raafija, libido, ritolizništvo« itd. Kaže se nam torej podoba skrajno gnile, propa-dle in zavožene družbe.
Osrednjo misel romana verjetno izraža Ranal-dovo ninenje o Rustyju: »Rustyjeva skrivnost je v tem, da vidi sebe kot enega od stebrov Oboka, prav-
zaprav, človek, propad sveta vidi v tem, da je on na-
jeoai. če je on niaiij veliK, kot mu je Bog določil, je Amerika v škripcih. Kajti Texačani se ne rodijo zastonj. Velika je Rustyjeva filozofija, izjavlja Ra-nald, morate pa biti pošten pasji sin, da to lahko uresničite...«
Ce torej pisec prikazuje v romanu degeneracijo in skomercializiranost ameriške družbe, njene člane pa v tradicijo uklenjene, ker je preveč udobno osta-jati v starih lzvoženih tirih, hkrati pa jih navdaja strahoten strah pred vsemi novimi idejami, ki jih zlepa ne pripoznajo, kaj šele da bi jih sprejeli v svoj način življenja, zakaj ima pot m delo naslov »Zakaj smo v Vietnamu?«
Naslov dela je vprašanje in nanj odgovori v ro-manu. Zato srao v Vietnamu, ker smo taki, kot smo prikazani v sarnem romanu: primitivno okrutni na-silni morilci, prepričani v lastno pomembnost, ukle-njeni v nerazumna načela in dogme. Medvedja trofe-ja je znamenje prestiža, ki ga hoče Rusty (Amerika) na vsak način doseči, tudi z množičnim nasiljem in pokolom. Lovci, ki iz samega veselja do nasilja po-bijajo živali danes in ki jim je ravnanje z orožjem domače in igrača, bi prav tako lahko jutri pobijali ljudi, če bi si s tem ustvarili boljši družbeni in z njim povezan ekonomski položaj.
Problematika, ki jo z vso ostrino in malce ne-navadnimi izraznimi sredstvi podaja pisec, je torej nasilje pa tudi spolnost.
Slepo nasilje srečamo že v Mailerjevem prvem romanu, s katerim je doživel uspeh pa tudi nasproto-vanje, to je roman »Goli in mrtvi«. Tu je narednik Croft, ki je prav tako Texačan in je okruten in pri-mitiven kot junaki lova na medvede. V »Golih in mrtvih« pobijajo ljudi, v romanu »Zakaj smo v Viet-namu?« pa ljudje pobijajo živali. Osnovni motiv je isti: nasilje zaradi nasilja.
Drugi problem, ki muči pisca, je problem sek-sualnosti. že v »Golih in mrtvih« in v »Barbarski obali« posveti precej pozornosti seksn^iTi^m ^roble-mom junakov. Še več je tega v »Parku r -.< kjcr trdi, da je »seksualnost tam, kjer se prične tilozofi.ia.« Naslednje delo »Ameriški sen« je polno spoinosti, sadizma in nasilja. V romanu »Zakaj smo v Vietna-mu?« doseže višek. Prevajalec dela v hrvaščino To-mislav Ladan pravi, da je delo » ... ameriška lasci-viada. V njej je vse kar lahko šokira, vse kar j^ druž-beni in jezikovni tabu.«                        A. M. Urbanija
Dragi moj; nikakor si ne misli, da bi te hotel s tem, kar ti bom pisal tlačiti v našo romantično dobo, to bi bil absurd! Ampak vidim, da živiš v čisto di-ugačnem svelu kot do sedaj Zdi se mi, da si šel le tako daleč od nas. Zdaj lahko vidim, da se posmehuješ, ko mi živinio in se pogovarjamo o sedanjosti. Tudi tebe bo to srečalo in te zajelo.
Vestno in večkrat sem prebral kritike, ki si rni jih prinesel in primerjal sem jih s tist«, ki je prišia pred dnevi iz mojega sveta, da se tako izrazim. čisto me je spodnesla in žalosten sem te gledal na dnu, daleč od vzgoje in domačnosti, ki si jo užival do sedaj. Nikakor se ne marem pogumno srečati s to PUPILIJO, lahko si predstavljaš, da bi vstal in odšel, Če bi bil tam. Težko se bom vživel v to, da si svoje mnogostranske talente vložil ravno v to anonimno dejavnost, ki jo poznam, priznam, samo iz kritik. Zdi se mi, da se ta Jovanovič norčuje, in to še kako, ne sanio iz široke publike, ki po kritikah sodeč ne ve ne kod, ne kam, temveč tudi iz prizadevnosti izvajalcev.
Hotel bi, da bi vsemu navkljub ostali prijatelji, seveda ne morem jaz na tvojo raven, upam, da boš ti stopil par korakov navzdol. Lahko si prepričan, da te bom vedno poskušal razumeti, pozdravlja te tvoj dedek (74 let)
ffot^r-aiijft: Taoe Sto#w
RRLEŽA ,,BEZ MUKE"
Ob knjigi P. Matvejvica: Razgovori s Krležo
če je slovenski modrici sploh dovoljeno pred-staviti neiko knjigo, avtorja ali misel, kulturnega območja, ki ležd igeografsko) južneje od nje same, naj to v tem primeru storim kar se le da skromno. Grmenje je brez pomena, kajti vsaj za literaturo je dokazano, da glasu kulture s tega končka sveta naš prostor ne daje odmeva. Toda kljub dvomom in morda zaradi tega, ker imam opraviti z menda prvo knjigo take vrste pri nas, pa še o tako eminentnem možu kot je Mlroslav Krleža, velja vendarle posku-siti.
Razbijaštvo je grd opravek, razbijati nekaj, kar je avtor mukoma razvrstil po predalčkrih, je še grje. Pa vendar človeku ni nič hujšega kot znajti se v tako lepo urejenem in očiščenem svetu. Spominja na šalo, v kateri snažilka v ateljeju alikarja-kubista lepo uredi like na platnu — trikotniki skupaj, pose-bej krogi, pravokotniki v ravni vrstd, razvršdeni po velikosti. Kajpak, nek sistem mora biti; Krleža je napisal veliko, še vedno piše in kdor se sprašuje kdo bo vse to bral, ta se prav gotovo sprašuje trez-no. Ali pa je to že opravičilo za tak sežeti total? In kaj naj doseže tako očitno industrijsko pripravljen obrok — hitrejše konzumiranje, omagoči pasivni odnos?
Toliko o sami formi — v opozorilo, če bo morda koga na Slovenskem prijelo, da bi na podoben na-čin opravil s kakim slovenskim vsporednikom.
Toda igrivost terja opravičilo. Kot zapis o nečem mora imeti opravičilo prav v delu, ki ga obravnava in opravičilo našemu početju je Krležin delež v ome-njeni knjigi. Toda v imenu česa si lastimo pravico, da obravnavano knjigo razbijamo na avtorjev in Kiieždn delež? Ničesar ne razbijamo, celote ni, prav zaradi tega ne, ker je avtorjev sistem natančnega razvrščanja v preočitnem nasprotju s Krležinim poj-movanjem umetnosti, književnosti in besede v druž-bi. Krleži kot umetniku je svet do kraja prepleten, totalnih rešitev ni, sistemi preraščajo v grozo in nasilje. Vsaj tako beremo v za nas najzanimivejšem delu knjige, v »poglavju« »O inflaciji besed«. Matve-jevičeva knjiga je sicer v celoti posvečena vprašanju razmerja med umetnostjo in družbo, vendar se zdi, da je odgovarjanje na to vprašanje najpristnejše prav na nivoju problematike besede in govora. Prav besede, gradivo oblikovanja predstavljajo neko real-no soudeležbo v svetu najrazličnejših socialnih mani-festacij. In Krleža odkriva prav v nenehni prisotnosti najrazlionejših govorov (političnih, agitatorskih, bi-rokratskih, tehnokratskih in drugih »žargonov«) ne-varnost, ki nenehoma ogroža moč umetniške besede. Poglavitno nevarnost, ki grozi umetnosti opiše Kr-leža kot »čas v katerem je inflacija besed zavzela ogromne razsežnosti in na pojmovni borzi povlekla za seboj stalno razvrednotenje pomenskosti.« Krle-ža podrobno opiše zgodovinsko prisotnost in sedanjo soudeležbo besed v človekovem socialnem svetu. »Besede vladajo človeku odkar ta obstaja. Isto se dogaja pred našimi očmi: nekatere besede so danes še posebno glasno in vsiljivo zavladale Ijudem; za-sužnile so Ijudi in sedaj upravljajo naše sočasje po katerem blodijo Ijudje popolnoma zmedeni. Te da-našnje besede so človeku zavladale usodno, morda še resneje od tega, kar označuje ta pojem, saj mu odrejajo pot v daljno bodočnost tako vsilfivo, da se jim je človek slepo podvrgel na način kot se podvrže diktatu višje sile. Te besede niti niso posebno sreč-no izbrane; niti dostojanstvene niso, so pravzaprav neka vrsta hieroglifov, ki jih izgovarjamo kot tajin-stvene svetinje s katerimi razrešujemo celovitost človekovega življenja danes in za vedno«. Krleža te besede tudi imenuje, to sta npr. semantika in kiber-netika, besedi znanosti in tehnologije. Seveda pa to ne pomeni, da Krleža nastopa proti znanosti in teh-nologiji. Oglaša se umetnost v borbi z rastodim vpli-vom znanosti, vendar pa gre tu za spopad s čisto določenim pojmovanjem znanosti. »Semantika skriva v sebi nejasen pomen vseobsegajočega, ki se ujema s pojmom sintetičnega smisla tako imenovane kvin-tesencialne »Biti«, toda ta smisel je tako sam po sebi hipnotičen, da lahko po zakonu namenskosti iisak čas preraste v prvotno počelo vsega.« In nada-lje: »V očeh zaslepljenih apologetov je semanti osmišljenje brez-smisla, čudodelni magnetni kamen s katerim se stvarem in pojavom vceplja smisel »po sebi« ne glede na to ali gre za materialne ali duhovne pojave. Tako razumljena predstavlja semantika ne-ko vrsto izgubljanja v prvotnem pomenu Biti in Pra-biti od rojstva pa do smrti vseh pojmov in vseh po-javov.«
Nevarnost, ki preti umetnosti se torej pojavlja s strani čisto določenega pojmovanja znanosti — zna-nosti od katere ljudje pričakujejo univerzalnih reši-tev, znanosti, ki bo zapolnila vse vrzeli človekovega življenja in popeljala   človefca  v   pri&ten  kontakt   s
pravo vsebino njegovega življenja, v izvorno enot-nost življenja. Očitno je, da tako razumljena vloga znanosti naseljuje tisti prosfcor, ki je bil od nekdaj območje dogajanja umetnosti in poezije in razumlji-vo je, da mora Krleža umetnik nastopiti proti take-mu pojmovanju, ki v imenu znanosti, jemlje umet-nosti pogoje njenega obstoja. Nevamost, ki preti poeziji je torej dvojne narave. Rastoča vera v zna-nost podarja besedam znanosti preširoko polje po-mena, jim s tem odtujuje pravi pomen in tako mali&i bistvo človekovega govora, ki je v tem, da se besede pokrivajo s čisto določenim pomenom in so nosilke tega pomena. Sprejemanje in privajanje takemu govoru, ki ne prinaša vsebine pa pomeni resno nevarnost za poezijo saj ogroža rvjeno komuni-kativno moč, ki jo Krleža razume kot nenehno raz-krivanje in sporočanje »prave podobe sveta«. Hkrati s tem pa se dogaja še nekaj drugega. Tako nasta-jajoča gola verbalnost prejema od znanosti njeno lastno moč in v imenu te močd zapolnjuje pro-stor neehnega razpora med človekovim obstojem in smdslom njegovega obstoja. Za ta prostor pa je bilo rečeno, da je območje dogajanja umetnosti in godi se, da tako razumljena znanost umetnosti ne samo jemlje pogoje njenega učinkovanja, temveč ji v poslanstvu rešiteljice bistvenih dilem človekovega življenja jemlje tudi prostor in možnost njene lastne eksistence.
Tako razumljena znanost pa je seveda nekaj laž-nega in varljivega, daleč od prostora resnice, ki je njeno pravo bistvo. Umetnost se v sedanjem polo-žaju po Krležinem prepričanju torej ne spopada z znanostjo, temveč z lažno in nepravo podobo sveta. Prav zaradi tega, ker veruje, da kljubuje laži in ne-resnici, izkrivljanju in prikrivanju bistva je Krležin nastop sploh možen in smiseln. Vera v umetnost ostaja. Doklej?
Jernej Novak
IZIDOR CANKAR
LEPOSLOVJE -ESEJI -
KRITIKA II
Drugi del Leposlovja, esejev in kritike Izidorja Canikarja je v novembru issšel pri SJovenski matici. Knjiga, ki ima 428 strani je razdeljena na tri dele. Prvi združuje leposlovje od 1913 do 1916. Kot prvo je v tem razdelku natisnjeno literarno delo S poti. Ta del knjige zaključuje vojaška slika Razprava.
Drugi del je namenjen esejistiki in izpričuje raz-voj Cankarjeve misJi od Evolucionizma v estetiki (Čas 1908 do Dialoga o snovi in obliki (Nova Evropa 1923).
Tretji del knjige pa združuje devetnajst uvodov, ki jih je Izidor Cankar napisal za Zbrano delo Ivana Cankarja. Uvodi so nastajali med leti 1925 in 1936. Cankarjevo pisanje zaključuje njegov govor Ob pet-desetletnici rojstva Ivana Cankarja.
Zadnjenriu razdelku je pridružena tudi Spremna beseda Framceta Koblarja, ki je leta 1936 s svojim uvodom k dvajsetemu zvezku Zbranih spisov zame-njal Izidorjia Cankarja.
če lahko ugotovimo nezadostno prisotnost lepo-slovnih priziadevanj Izidorja Cankarja v delu literar-nih zgodovinarjev in teoretikov, ki vrednotijo ob-dobja v katerih je Cankarjevo pripovedništvo nasta-jalo in če upoštevamo sklicevanja, ki jih morajo opravljati razlagovalci literarnega dela Ivana Cankar-ja, moramo priznati pomen in ustreznost ponovnega — marsikomu vsiljenega soočenja z literaturo in ese-jistiko Izidorja Cankarja
Spremljanje mlajše literarne zgodovine in kriti-ke nemalokrat kaže pozcrnemu in zavistnemu očesu strah in bojazen pred odkritim pridevnikom ali g!a-golom, ki bi določnejše opredelil snov, ki jo vred-noti ali pa njenega tvorca, ki ostaja kljub vseni od-rekanjem važna opora pri opazovanju literarnega de-la. Zaradi vsega omenjenega pa bralca prevzame in osupne spremna beseda Franceta Koblarja. Urednik je imel v t*em zvezku opravka z najboljšim delom pripovedništtva in esejistike Izidorja Cankarja. Zakaj?
Za literarao delo, ki ga poznamo pod naslovom S poti, niti ni bistveno, če omahujemo, s katero literarno zvrstjo bi ga poimenovali.
Evropa pied prvo svetovno vojno. Severna Ita-lija. Zdi se, da združuje Izidor Cankar potopis, raz-mišljanja o umetnosti in vedo o njej in v znemirljivo love story w tisto idealno obliko romana, ki danes predstavlja delu sodobnih slovenskih literarnih pri-zadevanj nerazrešljivo uganko. V navidezni nesklad-nasti tem in motivov, ritma dogodkov, ki so to Can-karjevo literarno delo, pa lahko po ločitvi obeh osrednjih. plasti — ljubezenske in umetnostne — naj-demo in opišemo jasno in trdno zgradbo, ki se po-trdi v Razpravi (Dom in svet 1916).
Fritz in Ester od prvega pisma, preko antologij-skega prizoira v Firencah ob Esterinean prihodu do naravnega premora, ki ga povzroči Fritzov odhod, ves ta del pripovedi je zgrajen enako kot zgodba umetnosti in vedenja o njej. Od Assunte, profesorja Schmitta do Karlinega plesa pelje drugi del literar-nega dela S poti. Oba zaključka sta združena v zadnjih dveh poglavjih, da z relativnostjo padca ljubezni ali vrhunca vedlenja o umetnosti dokažeta ničnost obeh rezultatov, ki sta bila dosežena v Evropi v letih pred prvo svetovno vojno. In kaj je lahko naravnejši za-ključek razdelka, ki ga uvaja S poti, kot Razprava. Hipersenzibilnost, nemir in nepričakovana krutost, ki smo ji priča na straneh »poučnega romana« S po-ti, so neugottovljivi vzroki položaja, ki ga udeleženci Razprave ugjotavljajo.
Zcli se, (da se s časom spreminjajo in zamenju-jejo območja v »poučnem romanu«, ki so ob svo-jem prvem izhajanju in drugi izdaji pritegovala po-zornost ocenjevalcev. Kaže, kakor da Assunto zame-njuje pogovor s profesorjem Schmittom in Esterino trpljenje Friitzov gnus. V kakšnem odnosu do vsega povedanega, pa je avtorjevo naročilo: »Uredi svoje misli in življjenje. Bodi skladen sam s seboj, živi vse-ga človeka«?'
Kljub oc;enam (izšle so ob izidu knjige 1919), ki izpričujejo posluh za osrednje probleme tega literar-nega dela, pa nam sraeri v katere se je razvijala slovenska literatura po objavi tega »poučnega ro-marta« kažejjo, da je to literarno dejanje Izidorja Cankarja pomemben člen, ki pa ni bil nikoli ponov-ljen ali upoštevan v literarni praksi, kot bi to za-služil. Kaže, da mu je bilo prav zaradi te neučinko-vitosti posv&čeno tako malo pozornosti.
Tretji del knjige Izidor Cankar Leposlovje — eseji — kritika, ki združuje uvode k zbranemu delu Ivana Cankarja, je na 169 straneh kljub vsemu naj-bolj zaključeno in hkrati morda najbolj tvorno pi-sanje o Ivami Cankarju in njegovi literaturi.
(Se nadaljuje) M.S.
50 let slov. luniverze v Ljubljani
* S spomenico   je   mišljen   zbomik   ljubljanske univerze, ki jie izšel ob njeni 50-letJnici op. ur.
1 Predrag Matvejevič:   Razgovorf   «   Miroslavorn Krležom Napried, Zagreb 1969
OBVESTILO!
14. Letna redna   skupščina   skupnosti   šiudentov    ljubljanskih visoko-
šolskih zavodov
Torek 23. 12. 1969 ob 9. uri sejna dvorana Mestnii trg 1
Dnevni red:
1.  otvoritev skupščine, izvolitev delovnih teles sku.
2.  referat predsednika, diskusija o referatu in poročilih
3.  poročilo  nadzornega  odbora,  razrešnica  in  voliitve  novega  IO, volitve nadzornega odbora
4.  sprejem statuta Sš
5.  sprejem statuta Tribune
6.  volitve sveta Tribune
6.  sprejem pravilnika MO
7.  sprejem finančnega načrta za leto 1970
8.  razno:
a) naslednji  sklic skupščine  o  socialni  in materialni  problematiki
študentov
Po tretji točki odmor z malico.
Število deleganiov s fakultet, šol, pokrajinskih k;lubov, 11, vabljeni: rektorat, Republiška izobraževalna skupnost, Sekiretariat za prosveto in kulturo, Sekretariat za finance, ZMS, predsedstvo republiške in mestne konference, UK ZKS, Skupnost študentov Maribor, Zagreb, Beograd.
11
Duro Damjanovič
Tone Stojko
HLOPANJE
LONEC
Kar to poletje potujem, je zdaj osmi dan; vse je ravno. Vse njive žitja in travja, žitje je nizko in travje je nizko, pot kar sem je prehodil in pot pred mano je ozka in prašna ter vegasto krevljasta, a bolj je strma kot pa ravna. želodec imam predrt od gladi. Zdaj je vse tako isto kot na pričetku hlo-panja. Vse jeisto, lekomaj vzcvele sončnice vztrajajo obračati glave v sonce. Ne vem čemu se obračam videti sonce v pripetju obledelomodrega neba, sonce zabuhlo, z rumeno krono srnrti dneva. Izginotja son-ca radi — plašč sončnice. To je podvečer.
To mi je konec potovanja, to mi je del potova-nja: konec, če nocoj mrknem, del, če ostanem pri živem. Tudi to noč naj potujem hode, treba je dalje, ampak skoz gost gozd, zakaj zdaj je vse gozd in v gozdu so volkovi. Saj nisem imel inačega izhoda, za-dremati na obronku ali pasti v sen sredi hoste, vse je eno, mogoče le smrt ne bi bila ena in ista.
Prej kot sem znova stopil v korak nadaljevati hlopanje, sklenim svoji piski žeji pribrskati studenec vode. Ozrl sem se okoli in brez haska motril okoliš in tedaj sem tudi bil brez kanca nade najti tak stu-denec In ko sem se namenil v korak in na pot že-jen, ugledam ženi, kot žene pod večer hodijo po vodo, kako se spuščata nizdol v nižine krečja.
Nimain misli o tem, ko sem zaklenil v tem muč-nem trenutku: prva je koračila prežrto, gledala je strmo predse, kanto za vodo je nosila na ledjih; kanti na njenih ledjih je bilo ime brenta; druga je koračila ostro, gledala pa je več vstran ko predse in brento je nosila na rami: a obe sta urili in prva je bila starejša, ko je bila druga mlajša. Došel sem ju tik vira. Obe sta me gledali z gotovim sumom, starejša dolže. Nisem se mogel meniti za njiju, nisem imel časa, da bi se menil, poletje si krivo žeje, in sem iskal in tipal izvirka. ženi sta, toliko vem, bili iz-mozgani in razdrapanega oblačila.
Ti si gotovo žejen, pravi mlajša.
Sem.
Zelo?
Zelo.
Tedaj mi da korec vode. Jaz pa sem se zgražal, kako je voda kalna. Stopim do izvira, tudi motna, kot po kakem dolgotrajnem dežju. Kaj se čudim, to je sušna doba.
Zakaj je ta voda motna, oj le zakaj.
Motna je, oj vedno vedno je motna, odgovarja star^ša baba.
Kaj ni bistre vode. Ni je bistre vode, ni, in ta je najmanj kalna od vseh. Ko zapazi — to spet stara
—  da kanim iti, reče o tem, da bi koristilo iz gozda (pregnati kaj volkov, pa bi se voda zbistrila. Boj se ti volkov!
Saj sem vedel, da je to praznoverje, to se ve, ženska je imela prav.
Po neki priliki sem spet prišel od kjer sem bil ugledal ženi. Stal sem tu z licem v obzorje, s kate-rega se je pravkar odlepil predvečer. Sence pred mano plešejo zanalašč. Z desne slišim mrmranje reke vitkega trebuha — vse kar je tu je vitkega trebuha
—  na levi pa je steza, na kateri sem ugledal in po kateri   sta   malo   prej   odšli   vodnarki,   jaz   sem  na sredi, levo od reke in desno od steze.
Med korakom sem čutil skrivaško tihoto soseske, v tej tihoti je bil moj strah in moja žaloba je bila v njej. Bila pa sta strah in žaloba v meni enake zadr-otresti; še naprej pa se je kot prej in prej enako-tosti in zategadelj sem se obeh želel enako koprneče merno od že preje vsenaokoli širil in dvigoval vonj prepotenega poletja. Bila je noč, da ni bil čas pre-mišljanja: kot je noč volkovov in lopovov, sem si rekel in sem si notri govoril: Kam si zašel. Vidiš, psi lajajo. Psi venomer samo lajajo, oni ne govorijo. Volkje so okrog nas, med nami. Volkje so za našimi hrbti: Ako greš naravnost dalje, tedaj greš po bliž-njici v smrt, ako si pribrskaš skrivališča, je smrt spet gotova, je pa v tem primeru nevidna. Tedaj sem stopil naprej.
Držal pa sem se raje obronka hoste, kolikor sem razlikoval, kaj je obronek, in kolikor je ta ho-sta sploh imela obronek. Nič se ni videlo, nič se ni vi-delo. Upal pa sem, in ne vem zakaj, jutro je bilo še daleč, da me volkje ne zasačijo. Od kod pa oni prav-eaprav morejo vedeti, da sem tu? In, ne čisto nazad-nje, kako naj oni vejo, da sem jaz sploh na svetu, da sem bil kdaj rojen? Tako sem upal in pri tem sem tudi vedel, da je tako upanje noro in ničevo.
Tedaj sem preklinjal, a tiho, da bi kletve kdo ne čul, preklinjal sem sebe, da sem se moral roditi v svetu nizkega travja, krečja in žitja, preklinjal sem mesec, da ga ni od nikoder v tej prekleti noči, ko bi mi moral v mojem nesnu biti trabant.
Mogoče je bilo okrog polnooi, v dalji so kukuri-kali petelini, kot prvi petelini zapojejo prav o pol-noči. Hodil sem, da nisem vedel, kam sem prispel, ker nič se ni videlo, nič se ni videlo; mogoče da sem. hodil v krogu in nisem prispel nikamor, kot mogoče, da sem prispel kam zelo daleč.
Nekega trenutka, ko tedaj niti še nisem vedel zakaj, so se mi razprle oči in lasje so mi stopili po-konci. Noge so mi vzdrhtele. Nisem videl stopin.j, iSem jih pa čul. Vse bliže, oj, vse bliže mi hodijo sto-pinje, ko je noč, ko sem v hosti med svojimi in ne-koga in nekoga koraki; moji koraki, ti so tihi od inojega strahu, nekoga koraki, oni pa so brez šuma od onega zlih nakan. Postojim. Okoli, blizu, nekaj volkov. V krdelu med njimi pa je edetn oni prsevd
volk, ki ga vsi ubogajo, katerega ukaze poslušajo. Iz očes jim sveti. Iz gobcev jim vidim klene zobe, s katerimi koljejo. Naprezam sezbrati in najti izhoda iz nemile usode. A vem, da izhoda ni, kje neki — izhod v tej temni noči, tako daleč od zara. čutim znoj na čelu in znoj je hladen. Ne, ni poletje krivo mojega znoja, to so hosta, noč in tema, najtemnejša tema, ki so krivi, poletje nima nič pri tem, volkje imajo opravka i s poletjem i z mano i z nami i s temo. Pripravljeni so mi skočiti v ledja, pripravljeni skočiti zadaviti. Ne ljubijo oni mene, kot jaz njdh ne ljubim.
Zarinemo ti kremplje v telo, reče glavni.
Zarinemo ti kremplje v telo, rečejo drugi.
In resnično že čutim, kako mi rinejo kremplje v telo. Skušam klicati. Ne morem. Saj mi ne dovo-lijo, saj ne dajo čeznje karkoli govoriti. Začno mi piti kri. Branim se kaj z rokami, kaj z besedo. Volkje pa so tolsti, da jim nič ne morem, ko oni meni mo-rejo vse. Nikoli več ne poverjamem ocetu, ako osta-nem pri živem, da samo le mršavi volkje napadajo in koljejo ljudi. Nikoli več.
To je bilo poslednje kar sem sodil. čudi me, za-kaj sem tako sodil pod težo smrti, zakaj so mi prav-zaprav prišle reči take pred oči. Spominjal sem se vsega, najmanj sebe, a vse le zaradi sebe. Zadnje, kar sem vedel o sebi in volkih, je bil krik, ritem mojega bila je jenjal, čeravno mi je srce tolklo in ječalo. Potem ko so volkje menili, da sera ob živ-ljenje, so odšli. Ko premišljujem, pravzaprav ne vem, ali me volkje niso mogli snesti, ali tega niso inarali; verjetno bo tako, da so me pustili ležati, da bi me bolelo. Oni ljubijo da koga boli. Naša sle-herna bol je njihova radost. Tako moja bol slejko-iprej ostaja le del njihove radosti. In dokler se oni radostijo, dotlej bo nas bolelo.
Najprej sem videl jutro, še vedno mlado, in naj-prej sem videl predele, na katere so lajali jutranji psi. To sem videl najprej, čeprav se je razprostiral pred mano cel horizont velike žalobe, a vsega tega nisem videl, čutil sem in videl sem, da je to živetje brezsmiselno, da tako naprej ne morem. Razdrapana obleka na mojem mršavem telesu je to govorila. ču-til sem boli, globoke v ranah nepomnljive žalosti, in medtem ko se je jutrilo, prek tega ko se je zar jačil, in medtem ko sem sodil svojo prokleto vzra-vnano seneo, je napočil deveti dan mojega hlopanja.
Frev. ki a4»p^ M. L.
SHŠati je Ivano, ko vpraša, če bo kaj sreče, in voz ravno takrat zavije v levo. Ivana stoj>a po ploč-niku in njeni koraki so kot majhni poskoki. Odgo-vora ni in le voziček cvili. Spraskana in izrabljena kovina se drgne med sabo. Kadar pride na pot ne-koliko večja in privzdignjena kocka tlaka, poskočijo kvišku kolesa, osi, leseno ogrodje, vreče in ostalo in je vse, kot bi se hotel kdo igrati s temi rečvii. Sunek je čutiti tudi v roki, naslednji trenutek pa ima z držajem opraviti že vso telo. Takrat so tu neke besede in jebem ti majku. drugače besed ni slišati. Tu so samo jutranji šumi nlice, koraki, škripanje nenamazane verige kakšnega kolesa, kašelj in ropot vozička. Kdaj pa kdaj je slišati še budilko. Toda to je samo spomladi, poleti in jeseni in še takrat deset čez peto.
Vsake pol ure pripelje tovorni avto smeti, iz dna jame se vidi samo njegcv zadnji del. Sivo je obar-van in čisto pri vrhu se vijugajo rdeče in bele proge. Slišati je hidravliko in kotalenje stvari proti dnu. Telo se ti za spoznanje skloni, roki se iztegneta in Še preden gredo prsti med pepel, papir, razne olup-ke, postano hrano in podobne reči, je že čutiti vcnj. Iz goltanca pride suh kašelj in preklasto telo hoče poskočiti. Prsti se iztegnejo zdaj tako, da lahko prodrejo skozi vrhnjo skorjo, in za tem, ko je roka do zapestij ali še dalje v nečem, se prsti rnzširijo. Toda to širjenje prstov ni hitro. Prsti se niti ne mo-rejo razširiti kar tako, naenkrat. Počasi, da lahko oči sledijo dvigovanju površine, se prsti oddaljujejo drug od drugega, se nekoliko skrčijo in dlan je ver-jetno kot kakšna šapa. Sledi lahen nagib zgornjega dela telesa proti pobočju smeti. Potem te prešine misel. Kot kos stekla je. Na blazinici desnega kazal ca je nekaj čutiti. Nekaj trdega in nekaj topega je. Morda bo za klobasico. Leva roka se premakne desno in še ona zadene ob iop rob. Morda bo pa res za klobasico. Prsti se oprimejo roba, še prej pa blazinice previdno tipajo naokrog. Potem se vso telo skloni nekoliko nazaj in je, kot bi kaj držalo v roki. Toda to kaj je pod površino in še zataknilo se je. Ali pa morda ni tisto, na kar sem pomislila, da bi lahko bilo. Leva noga se v kolenu malo skrči in sto-palo se namesti ob vznožju vzpetine. Od drugega konca jame, torej od tarn, kjer pripelje v jamo pot, pride Ivanin glas.
»Si že kaj našla?«
Glas je tak, kot da bi prihajal iz mlinčka in zdi se, da se v soparnem zraku porazgubi. Vse mišice se znova napnejo. Površina med rokama se zdaj nekoliko dvigne. Potetn mišice naenkrat popusiijo in so videti kot kakšno vime. Prekleta reč, nekje se je zataknila. Rcki se osvobodita in sta na soncu, kot bi oživeli. Prsti se nekajkrat skrčijo in blazinice so takrat na dlani in pri gubi, ki pomeni dolgo življe-nje. Nato se prsti sprožijo in zopet skrčijo. Skozi zrak pride nekaj in je kot jeklo.
»Stara, saj ni nič spodaj.«
Telo se vzravna in roke obmirujejo kar sredi gibanja. Glava se pomakne nekoliko nazaj in kot oglje črni kroglici tipata po robu jame. Tam je šofer Ignac. Razkoračen je, v roki drži velik in mlahav penis in urin pada v loku na smeti nekoliko niže pod njim.
»Nikar ne razkazuj svoje domovine.«
Slišati je smeh, čez nekaj časa hidravliko in za tem kotalenje odpadkov. še sreča, da je postavil avto na drugi strani jame. Lahko bi še zasul moj predmet. Potem pride krik.
»Berta, Imam ga.«
»Kaj?«
»Krožnik. In skoraj čisto nov je.«
Ivana čisti kroznik in ga potem da v vrečo na levi strani voza. Toda prsti se znova zarijejo v zem-Ijo. Pa ne gredo tako globoko, kot so bili poprej. Dlani so kot lopats in zemlja se nabira ob obeh stra-neh jame. Najprej se prikaže nekaj nedoločnega, nato pa je videti siv, ob robeh zaukrivljen del plo-čevine. Oči so, kot bi kdo gonil meh. Potem je obraz kot kakšna sončnica in usta so razpotegnjena, tako da se koža pod ličnicami malo zguba in verjetno je videti ostre poteze od nosu do konca ustnic. Za ce-sto žgo dračje in dim sili v jamo.
»Dež bo,« pride iz one strani jame in Ivana deva star papir v vrečo.
»Vedno ko se spusti dim k zemlji dežuje.«
Ampak roke imajo Še naprej opravka z zemljo. Stvar pričenja dobivati zdaj že vidnejše oblike. Prsti kar sami silijo vanjo in zemlja pada v kosih čisto k vznožju vzpetine. Ustnice so na pol odprte in verjet-no se oprijema obraza pot. Potem pride še ne.k prah in dlan desne roke gre čisto do ustnic. Prsti se tu iztegnejo in prilepijo k ustnicam. Telo strese močan kašelj. Roka pade zopet nazaj in videti je vedno več prahu. Potem se prikaže tudi stvar. Iz zemlje požene star ponikljan in zmečkan lonec. To je torej tisto. Roke obmirujejo, telo se dvigne iznad pobočja in roke gredo k telesu. Umazana in pozakrpana obleka je preveliko krojena in sedaj se še naguba. Ničesar ni slišati in je, kot bi kdo razbil vse glasove. Od za-daj se pojavi Ivana s svojo poskakujočo hoio in gle-da navzdol proti škaf veliki jami. Potem dobi njen obraz tisto gubo pod ustnico in tudi ustnice se ji razširijo.
»Ne sto§, stt$ je vendar navadan pi#k&r-.*
POPEVKE TRIBUNE
Draga bračn Slovenci. Kao ljudima od pera ne znum kako da vam se obra-tim, jer ovo je vreme tehnike. Konkur-sna komisijo ili kompjuteru! Ako se opi-jate vinom i poezijom, od kojih bi kom-pjuter za poeziju zardjao, onada izvini-te.
Budi te srečni što sam raspoložen i što me ne mrzi da vam uzmem prvu nagradu. što se tiče sudbine emocije i srca, bumo sutra videli, što rekla brača Hrvati.
Nagradu mi pošaljite na adresu: Slav-ko Protič DRINSKI BEOGRAD Vojvode Bogdana 7
P. S. Ako dolazite u Beograd, treba da znate da su najbolj čevapi u Srpskoj Kafani. Za sve greške moje daktilograf-kinje, izvinjavam se.
mahni mi cvedem ispred očiju pa deš videti kako padam
u zanosu
gledam te bosu
kako trdiš kroe livadu
rosa
je ponosna
što ti se haljine dotakla
donesi mi tri cveta sa kraja sveta sa kraja šume
jedino proleče ume da me zanese do bola
zvezdana kola puna nesreče skrhaše se sa neba sad tamo tvoje lice stoji
pa te ljubim
pa te skidam
pa ti
šta ti
to dole radim
to ovece što sd ga sa korenjem donela
u tebe
i u pesmu sadim
Jože Slak
Danes sem nor!
Ko sem zjutraj vstal sem bil že nor! Potem sem postajal vse bolj nor! še pred kosilom sem videl potres! In v kosilu so bile gliste!
Zdaj je ura sedem in ne vem ali bom opolnoči najbolj nor ali pa bom spal
morda sem podlegel posledicam
Stanoje Makragie
U sokratovom domu
Pričaju mi Sokrate
Da su te opet videli na trgu
S mladicima kako stojiš
Lažu te Ksantipa
Evo imam devedeset godina
A veliku ljubav ne doživeh
PriLaju mi Sokrate
Da se noču iz postelje izvlačiš
I lutaš bez traga i glasa
Lažu te Ksantipa To duša moja nemirna U prvobitni oblik svoj Hoce da se vrati
Milan Dekleva RITMIČNE VAJE
O, to ja, to, pluskni z roko tu čez in dlan zaokroži sproža prste, sem jih položi, tako, bliže si ko se stokrat ponoviš ne bežiš?
O, in se vračaš ves vroč
in vse znaš
moč ti je ravna
vzporednost ki
rabi prostora
lisičja radost je
v igri z menoj
ki sem dno za njen tek
spet... in spet...
kakšen skok!
zdaj tega ne čutim, ker vem, da me sločiš, ker vem, da me viješ, da sem razumna in polna v stisku da sem pogumna in prav blizu blisku
da rada sva gladna razlaga pa plaha razvada a da sva stvar zdaj sva rast past strastna sva strašna rana ta sladka rama sva kasta zdaj sva
Milan Osrajnik KAKO JE MOGOČE
izvaja ljudski pevec ob spremljavi
kitare spretno oponaša težke obtožujoče
glasove treh mož posebno se izkaže pri refrenu
pod lipco zeleno tri mize stoje tri mize kamnite tri težke želje na mizi je vsaki vina bokal rujnega vinca kot bog bi ga dal za vsako od mize gospod siv sedi
gospod siv sedi in modro molči
pa vstane od mize prve kamnite
prvi gospod
z levo čašo drži čašo drži
in tako govori
slovenec
kje tvoje so pesmi čiste nebeške
beseda preroška
s papirja zdaj govno smrdi
bit ali ne-bit srce nam mori
NAROD PA JOČE
KAKO JE MOGOČE
pa vstane od mize druge kamnite
drugi gospod
z levo čašo drži čašo drži
in tako govori
slovenec
kje je tvoja lepota idile
spokojni počitek pošteni dobitek
zdaj ti televizor hrešči
avto ropoče beatnik kriči
NAROD PA JOČE
KAKO JE MOGOCE
Antoni Artaud
pa vstane od mize tretje kamnite
tretji gospod
z levo čašo drži čašo drži
in tako govori
slovenec
kje tvoja je mati premiila
misel prejasna dejanjja preglasna
žrtvujoča odrešujoča
NAROD PA JOCE
KAKO JE MOGOCE
Alojz Ačnik
9u2
Smradovi po popišanirn haustorima
i pokislim cuckima.
I stolice s toplinom tudjih guzica.
Repatice, opatice, komarci
ona
bosanci,
i amerikanci. Pjesma Boba Dylana,
spavača vreča,
i milicajci. Skalp na vrhu Orlandova
mača.
Kažiprstom noge stao sam na mrava. Zarežao je: m-rrr-av, m-rrr-av, Zalajao je: mr-av-av, mr-av-av. I vumrl.
ZVALI SU JE ELIZABET
A BILA JE BARA
NEKO MU JE REKO DA JE LJEP
A BIO JE KVAZIMODO
ZVALI SU GA DREK
A BIO JE GOVNO
SLINAVI PU2 TRA2I KIUČICU (slinavu) Hoš? Neš? Daš? Nedš? Ne? Da?
Krepaču ko muha, na nekom prozoru. Krepaču ko glista, u nečijem stomaku. Krepaču ko razglednica u poštanskom sanduku..
Ona je kao prodavačice u dučanima sa
izlogom na ulicu,
kadgod prodješ mimo čini ti se da samo
tebe gledaju.
Kad udješ uopče te neče vidjeti.
One gledaju samo napolje.
Nježno ga je primila,
sa dva prsta
prinjela licu, i onjušila njegovu
crvenu glavicu. (lavendla)
Snažno protrljala oba pazuha,
stavila kupaču kapu  (nije volio da ga
golica njena kosa)
i skočila u krevet.
1 leptir + 1 žohar + 1 Ikomarac 1 prase + 1 gušter + 1 šišmiš 1 žaba        žaba        žatoa
CHA*
In košček zemlje ki se je že odtujil in ki govori ni bil nikoli tak kaki niti ki bi bil.
yo mertin di
bartarelda bartaeda ti matra
yo markoum ti torradira ya medlira tenitra
to kanpoumg a
askourda a
tenskida fatsitra
Drek
golankanft te zovazina zovazaina varut Zodiak nasprotuje si
yo kengranft
ia varasita
varasita
fertin
aikai
golalura
golalura
patira
Oborožim se,
bistroumnež se reši 4 lema in pozove neobudljivo neobstoječe.
berertig la zo
la bera
la erkera
belima
Zodiak nasprotuje src^a jetri, krinka gozda in nasprotja.
Proč z bitko med bo    in hudičem Pozaba napada je nei: ibna kot neučinkovitost te  ukaj. Prefinjeno zlo. Oni,
oni,   njihovo   vprašan zadostovalo  je da bi
SON
vsod, in ostanek 3i bil
Bernard
resi 10
se ni več zastavljalo, čakali na prostranost postave
v telesu.
je treba odločiti da rt s trpljenjem, da si
utemelji brez končanja je bila brez
strah,
da bi jih počakali So trenutki ob kate tvegaš nasilen nad naravnim
to archting te ar tau gazura te gazura ta hetra Nujnost temeljne moi
konca.
cohedir tarf
a coedira
coedira
a coedi To je volja ki ustvar, tn ne božji strah volji
droarg taorg egherdi droag daorg leter gherdida droarg daor *       leter ghiti
tekhul adan
teter kirdida
tekhul adan
teter kiti Volja nosi svoj kodeka
kiandom rede    '
ne bominira       ¦¦
ne bermini         '
o
nebermi
in predpisuje načrt in^noto telesa in ne svojega bivanja
ta garshin          '[
za gherefeti        \
gherefeta            \
ta ikafera
ki ni drugega kot smrti Torej ne da bi dobil
to kar je pričakoval o^njega in od njegovega telesnega napora preide samega sebe tja kamor sta hoteila -
bivanje samo in njegova zavest za lasfcno ceno samo ko je živel njihovo smrt.
koergang ko koerda
ra koerdura
tepegan
Ko je dosegel ceno odpovedi: tako/imenovano
srečno nirvano, ponovno se odreči nirvani in preiti k pokorščini vsega
korishi sha
keri bima
keri bima
a keriti
zato da bi bila celo dobra volja izčrpana in da se izostri
kai rish
o la kavira
la kovire
keri vo
v celotnem hotenju telesa, temelj v plamenih, in svinec ognjenega brezna se ne more več iskriti in udarja z glavo ob tla, globine telesa njihovemu obrazu ne dajejo ničesar več kajti obraz ni vzel zunanjosti in bistva, ampak tišino.
ka les sha sha
It kovire
ta
ta ovire
sa pata Hočem reči
1. to ne gre preko božajočega trenja, ki mu ponovno razkriva skrivnosti ki vzburjajo telo
ampak preko njegove porazdeljene volje, divja nedotaknjena češnja.
lo gerner
ner e relebila
re le bi la
te li ber
Z vso močjo je nabral svojo utrujenost, vbrizga si jo kot hrano
in pusti da se telo bori za svoj obstoj
in ne za svoj obraz, svojo postavo, svojo razsežno postavo. Zakon sile
si je končno začrtal svojo pot preko njega, preko njega in to, To.
o fardu
ta a or fardumo
o fardumo
kainir Ne,
kajti zakon je zapisan, je jasnovidnost in logičnost, prihaja čas gonjenja, pogona norosti, izbrisati pravilo Igre,
yo tenkanktf
ta a o katira
o katira
tarktir več igre,
osvoboditev zakona ki ga daje bivanje, ki ga
je obljubljalo. Jetra.
o erfi sfan
a sfatsa ruda
sfasa ruda
kaibi
Niti drža, niti obnašanje, niti dejanje, niti bivanje, telo več,
fa mi lon
fu a fur
ta me la
fu ta me la
familo
ne bo prodrlo vame, izstopilo iz mene, niti ne bom stopil vanj,
ko enber
ro o
fu kaira
fu kaira
fokri tel niti devica
mi ne bo vbrizgavana po kapljah skozi stopala in me zadrževala da bi nečistoval z ničem. Udarjati moje telo (tokler ne izroči duše in telo postaia vedno bolj neprosojno, gosto in prenanolnjeno,
yo un bi
o o eghi unto
pphi vinto tchevo
kar pomeni dn sp rrore in ra^žari v močne.jšo žerjavico (napetost) življenja, iskre se vmejo, vc^ bistvo, nič.
Tekst   je  bil   objavljen   v TEL OUFT, no: 39/auto-mne 1969
Prevedla iz francoščine: S & A/M
Na dnu moga grla izvor okružen palmama
u hladu oko izvora plavo cveče
jedan mali kolibri nektar siše
i stoji na plavom cvetu
pesnici cvrkutani zar vi ptice razumete
otkud vi znate da golub golubici nije rekao:
Draga!
jebao bih te u letu
r>a plavom cvetu...
na plavom cvetu...
DRINSKI
BESEDA
BEKE >IUU.I\\\
Marijan Vogrinec se je rodil 1948 leta v Pa kracu (Slavonija), kjer je končal osemletko in gimnazijo. Zdaj je študent tretjega letnika ju-goslovanskih književnosti in filozofije na fi-lozofski fakulteti v Zagrebu.
Letos je pri Matici Hrvatski izšla njegova prva pesniška zbirka »SILAZAK U DOLINE«, kmalu pa bo izdal svojo drugo zbirko z na-slovom »KOSOM PUTANJOM VREMENA«. Pesmi je, med drugim, objavljal v »Republi-ki«, »Poeziji«, »Poletu«, »Mladosti«, »Večer-njem listu«, »Radio Zagrebu« in drugod. Razen s pisanjem poeaije, se ukvarja tudi s prozo in kjiževno kritiko.
Zaludu nam posvecenje
govore o nama silnim riječima
u velikom času
kad gradovi šutke dolaze u naše odi ,
govore i nad naše glave polažu riječi
u obredu posvecenja
tražedi u klečanju dostojanstvena držanja
tijela
spremaju nas za velike zadatke na koje čerao
poči uznosito
vjerujuči u idole &to demo spoznati putem opremaju nas temeljito i s marom štit i mač u ruke nam daju
i zatim kad ustanemo šutke
za posljednje molitve
dovode nas u hramove uzvišene
a kad se raskoli Vrijeme posustanu naši ati prsnu štitovi o grebenje sunca i mačeve
neomašdene rda popadne
obremo se pusti pred silnim morem obremo se razomžana tijela i duha pred
pučinom neizvjesnom i zaludu nam nauk sveti zaludu nam posvedenje
kada je došlo naše doba osječanja
pošli smo duboko u sebe strmim stazama
za onim mjestom
gdje tihi bijeli oblucl blaguju napušteni
sprud
II
kada više ndje bilo mjesta
naše usne da sagore raspukle u svojim
ponorima
zar se moglo dalje putom hodočasnika svefcih kada utabanom stazom žuljevite stope gorki
ostaviše trag
III
i prohujaše vremena kamena i vodena i
neslučena
a vratismo se iskonu ko griješni buntovnici a miriše opet dim i mlijeko pastirskih
prvih plandišta
kada više nije bilo mjesta ni snage ni modi još je sunce samo moglo zorom brojiti
kaplje rose na vlatima trave i pomilovati trudna leda plodnih ravnica još je mogla neka žena koju ne znam podojiti svoje dijete što je plakalo po svu noc zbog prvih zubi još je rijeka mogla odnositi zlato i prosipati
toz slapove
Brodolom
Napokon češ odlutata u gluho doba noči
bez svetiljke na pramcu,
bez svjetiljke na pramcu,
s vjetrom tajnim u izgnjilom tmpu.
Neke besano duge noči kad se ponapiju
momari,
kad u duši odjekne praznina, a voštanice tiho dogorijevaju ... Bit če mahniti vali, otrovna pjena po bokovima, na pramcu,
na   krmi...
I bit če prokleto mlijeko na kamenju svuda,
plač i jauk na svim putovima
nekog vremena u gluho doba noči.
Mrtve de ribe izaci da bdiju
nad odmorištem posljednjim
za staru, umornu galiju.
Doba umiranja trava
budu zagasita doba umiranja trava nemušta propadanja cvijeta i korijena u neznanome buntovna poklecanja u prolaznome obilježavanje prisustva
Obnavljanje
Otvori kamen i proteče
voda, rijeke protekoše po suhoj
pustinji.
PSALAM CV, 41
osjetih se vlažnim zrakom praskozorja
silno odjednom
u raspiranju svoda medu krilima ptica
koje dolaze iz nepoznatih zemalja
koje pronose mirise mirte i mora
ocutih se klijanjem iskonskim
i razlistavanjem
u prostranom uhu Bivanja
valovima mocne pučine raznjihan
izmedu grebenja i neba
silno odjednom
raspucaše spone sjemenki u mojoj krvi
očutah Beskraj trajanja
u kolobarima sunca medu zjenicama svojim
rijeke mocne spoznah
u plodnom tijeku od korijenja k cvijetu
GILLES DELEUZE

Nauk o večnem povratku pravi, da ni povratka iz negativnega. Večen povratek pomeni, da je bitje selekcija- Vrne se samo tisto, kar pritrdi ali je uve-ljavljeno. Večen povratek je reprodukcija nastanka, toda reprodukcija nastanka je tudi produkcija akti-vnega nastanka: tj. nadčlovek, Dionizov in Ariadnin otrok. V večnem povratku se bitje izraža z nastan-fcom, toda bitje nastanka se izraža samo z aktivnim nastankom. Nietzschejev spekulativni nauk: (nasta-nek, mnogoterost, slučaj) ne vsebuje nobene negaci-je: razlika je čista afirmacija; povratek je bistvo raz-like, ki izključuje vse negativno. Nemara bo ta nauk ostal mračen, brez praktične jasnosti, ki pa mu je dana. Nietzsche zanika vse mistifikacije, ki pačijo filozofijo: aparat slabe vesti, lažne vplive negativnega, ki so ustvarjeni iz mnogoterosti, nastanka, naključja, razlike same ter koliko je nesreče zavesti in nesreč zavesti, toliko je trevutkov oblikovanja, refleksov ali razvoja. Naj je razlifva srecna (naklonjena), naj mno-goterost, nastanek, naključje zadovoljijo, naj so sami po sebi predmeti veselja; veselje samo se povrne: takšen je Nietzschejev praktičen nauk. Mnogoterost, nastanek, naključje so čisto filozofsko veselje, kjer se vsakdo združuje s samim seboj, ravno tako bitje in nujnost. Po Lukreciju (edina izjema je Spinoza) ni bil kritični prijem karakterizacije filozofije nikdar tako poglobljen. Lukrecij je zanikal duševni nemir 4n tiste, ki potrebujejo ta nemir za to, da utrdijo svojo moč. — Spinoza je zanikal žalost, vse vzroke žalosti, vse, ki si gradijo moč na tej žalosti. — Nietz-pche je zanikal maščevalnost, slabo vest, moč nega-tivnega, ki jim služi s principom »neaktualnosti« do-ločene filozofije, ki se izdaja za predmet osvoboje-nja. Ni nesrečne zavesti, ki bi ne bila obenem zasuž-njenje človeka, past za voljo, priložnost vseh nižin za misel. — Vladavina negativnega je vladavina ob-lastnih neumnežev, Cerkva in Držav, ki nas zaradi svojih namenov uklepajo v verige. Morilcu Boga je bil naložen žalosten zločin, ker je imel njegov zločin žalostno motivacijo: hotel je prevzeti mesto Boga, ubil je, da bi »ukradel«, ostal je v negativnem, prev-zemajoč božansko nase. Potreben je čas, da bo smrt Boga končno našla svoje bistvo in postala vesel do-godek. — Cas za odstranitev negativnega, izluščenje reaktivnega, čas aktivnega nastanka: ta čas je na-tančno ciklus veonega povratka.
Negativno se konča z bitjem- Opozicija preneha z delom, diferenca prične z igrami. Toda kje je bit-je, ki ni drugi svet in kako gre selekcija? Nietzsche imenuje »transmutacija« točko, kjer je negativnost spreobrnjena ter na ta način izgubi moč in lastnost. Negacija preneha biti avtonomna moč, tj. kvaliteta moči uveljavljanja, ne pa dela opozicije, bolečino ne-tovilom v voljo moči; iz tega izvede preprosti način moči uveljavljanja, ne pa dela opozicije, bolečmo ne-gativnega, temveč bojno igro diference, afirmacijo in veselje do razrušenja- Ne, ki izgubi svojo moč, pre-ide v obratno kvaliteto; s tem sam postane aiirma-tiven in ustvarjalen: takšna je transmutacija. Bistvo Zaratrustre definirata transmutacija vrednosti. Če pa Zaratustra preko negativnega, kot pričujejo njegov gnus in skušnjave, ga ni mogoče uporabiti za nekakš-no gibalo, niti za to, da bi prevzel nalogo ali zakiju-ček, ampak da bi se dosegla točka, kjer je gibalo zamenjano, zaključek presežen, vse negativno prema-gano ali pretvorjeno.
Vsa zgodovina Zaratustre je v odnosih z nihiliz-mom, se pravi z demonom. Demon je duh negativ-nega, moč zanikanja, ki izvršuje različne naloge v nasprotujočih pojavnih oblikah (zunanjih videzih). Včasih si dovoli, da ga nosi človek in mu sugerira» da je teža, ki je v njem, pozitivnost sama. Drugič pa nasprotno, preskoči človeka, mu odvzame vso voljo in moc1. Kontradiktornost je očitna: v prvem pri-meru je človek nazadnjaško bitje, ki se želi polastiti moči, zamenjati lastne sile s silo vladajočega. Toda v resnici demon najde tu priložnost, da se lahko po-naša, da si lahko privzema, da opravlja svoj posel in pri vsem tem ostane prikrit z lažnim pozitiviz-mom. V drugem primeru je človek poslednji od lju-di: še vedno je nazadnjaško bitje, nima več moči, da bi se dokopal do hotenja. Demon odvzema človeku vse njegove sile in ga pušča brez moči in volje. V obeh primerih se demon pojavlja kot negativni duh, ki poleg človekovih sprememb ohranja svojo moč in varuje svojo lastnost- Pomeni voljo niča, ki se po-služuje človeka kot nazadnjaškega bitja, si dovoli, da ga prenaša, ampak ravno tako se z njim ne spoji in ga »preskoči«. Od vseh teh točk transmutaeije se volja razlikuje od niča kot Zaratustra od svojega demona. S Zaratustro je negacija izgubila svojo moč in svojo lastnost: onstran nazadnjaškega človeka je uničevalec znanih vrednosti, onstran poslednjega od ljudi je človek, ki hoče trpeti in biti premagan. Za-ratustra pomeni afirmacijo, duh afirmacije kot siie, ki ustvarja iz negativnega nek način ter iz človeka
* Gilles Deleuie: NIETZSCHE ET LA PHII.OSOPHIE, P. U. F. Bd.  (druga  izd.)   Pariz   1967,  p 217-226.
1 O prvem aspektu deniona, prim. teorijo o oslu in kameli. To-da tudi Z. III »o vizijd in enignd«, kjer se je demon (duh težine) usedel na ramena Zaratustre samega. In IV, »o nadčloveku«: »6e se hočete povzpeti visoko, uporat>ite Lastne noge! Ne dovoMte si, da vas nosijo v višine, ne sedite na hrbtih in glavah drugih.« — O drugam aspektu damoiia, prim. slavna scena Pirolgoa, kjer ncrec d.o-hiti plesalca na vrvi in ga preskoči. Ta scena je razložena v III. zv. bO starih in naviih tafolah«: »Samega sebe moreš p>remagati po šte-vilnlh poteh in načiinih: na tebi je, da se do tega povzpneš. A nor-oefk je edimi, ki miisli: človeka je mogoče tudd preskočitd.«
aktivno bitje, ki hoče biti premagano (ne pa »presko-čeno«). Znak Zaratustre je znak leva: prva knjiga se odpre na levu, zadnja se zapre z levom. Toda lev, toč-no »ne posvečeno«, je postal ustvarjalen in afirmati-ven, vendar ne to, kar afirmacija lahko izrazi, v kateri je vse negativno spreobrnjeno, pretvorjeno v moč in kvaliteto. S transmutacijo volja po moči preneha biti vključena v negativno zato, ker nam da prilož-nost da jo spoznamo; kljub temu pa ohranja svoj neznani obraz. Vzrok, da bi bila nepoznana, je v tem, da iz negativnega ustvarja preprostost bitja.
Ali sta Zaratustra z Dionizom ter transrr / tacija z večnim povratkom v celotnem odnosu? Na dolo-čen način je Zaratustra vzrok večnega povratka in oče nadčloveka. človek, ki hoče trpeti, človek, ki hoče biti premagan, je prednik in oče nadčloveka. Ra,zru-ševalec vseh znanih vrednot, lev »neposvečenega« pri-pravi svojo poslednjo metamorfozo: postane otrok. In z rokami, zaritimi v levovo grivo, Zaratustra za-čuti, da so nam otroci blizu oziroma, da prihaja nad-človek. Toda v kakšnem smislu je Zaratustra oče nad-človeka, vzrok večnega povratka? V smislu pogoja, kajti večen povratek se vrši po principu nepogoje-nosti, ki mu je Zaratustra sam podrejen. Večni po-vratek je s stališča principa, ki ga pogojuje, odvisen od transmutacije, toda transmutacije je odvisna mno-go bolj od večnega povratka z ozirom na nepogoje-nost. Zaratustra je povržen Dionizu: »Kaj sem? Ča-kam nekoga, ki je več vreden, kot sem jaz, ki nisem niti toliko vreden, da bi se razbil ob njem2«. V tro-jici Antikrista, Dioniza, Ariadne in Zaratustre, je Za-ratustra Ariadnin pogojni zaročenec, toda Ariadna je Dionizova nepogojna zaročenka. Zavoljo tega ima Zaratustra v odnosu do večnega povratka in nad-človeka vedno podrejen položaj. On je vzrok večnega povratka, toda vzrok, ki zamuja v izvedbi namena: — prerok, ki se obotavlja izvršiti svojo nalogo, ko spozna omotičnost in skušnjavo negativnega in ga morajo ohrabriti njegove živali; — oče nadčloveka, toda oče, katerega plodovi bodo zreli, preden bo on sam dozorel zanje; — lev, ki mu manjka še posled-nja metamorfoza \ V resnici sta večni povratek in nadčlovek na križišču dveh genealogij, dveh genetič-no neenakih potomstev.
2  Z.  II,   »Najtišja  ura«.
3  Z. II, »Najtišja ura«: o,  Zarat\istra, tvoji plodovi so zreli, to. da  tj  Se  nisi   dozorcl  zanje.ci  O  omahovanjih  in ski":vnosfcih Zaratu-stre o večnem povratku, prim. II, »Veiiki dogodki«, preavsem »Na4-tiSja ura« (»ix> je nad mojiimi močmi«); III, »Olcremnec«.
Po eni strani jih pošiljajo Zaratustri kot pogoju-jočemu principu, ki jih »postavlja« samo hipoteti&-no; po drugi strani pa Dionizu KOt nepogojujočemu principu, ki dela njihov značaj neovrgljiv in absolu-ten. Tako je v Zaratustrovi obrazložitvi vedno zaple-tenost vzrokov ali zveza trenutkov, sintetični med-sebojni odnos trenutkov, ki služi za hipotezo o po-vratku istega trenutka. Toda z Dionizovega stališča je ravno nasprotno: to je sintetični odnos trenutka s samim seboj kot s sedanjostjo, preteklostjo in pri-hodnostjo, ki determinira povsem svoj odnos do vseh drugih trenutkov. Vrniti se — to ni želja nekega tre-nutka, ki so ga drugi premaknili, temveč aktivnost trenutka, ki določi ostale, s tem da določi sam sebe. Ozvezdje Zaratustre je ozvezdje leva, toda Dioni-zovo je ozvezdje biti: »da« otroka — igralca je bolj globok kot »ne«, ki ga je posvetil lev. Zaratustra je vseskozi pritrdilen, celo tedaj, kadar on, ki zna za-nikati, reče »ne«. Toda Zaratustra ni celotna afir-macija niti ne najgloblji del afirmacije.
Zaraftustra prenaša negativno proti afirmaciji v volji moči. Treba je le še, da je volja moči v odnosu z afirmaeijo kot s svojim vzrokom obstajanja, ter da je afirmacija na voljo moči kot elementu, ki po-vzroča, odraža in razvija lasten vzrok — takšna je naloga Dioniza. Vse, kar je potrditev, najde v Zara-tustri svoj pogoj, toda v Dionizu svoj nepogojeni princip. IZaratustra določa večen povratek; še več: determiniira večen povratek v povzročitvi učinka — nadčloveka. Toda ta determinacija se navezuje samo na vrsto pogojev, ki najdejo svoj zadnji mejnik v le-vu, v človeku, ki hoče obvladovati, v mšilcu vseh znanih vrednot. Determinacija Dioniza je drugačna; identična je z absolutnim principom, brez katerega pogoji sami ostanejo nemočni. In natančneje — to je poslednje, najvišje Dionizovo pretvarjanje, da podre-di svoje produkte pogojem, ki so mu sami podrejeni in jih prcodukti prehitijo. Tako lev postane otrok, to je razrušiitev znanih vrednot, ki omogoča nastanek novih vrednot; toda uresničenje vrednot, afirmacija otroka — igralca, — ne bo izvršena pod temi pogoji, če ne bodlo presojeni istočasno z eno najglobljih gene-alogij. Ni se torej treba začuditi, če bi bil ves nietz-schejanski koncept na križišču dveh genetično ne-enakih potomstev. Ne samo večen povratek in nad-človek, temveč tudi smeh, igra, ples. Navezani na/ Zaratustro so smeh, igra, ples afirmativne moči trans-mutacije: ples pretvarja težko v lahko, smeh trplje-nje v veselje, igra raztrositve nizko v visoko. Toda v zvezi z Dionizom so ples, igra, smeh afirmativne moči mišljenja in razvoja. — Ples potrdi nastanek in bit nastanka, — smeh, izbruhi smeha pritrdijo mnogoterosti in enemu v mnogoterosti;. — igra po-trdi nakljiučje in nujnost naključja.
ZAKLJUČEK
Moderna filozofija je zmes, ki priča o svoji sili. in zivosti, pa vsebuje tudi nevarnost za duhd: bizarnaj mešanica  ontologije in antropologije, ateizma in teo-^ logije.  V   različnih  proporcih  je  malo   krščanskega'1 spiritualizma, malo hegeljanske dialektike, nekaj fe-?! nomenologije  kot  moderne  sholastike, nekaj  nietz-schejanskih pobliskov — in vse to tvori neobičajne kombinacije. Tako si Marx in predsokratiki, Hegel in 1 Nietzsche podajajo roke v krogu, ki slavi minulostj metafizičmega  in  hkrati  samo  smrt  filozofije  v či-j stem pomtenu besede. Res je, da je Nietzsche name- < raval izrasiti »minulost« metafizike; isto je storil tudi Jarry v teem, kar imenuje »patafizika«, sklicujoč se na etimolcogijo. V tej knjigi smo poskusili pretrgati nevarne zv/eze. Zamislili smo si Nietzscheja, ki se od-teguje svojo vlogi v igri, ki ni njegova. O filozofihi in filozofiji svojega časa je Nietzsche dejal:  slikar-T stvo  vsega, v kar se je kdajkoli verovalo.  Nemara bi to rekel tudi za aktualno filozofijo, kjer so nietz-schejanstvo, hegeljanstvo in husserlijanstvo deli nove pisane misli.
Med Heglom in Nietzschejem ni možen. kompro-mis. Nietzschejeva filozofija ima velik polemičen ob-i seg; formira absolutno anti-dialektiko, namerava za-; nikati vse mistifikacije, ki najdejo v dialektiki po-; slednje zatočišče. To, kar je Schopenhauer sanjal,^ a ni realizriral, vzeto v rnreži kantizma in pesimizma, je Nietzsclhe obdelal po svoje — za ceno razdora s Schopenhauierjem; njegova naloga je: postaviti novo podobo miisli, osvoboditi misel bremen, ki jo maliči-jo. Tri idejje definirajo dealektiko: ideja moči negativ-nega kot tceoretični princip, ki se manifestira v opo-ziciji in kontradikciji; ideja vrednosti trpljenja in žalosti, ovrednotenje »žalostnih strasti«, kot praktič-ni princip, ki se manifestira v razcepitvi, v razkolu; ideja pozitivnosti kot teoretični in praktični produkt negacije same. Ni pretirano reči, da je vsa Nietzsche-jeva filozoffija v svojem polemičnem smislu napoved teh trej idej.
če diallektika najde svoj spekulativni element v opoziciji irn kontradikciji, je to predvsem zato, ker odseva nap>ačno podobo diference. Kot okroglo oken-ce odbija dialektika obratno podobo razlike: hege-ljanska diallektika je odsev diference, toda v njej pre-obrača podobo.
Pri afirmaciji razlike, takšne kot je, zamenja r,e-gacijo s tistim, kar je njej nasprotno, pri afirmaciji samega sebe, pri negaciji drugega; pri afirmaciji afiir-macije, pri znani negaciji negacije. — Toda to ne bi imelo smisla, če ne bi bilo praktičnega gibala v silah, ki imajo interes, da se to zgodi. Dialektika izraža vse kombinacije nazadnjaških sil in nihilizma, zgo-dovine ali evolucije odnosov. Opozicija, postavljena na mesto diference: — to je zmaga reaktivnih sil, ki najdejo v wolji niča princip, ki jim odgovarja. Ma-ščevalnost potrebuje negativna prerokovanja, dve negaciji, da lahko ustvari privid afirmacije; asket-ski ideal pcotrebuje maščevanje samo in slabo vest, tako kot slespar svoje prevarantske karte. Povsod vla-dajo nizke jstrasti, nesrečna zavest je bistvo cele dia-lektike. Diailektika je najprej človekova teoretična »misel v protiigri z življenjem, kjer se pretvarja, da sodi življenije, ga omejuje, odmerja. — Na drugem mestu je dialektika kot misel svečenika, ki fflvljenje
15
podreja delu v službi negativnega: potrebna mu je negacija za utrditev svoje moči, predstavlja tujo vo-Ijo, ki vodi nazadnjaSke sile do zmage. Dialektika je v tem smislu povsem ideologija krščanstva. Končno je tudi miselnost sužnja, ki i^raža nazadnjaškost živ-ljenja v samem sebi in na: i njaškost prihodnosti ve-soljstva. Tudi ateizem, ki nam ga ponuja, je kleri-kalni ateizem, sama podoba učitelja je slika sužnja. — Naj torej ne bo čudno, da dialektika izvaja sam<5 slepilo afirmacije. Preseženo opozicijo ali odločeno kontradikcijo, podobo pozitivnega je moč najti po-inarejeno v temelju. Dialektična pozitivnost, resničnost "v dialektiki — to je trditev bedaka. Bedak si upa trditi za to, ker vse prevzerna nase, toda: prevzema samo zaključke negativnega. Demonu, Zaratustrovi topici, pa je bilo dovolj, da je skakala po naših ra-mah; tisti, ki prenašajo, so vedno v skušnjavi, da verjamejo v to, kar pritrjujoč nosijo na ramah/ker iar pozitivno pridobi vrednost s težo. Osel pod lev-jo kožo — to Nietzsche imenuje »človek sedanjega časa«.
: Veličina Nietzscheja je v tem, da je znal razdvo-jiti klici maščevanja ter slabe zavesti. če filozifija ne bi imela drugega kot samo ta aspekt, bi bila Nietzschejeva filozofija še pomembnejša. Toda pri njem je polemična samo agresivnost, ki se odvija z neke globlje stopnje, aktivne in afirmativne. Dialek-tika je izšla iz kantovske kritike ali iz lažne kritike. JJstvariti resnično kritiko, filozofijo, ki se razvija jfcama zaradi sebe in ne vzdrži negativnega kot načina 'oj/bstoja. Dialektikam se je Nietzsche približal s tem, >aj..o je ostal na abstraktni koncepciji splošnega in del-rf-.ega; bili so ujetniki simptomov in niso pokazali ne v,olje, ne moči, da bi jim bila dana smisel in vred-tiost. Razvili so se v okviru vprašanja: »Kaj je...?«, ki je izvrstno kontradiktorno vprašanje. Nietzsche je ustvaril lastno metodo: dramatično, tipološko, dife-rencdalno. Iz filozofije je ustvaril umetnost, umetnost interpretiranja in razvijanja. Za vse postavlja vpra-ianje: »Kdo?« Tisti, ki ..., to je Dioniz. »Tisto, ki...«, Jo je volja po moči kot plastični in genealoški prin-iip. Volja moči ni sila, temveč element, ki včasih determinira odnos med silami (kvantitativno) in med-sebojno kvaliteto sil, ki so si v odnosu. To je v tem slementu razlika, ko se afirmacija manifestira in raz-ri.ja kot ustvarjalka. Volja moči je princip mnogo-tere afirmacije, princip darovalec ali krepost, ki daje.
Naj bodo mnogoterost, postanek, naključje ob-jekti čiste afirmacije — takšen je smisel Nietzsche.Vve filozofi.je. Afirmacija mnogoterosti je spekulativna propozicija, kot je veselje do različnega praktična propozicija. Igralec ne izgubi zato , ker ni dovolj afirmiral (vložil), temveč, ker je uvedel negativno v naključje, opozicijo v nastanek in mnogoterost. Resničen met kock nujno daje zmagovito število, ki povzema met kock. Pritrdi se naključju in nujnosti naključja, nastanku in bitju nestanka, mnogoterosti in enemu od mnogoterosti. Afirmacija se razdvoji, nato podvoji in se povzpne na najvišje mesto svoje teioči. Razlika odseva in se ponovi ali pa znova po Bavi. Večen povratek je ta najvišja moč, sinteza afir-rnacije, ki najde svoj princip v Volji. Lahkotnost te-ga, ki mu pritrdi, je nasprotje uteži negativnega; igre ^olje in moči, proti delu in dialektiki; afirmacija afir-macije protl tej slavni negaciji negacije.
Negacije se, resnično, najprej pojavi kot kvalite-ta volje moči: toda v smislu, kjer je reakcija kvali-teta sile. V temelju negacija ni nič drugega kot eden od izrazov volje moči, izraz, pod katerim nam je cnana v tisti meri, kjer je poznavanje samo izraz reaktivnih sil. človek ne prebiva drugje kot na osam-ijenem robu zemlje, v tem razumeva samo reaktivni hastanek, ki ga preide in ustanavlja; zaradi tega je pgodovina človeštva zgodovina nihilizma — negacija n reakcija. Toda dolga zgodovina nihilizma ima tudi >voj konec: končna točka, kjer se negacija obrne pro-;i reaktivnim silam samim. Ta točka označuje pre-vorbo ali prevrednotenje; negacija izgubi svojo moč, >ostane aktivna, ni več nič drugega kot način moči sa afirmacijo. Negativno menja svojo kvaliteto, pre-mja pod vpliv afirmacije; vrednost ni nič drugega cot začasna napadalnost, kot posledična agresivnost. *Jegativnost kot negativnost pozitivnega sodeluje pri )dkrivanju Nietzschejeve anti-dialektike. Od trans-nutacije se vrne celo k izjavi, da služi pogojem več-lega povratka, toda, da je odvisna od mnogo globlje-ja principa. Kajti volja moči ne vrne drugega kot ;o, kar je afirmirano: včasih preobrača negativno in •eproducira afirmacijo. Kajti eno je zavoljo druge-ja, drugo je v drugem, pomeni, da je večen povratek >itje, toda bitje je selekcdja. Afirmacija obstaja kot *dina kvaliteta sile, aktivnega nastanka, kot ustvar-jalna identiteta moči in hotenja.
Prevedla N. Golob
Luis Althusser
FREUD IN LACAN
Uvodna opomtoa
j Povejmo naravnost: kdor danes hoče pre-)rosto razumeti revolucionarno Freudovo »dkritje, torej ga ne le priznati, temveč tudi fpoznati njegov smisel, tisti bo moral s pre-iej kritičnega in teoretskega napora prema-tati veliko ideoloških predsodkov, ki nas lo-tujejo od Freuda. Kajti Freudovo odkritje so ie samo reducirali na discipline, ki so mu po vojem bistvu tuje (biologija, psihologija, so-iologija, filozofija) — tega revizionizma so okrivi številni psihoanalitiki (predvsem tisti 2 ameriške šole) — ampak je ta revizionizem tbjektivno služil neznanski ideološki eksplo-
ataciji, ki si je vzela psihoanalizo za svoj predmet in žrtev. Zato ni bilo brez razloga, ko so francoski marksisti (1948) v tej eksplo ataciji napadli »reakcionarno ideologijo«, ki da služi za argument v ideološki borbi proii marksizmu in za praktično sredstvo zastraše-vanja in mistifikacije zavesti.
Vendar danes že lahko rečemo, da so bili taisti marksisti direktno ali indirektno prve žrtve ideologije, ki so jo napadali: ker so jo zamenjevali z revolucionarnim Freudovim odkritjem, so tako dejansko sprejeli pozicije nasprotnika, bili deležni njegove usode ter tako vsiljeno podobo jemali za dozdevno re-alnost psihoanalize. Celotna zgodovina odno-sov med marskizmom in psihoanalizo v bi-stvu temelji na tej zmešnjavi oziroma pre-vari.
Da se je bilo temu še posebej težko izog-niti, lahko razumemo predvsem iz funkcije te ideologije: »vladajoče« misli so dovršeno odigrale svojo vlogo »vladanja« in so se ne-hote vsilile tudi tistim duhovom, ki so jih hoteli potolči. Toda to lahko razumemo tudi iz obstoja psihoanalitičnega revizionizma, ki je to eksploatacijo omogočil: padec v ideolo-gijo se je v bistvu začel s padcem psihoanali-ze v biologizem, psihologizem in sociologi-zem.
Tudi to lahko razumemo, da se je ta revi-zionizem mogel sklicevati na dvoumnost do-ločenih Freudovih pojmov, saj je bil Freud, kakor vsak inovator, prisiljen misliti svoje odkritje v obstoječih teoretskih pojmih, to-rej konstituiranih v druge namene. (Ali ni bil tudi Marx prisiljen misliti svoje odkritje v določenih heglovskih pojmih?) V tem ni ničesar, kar bi nas moglo presenetiti: če smo le malo poučeni o zgodovini novih znanosti, oziroma, če dovolj skrbno zaobsežemo ire-duktibilnost kakšnega odkritja in njegovega predmeta v pojmih, ki so ga izrazili ob nje-govem nastanku in ki ga utegnejo kasneje, ko jih bo napredek spoznanja potisnil v ozadje, zakrinkati.
Povratek k Freudu torej od nas danes zah-teva:
1.  da kot grobo   mistifikacijo   zavrnemo ideološki sloj njegove reakcioname eksploa-tacije;
2.  da se izognemo padcu v nove,  subtil-nejše dvoumnosti, za katerimi stoji ugled ne-katerih bolj  ali manj   znanstvenih   disciplin psihoanalitičnega revizionizma;
3.  da se posvetimo   resnemu   historično-kritičnemu delu, da bi v pojmih, ki jih je mo-ral uporabljati Freud, identificirali in defini-rali resnični epistemološki odnos, kakršen je bil med temi pojmi in njihovi vsebini.
Brez ideološke kritike (1., 2.) in epistemo-loškega pojasnjevanja (3) (kar je v Franciji praktično inavguriral I^acan) bo specifičnost Freudovega odkritja ostala zunaj našega do-sega. In za Freuda bomo jemali tisto, kar so pač postavili pred nas, bodisi, da ga hočemo odkloniti (reakcionarna ideološka eksploata-cija), bodisi, da ga bolj ali manj nepremiš-ljeno sprejemamo (različne oblike bio-psiho-sociološkega revizionizma). V obeh primerih bomo (na različnih nivojih) ostali ujeti v eksplicitne ali implicitne kategorije ideološke eksploatacije in teoretskega revizionizma. Ti-sti marksisti, ki iz izkušnje vedo, kakšne de-formacije so nasprotniki vsilili Marxovi mi-sli, bodo zlahka razumeli, kako je tudi Freud mogel doživeti isto usodo in kakšno teoret-sko pomembnost ima neki avtentičen »po-vratek k Freudu«.
Zato bodo radi dopustili, da se mora tako kratek članek, ki se skuša lotiti tako pomem-bnega problema, če naj ga ne zgreši, omejiti na bistveno: postaviti predmet psihoanalize, da bi dali o njem neko začetno definicijo, v pojmih, ki dovoljujejo lokalizacijo, vnaprej potrebno za pojasnitev tega predmeta. Nada-lje bodo radi dopustili, da ti pojmi nastopajo v kar se da rigorozni obliki, podobno, kakor dela vsaka znanstvena disciplina, ne da bi jih priskutili v nekem komentarju preveč pri bliž-ne vulgarizacije, toda tudi tega se nismo mo-gli lotiti, da bi jih resnično razvili v kakšno analizo, saj bi le-ta zahtevala nek povsem drug prostor.
Edino resno proučevanje Freuda in Laca-na, ki se ga lahko loti vsakdo, bo tem poj-mom dalo natančno mero, hkrati pa bo dovo-lilo definirati nedorečene probleme v teoret-ski refleksiji, ki ima že sedaj bogastvo rezul-
tatov in obetov.
Prevedel J. R.
Objavljeni uvod Je informativen
Tekst bo v celoti objavljen v eni zadnjih
številk letošnje Tribune (op. ur)
FERDINAND DE SAUSSURE
PREDAVANJA 0 SPLOŠNILIN6VISTIKI
I.
Snov in naloga lingvistike;   njeni odnosi z mejnimi znanostmi
Snov lingvistike sestoji najprej iz vseh manifes-tacij človeške govorice, naj gre za divja ljudstva ali za civilizirane narode, za arhaična, klasična ali upada-joča obdobja, upoštevaje v vsaki dobi ne samo pra-vilno govorico in »leporečje« (»beau language«), am-pak vse oblike izražanja. To še ni vse: ker se govori-ca najpogosteje izmika opazovanju, bo moral ling-vist upoštevati pisana besedila, kajti samo ta mu omogočajo spoznavanje minulih ali oddaljenih je-zikov.
Naloga lingvistike bo:
a)  da opiše vse jezike, ki jih bo mogla doseči; in njihovo zgodovino, kar bo povzročilo, da bo treba napisati  zgodovino jezikovnih družin in rekonstitu-irati, kolikor je mogoče, prajezike vsake družine;
b)  da poišče sile, ki delujejo stalno in vsesplošno v vseh jezikih, in izlušči splošne zakone, na katere lahko speijemo vse posebne pojave zgodovine;
c)  da se pmeji in sama sebe definira. Lingvistika ima zelo tesne odnose z drugimi zna-
nostmi, ki si včasih pri njej sposojajo podatke, vča-sih pa ji jih prinašajo. Meje, ki jo ločijo od njih, niso zmeraj dovolj jasne. Lingvistiko je treba na pri-mer skrbno razločevati od etnografije in prazgodovi-ne, pri katerih jezdk nastopa samo kot dokument; razločevati jo je treba tudi od antropologije, ki pre-učuje človeka le z gledišča vrste, medtem ko je jezik socialno dejstvo. Toda ali bi ga bilo treba tedaj in-korporirati v sociologijo? Kakšni so odnosi med lin-gvistiko in socialno psihologijo? V bistvu je v jeziku vse psihološko, vključno njegove materialne in me-hanične manifestacije, kakor na primer spremembe glasov; in ker lingvistika prinaša socialni psihologiji tako dragocene podatke, se mar ne pokriva v celoti z njo? Toliko vprašanj, ki jih tu zastavljamo, da se jih samo rahlo dotaknemo, da bi jih pozneje povzeli. Odnosov lingvistike s fiziologijo ni tako težko raz-jasniti: odnos je enostranski v tem smislu, da preu-čevanje jezikov zahteva pojasnila od fiziologije gla-sov, njej pa ne daje nobenega. Vsekakor je zamenja-ya med obema discipliama nemogoča: videli bomo, da je bistvo jezika tuje glasovnemu značaju jezikov-nega znamenja.
Xar se tiče filologije, že vemo, pri čem smo: fi-lologija se jasno razločuje od lingvistike kljub stič-nim točkam obeh znanosti in medsebojnim uslugam, ki si jih delata.
V čem pa je končno koristnost lingvistike? Malo ljudi mia o tem jasne predstave; tu ni mesto, da bi jih ustalili. Toda očitno je, na primer, da lingvistična vprašanja zanimajo vse, zgodovinarje, filologe itd., ki morajo obravnavati tekste. še bolj očiten je njen pomen za splošno kulturo: v življenju posameznikov in družb je govorica važnejša kot katerikoli drug faktor. Bilo bi nedopustno, da bi njeno preučevanje ostalo stvar nekaj specialistov; v resnici se ukvarjajo z njim več ali manj vsi: toda — paradoksalna posle-dica zanimanja, ki se veže nanj — ni področja, kjer bi se zarodile bolj nesmiselne ideje, predsodki pri-vidi in fikcije. S psihološkega gledišča te zmote niso nepomembne; toda naloga lingvista je predvsem da jih razglasi in jih razžene, kolikor je to mogoče po-polno opraviti.
Kateri je hkrati celotni in konkretni predmet lin-gvistike? Vprašanje je izredno težko; zakaj, bomo videh pozneje; tu se omejimo na to, da bi doumeli to težavo.
Druge znanosti operirajo na predmetih, ki so vna-prej dam m jih je mogoče preučevati z različnih gle-disc; na našem področju ni nič podobnega Nekdo lzgovon francosko besedo nu: površen opazovalec bo y skusnjavi, da bi videl v tem konkreten predmet jezikoslovja; toda bolj pazljivo preiskovanje nam bo pomagalo odkriti v tem zapovrstjo tri ali štiri popolnoma različne stvari, odvisno od načina kako jo opazujemo: kot glas, kot izraz neke ideje, kot ne-kaj, kar odgovarja latinskemu nudnm, itd. Daleč od tega da bi bil predmet pred zornim kotom, dejali bi da ravno zorni kot ustvarja svoj predmet, in se-veda mi nobena stvar ne pove vnaprej, ali je ena metoda preucevanja danega dejstva časovno prva ali ooljsa od drugih.
Naj sprejmemo katerokoli teh metod, kaže iezi-kovni pojav (le phenomene linguistique) vedno dva obraza, ki sta si med seboj skladna (si odgovarjata) m ki veljata samo drug po drugem. Na primer:
i. ziogi, ki jih lzgovarjamo, so akustični vtisi, ki jih sprejemamo z ušesi, toda glasovi ne bi eksisti-
^rJfeLgT°T^ ZTganov; tak0 n eksistira samo zarad! skladnosti teh dveh gledišč. Torej se jezika
ne da reducirati na glas niti odtrgati glasu od ustne artikulacije; glede na to se ne da definirati gibov govornih organov, če zanemarimo akustični vtis.
2. Toda denimo, da je glas nekaj preprostega: ali tvori govorico on: Ne, je samo orodje misli in ne ob-staja sam zase. Tu se pojavi nova in nevarna zveza
16
(correspondance): glas, kompleksna akustično — go-vorilna (acoustico — vocale) enotna, tvori po vrsti skupaj s pomenom kompleksno, fiziološko in mental-no enoto. In to še ni vse:
3.  Govorica ima individualno in socialno plat in ne moremo si zamisliti ene brez druge. Razen tega:
4.  Zmeraj implicira hkrati ustaljen sistem in evo-lucijo; v vsakem trenutku je aktualna institucija in produkt preteklosti. Na prvi pogled se zdi zelo pre-prosto  razločevati   med   tem   sistemom   in  njegovo zgodovino, med ftem, kar je in tem, kar je bil; v res-nici je odnos, ki povezuje ti dve stvari, tako tesen, da ju je mogoče le s težavo ločiti. Ali bi bilo vpraša-nje bolj preprosto, če bi jezikovni pojav preučevali pri njegovem izvoru, če bi na primer začeli s pre-učevanjem otroške govorice? Ne, kajti to je zelo na-pacno gledanje, če mislimo, da se na področju govo-rice problem izvora  razlikuje  od problema stalnih pogojev,  torej ne  izstopimo iz kroga. S katerekoli strani se lotimo vprašanja, nikjer se nam ne ponudi celotni predmet  lingvistike; povsod se srečujemo s to dilemo: ali se bomo lotili ene same strani vsakega problema in tedaj tvegali, da ne bi opazili dvojnosti, na katere smo opozorili zgoraj; ali pa, da se nam bo, če  bomo  preučevali  govorico   z  več   strani  hkrati, predmet lingvistake zazdel zmeden skupek raznorod-nih reči brez medsebojne zveze. Ravno ko tako rav-namo, odpiramo  vrata mnogim znanostim — psiho logiji,   antropologiji,  normativni    slovnicd,   filologiji itd. — ki jih jasmo razlikujemo od lingvistike, ki pa bi po zaslugi nepravilne metode lahko zahtevale go-vorico kot enega svojih predmetov.
Po našem mnenju je samo ena rešitev za vse te te-žave: najprej se je treba postaviti na področje jezi-ka (langue) in ga postaviti za normo vseh drugih manifestacij govorice (language). — V resnici se zdi, da med toliko dvojnostmi samo jezik omogoča avto-nomno definicijoi in daje duhu zadovoljivo oporno točko.
Toda kaj je jezik? Za nas ni isto kot govorica; jezik je res sam<o njen določeni, bistveni del. To je hkrati socialni produkt zmožnosti govorice in skupek dogovorov, ki jih je iz potrebe sprejelo družbeno telo, da bi odobrilo uresničevanje te zmožnosti pri posameznikih. V celoti vzeta je govorica mnogolična in raznorodna; zaobsega več področij hkrati, fizično, fiziološko in psihiično, pripada pa še individualnemu in socialnemu; ne pusti se uvrstiti v nobeno katego-rijo »človeških dlejstev« (faits humams), saj ne ve-mo, kako bi izluščili njeno enotnost.
Jezik pa je, nasprotno, celota na sebi in princip klasifikacije. Od trenutka, ko mu priznamo prvo me-sto med dejstvi govorice, uvedemo naravni red v to celoto, ki se ne more prepustiti nobeni drugi klasi-fikaciji več.
Temu principu klasifikacije bi lahko ugovarjali s tem, da uporaba govorice temelji na zmožnosti, ki jo imamo po naravi, medtem ko je jezik nekaj pri-dobljenega in dojgovorjenega, kar bi moralo biti na-ravnemu instinkttu podrejeno, namesto da bi mu vladalo.
Odgovorimo llahko takole.
Najprej, ni dlokazano, da je delovanje govorice, tako kot se manifestira v govoru, v celoti naravno, se pravi, da bi bil naš govorni aparat ustvarjen za govorjenje enako kot naše noge za hojo. Lingvisti se v tej točki še zdaleč ne strinjajo. Tako se po mne-nju Whitneya, kii ima jezik prav tako za socialno institucijo kot vse druge, čisto slučajno, preprosto zaradi udobnosti ]poslužujemo govornega aparata kot instrumenta jezikca: ljudje bi prav tako lahko izbrali kretnjo in uporatoljali vizualne podobe namesto aku-stičnih. Ta teza je nedvomno preveč absolutna; jezik ni socialna institucija, ki bi bila v vseh ozirih po-dobna drugim; še več, Whitney gre predaleč, ko pravi, da smo govorne organe izbrali zgolj slučajno; narava nam jih je kar nekako vsilila. Toda zdi se nam, da ima v bistveni točki ameriški lingvist prav; jezik je dogovor in narava znamenja, za katerega so se dogovorili, je nepomembna. Vprašanje govornega aparata je torej pri problemu govorice sekundarnega pomena.
Neka definicija tega, kar imenujejo artikulirana govorica (language articule), bi lahko potrdila to misel. V latinščimi pomeni articulus »člen, del, pod-razdelek v zaporedju stvari«; v materiji govorice ar-tikulacija lahko ziaznamuje ali razdelitev govorne ve-rige na zloge alii pa razdelitev verige pomenov na pomenske enote; ravno v tem smislu pravijo v nem-ščini gegliederte Sprache (razčlenjen jezik). če se oprimemo te druige definicije, bi lahko rekli, da za človeka ni naraven govorjeni jezik, ampak zmožnost, da konstruira jezik, se pravi, sistem posebnih (di-stincts)  znamenj, ki ustrezajo različnim idejam.
Broca je odkril, da je zmožnost govorjenja loka-lizirana v tretjern levem čelnem zavoju; tudi na to so se oprli, da bi mu pripisali naravni značaj. Vendar vemo, da so to hokalizacijo ugotovili za vse, kar se nanaša na jezik, wštevši pisavo, in zdi se, da te ugo-tovitve skupaj z opazovanji, ki so jih opravili pri različnih oblikah izgube govora zaradi poškodbe teh centrov lokalizacije, kažejo:
1.   da  so   razilične  motnje v  govorjenem  jeziku (language oral) ma sto načinov prepletene z motnja-mi v pisanem jeziku;
2.  da je v vseh primerih afazije ali agrafije pri-zadeta ne toliko zmožnost tvorbe takšnih ali drugač-nih glasov ali risanja takšnih ali drugačnih znamenj kot zmožnost evocirati s katerimkoli instrumentom znamenja   regularne   govorice.   Vse   to   nas   vodi   k sklepu, da obstaja nad delovanjem različnih organov še bolj splošna zmožnost, ki ukazuje znamenjem in ki je jezikovna znnožnost par excellence. To nas vodi do istega sklepa,   kot smo ga sprejeli.
Da bi jeziku ]prinzali prvo mesto v preučevanju govorice, lahko kcončno uveljavimo argument, da se zmožnost — naravvna ali ne — artikuliranja besed uresničuje samo s pomočjo instrumenta, ki ga je ustvarila in oskrb)ela skupnost; torej ni izmišljotina, če rečemo, da jje jezik tisto, kar tvori enotnost govorice.
Prev. B. Premrl (Dalje prihodnjič)
I
»Zakaj glejte: tako so oblatili in okamenjali mojo umetnost, mojo ubogo in lepo Jacinto, da mi ne ostane drugega nič, kakor da jo prodam za trideset srebrnikov, če jih bo kdo dal zanjo. Predsinočnjem mi je kanila misel z neba, da sem se ji smejal kakor otrok. Vse slovenske umetnike z njih umetnostjo vred bom spravil na oder in v knjigo. To bo farsa v treh aktih ter s prologom in epilogom. V prologu bom Jacinto preoblekel v spokorniško haljo, v farsi jo bodo umetniki prodaja-li, v epilogu pa se bo videlo, da niso nič opravili. Scena: muzej ljubljanski, umetniška galerija; na stenah ne vise umotvori, temvec umetniki; nastopim jaz, v livreji služabnika ter razlagam slavne-mu občinstvu zasluge in življenje obešencev. ,Tako, cenjeno občinstvo, sva si povedala, kar sva si mislila povedati. ,Klanjam se!«                                                                                       Ivan Cankar
(Odkritje profesorja Marcarija Šviligoja)
Po za vse prave Slovence razveseljivi novici, da smo končno dobili portret »mladega« Pranceta Prešerna, se nam kot nalašč za novoletno čestitko obeta novo presenečenje. Prof. Marcarij švilagoj je namreč odkril portret, za katerega sumi, da je mladi Cankar, najverjetneje y letih 1899 ali 1900! Profesor je nad svojim odkritjem izredno navdu-šen in je našemu novinarju izjavil, da šele sedaj prav razume Knjigo za lahkomiselne ljudd, posta-lo pa mu je tudi jasno, zakaj je mnogo kasneje Cankar napisal Belo krizantemo. Seveda nam je obenem zatrdil, da je avtentičnost portreta nedo-kazana in jo je treba šele znanstveno dognati. Ako
se hipoteza izkaže za pravilno, podarja profesor šviligoj vse avtorske pravice in pravico ponatisa študentskemu listu Tribuni.
Profesor Marcarij šviligoj je ob svojem epo-halnem odkritju konzultiral nekaj najprominent-nejših slovenskih vedežev iz območja literarne ikonografije. Dve izjavi je preljubeznivo prepu-stil v natisk.
Prof. dr. VIDOJE JOSIPINOVIC: »Izredna stva-ritev! Sedaj mi je pisati o Cankarju!«
Prof. dr. FRANK LESFEUILIESMORTES:   »S
pomočjo anatomskih črt na Cankarjevih še živih sinovih potrjujemo  in in oznanjamo:  ON  JE!!!«
Drage bralke, dragi bralci! Presenečenj ni ko-nec. Lahko vam sporočimo: prof. Marcarij šviligoj že okriva portret Kralja Matjaža, obljubil pa nam je tudi, da bo začel iskati pravo podobo kralja Sama, saj se mu zdi ona na steklenici za pelinko-vec potvorjena in izkrivljena.
Ob tem svečanem trenutku se je profesor spomnil tudi Toneta Stajka in Marka švabica; na-rcčil nara je, naj se jima v njegovem imenu za-hvalimo, da sta mu asistirala pri odkrivanju tega spomenika naše kulture.
1 U 171  llvFfi  1 * rk 11   \J i\ 11 JV i\ 11 ••
SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA
ČESTITA
UNIVERZI V LJUBLJANI
OB 50-LETNICI
SKUPSCINA OBCINE KOPER
CESTITA
UNIVERŽI V LJUBLJANI
OB 50-LETNICI
Splošno
gradbeno
podjetje
d i r e k c i j a: UUBUANA, TITOVA C. 38
Program dejavnosti podjetja:
Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu.
Specializacija podjetja je v gradnji im modernizaciji cest s te-žkim asfaltnim ali betonskim voziščeim.
Podjetje gradi mostove, predore in letališča.
Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard.
Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd.
Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah - po postopku »ARALDIT« - CIBA.
V mehaničnih obratih opravlja remomt gradbenih strojev. Izde-luje opremo za separacije kamnolomovr in gradbeništvo.
Iz obratov gradbenega materiala dolbavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate.
Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za objekte nizkih in visokih gradenj.
Ceprav bd bdlo po nekajmesečnem premoru zelo vatoljivo vzett tefcst pomovno v delo *n ga dapolroiti, lapopolnitl to papravitd, ga izročam  uredniištvu nespretnenjemega.  Kolikor   so  formulacije  ne^i   . ie, jo  (..:> ;,....                      .»..,^  je   bii   lekst  r»  :   >»  za  Oovor-
jenje; če so zadeve, o katerih govorim, danes morda manj kritične, kot so bile precl messc, je to pripisata vmesnemu reševanju, če pa so še bolj zaostreme, je to razvoj zaradl nereševanja. V eni to6kd pa je odgovor danes podatkovno zastarel: v tretjem odgovoru. Aten-tatov na življenje in zdravje — to nain odKrivajo zadnjd meseci — je še neskomčno ve6, in med pisanjem tele pripombe in njenim izi-dam v »Tribuni« bodo odikrili vsaij še enega. Vsti tii razlogi me vodijo do preprdčainja, naij tekst ostane tak, kot je — in hkrati kot zapis mojih dobrih želja na pot »Radiu študent«.
B. D.
BOŽIDAR I)[I!I NJAK
KDO GA HOCE POSLUSATI!?
1.  RADIO ŠTUDENT
Kakšno vlogo ima lahko študentski radio, je predvsem odvisno od tega, kdo vse ga bo poslušal. Ce naj inia kakršnokoli vlogo zunaj najožje študent-ske ali pa univerzitetne javnosti, potem mora biti programsko tako zastavljen, da bo govoril tudi širsi (neuniverzitetni) javnostd Obstoji seveda še ena možnost, ki je v preteklosti nismo ravno pogrešah: da vodi študentski radio dialog ne z javnostjo, pač pa s političnimi skupinami moči, da torej prireja svoj program tekočemu stanju slovenskih polaticnih struktur. Ta druga usmerjenost se mi zdi zgrešena: sektor delovanja, ki ga imenujemo politika, ne sme na drugih področjih srečevati samo svoje lastne po-dobe v zrcalu. Problemi univerze so stvar zase, na-stopajo po lastni logiki, in če smo pošteni do sebe in s tem do skupnosti — pošteni, poudarjam — potem nam je lahko ta ali oni Platon zelo simpati-čen, toda resnica nam je večja prijateljica. Z dru-gimi besedami: problematika univerze naj stopa y javnost po imanentni logiki, kot se pojavlja, nadalj-nje simpatije do »Platonov« pa bodo odvisne od tega, koliko bodo pripravljeni in sposobni poprijeti pri odpravljanju težav. širša zainteresirana javnost sestoji torej tudi iz ljudi, katerih kruh je politika, nikakor pa ne samo iz njih.
In dalje: po letu 1968 si bo komaj še kdo upal trditi, da univerzitetna problematika ni vseskozi sprepletena z drugo družbeno problematiko. Zato bo vsak poskus pomembnejšega reševanja univerzitetnih težav — pomembnejšega reševanja, ne drobnih ko-rektur — povezan z odpravljanjem sistemskih težav giobalne družbe; obenem pa sistemskih tegob glo-balne družbe ne bo mogoče odpravljati brez odprav-ljanja tegob univerzitetnega dela. K angažiranju zu-nanje univerzitetne javnosti lahko študentski radio resno pripomore samo tedaj, če bo omenjeni širšd univerzitetni, oziroma o univerzitetniih problemih, ki so hkrati njeni. Vsi bistveni problemi univerze se bodo vsezadnje izkazali za nacionalne probleme, vsi pri-manjklaiji v raziskiovanju kot primanjikljaji nacionalne-pomena, vsi primanjikljaji in cxivečki v študiju kot nacionalni primanjkljaji in odvečki. Univerza danes tudi ni sama — ne v študiju ne v raziskovanju. To mnoštvo visokih in višjih šol ter raziskovalnih in-stitutov je v dobrem in slabem rezultat političnega odločanja v polpretekli dobi.
2.  TEGOBE VISOKEGA ŠOLSTVA
Med perečimi tegobami našega visokega šol-st.va je na prvem mestu prav gotovo materialna rev-ščina. O tej je bilo že dosti pisanega in govorjenega, zato bi samo naštel nekaj značilnosti te revščine. slaba tehnična opremljenost laboratorijev in prakti-kumov, v 6emer ljubljanska univerza daleč zao&taja za npr. zagrebšfco, da ne govorim o tujini; pomanj-
kanje strokovnih knjig za celo vrsto strok, posebno kritičen je položaj pri družbenih vedah, kjer se nad-vse bogata knjižnica Inštituta za sociologijo in fi-lozofijo stiska v nemogočih prostorih in je že nekaj let skrajno utesnjena v nabavni politiki, oziroma takorekoč sploh ne nabavlja; a tudi Centralna teh-niška knjižnica je nameščena v podirajoči se hiši itn. Dalje: kako malo je po fakultetah modernih raz-množevalnih naprav, s katerimi bi lahko za interno uporabo razmnožili tisto kar je neposredno potreb-no za sam študij! Navsezadnje pa bi tudi dohodki univerzitetnih delavcev lahko šteli sem, pa dejstvo, da je bila kadrovska zasedba univerze zamrznjena leta 1964 in da lahko zato na prste ene roke prešte-jemo univerzitetne sodelavce, ki so mlajši od tride-set let.
Drugi sklop tegob zadeva notranjo orgaiiizacijo študija in povezavo med študijem in raziskovanjem. če je bilo prej omenjeno politično ustanavljanje šol in raziskovalnih institucij, naj tu še dodam, da «0 se zlasti inštituti ustanavljali z namenom, da bi uni-verza postala samo učna ustanovia, na inštitutih pa bi se gojila znanost. Naslednja faza je prinesla dvoj-nost: za goli študij so tu višje in deloma visoke šole, za golo raziskovanje inštituti, za kombinacijo obojega pa fakultete. Ta model ni mogel pokazati svojih morebitnih boljših plati, ker fakultetam ni bilo dano v zadostni meri obnoviti raziskovalno strukturo; nato so vse višje šole pokazale ambicijo postati visoke šole in so zahtevale tudi zase zakon-sko nalogo, da razvijajo znanstveno delo. Povezava med pedagoškim in znanstvenim delom pa terja tudi nekatere organizacijske spremembe, med ka-tere spada tudi nekaj podobnega »kolobarjenju«: kon-tinuirano znanstveno delo — kombinacija pedago-škega dela z znanstvenim — spet izključno znan-stveno delo — spet kombinacija. Za to in še za mnogo drugih stvari je potrebno široko inštitutsko zaledje fakultet.
Dalje: za uspešen razvoj vsega tega dela je po-trebno organizirati dokumentacijsko službo, pove-čati število internih publikacij etc. In končno: eden resnih problemov univerzitetnega študija v svetu, ki je začel segati že tudi k nam, je masovni študij. Ne smemo pozabiti, da število študarajočih narašča — kar je tudi družbeno progresivno. Izobrazba in študij nista več privilelgij manjšine, bliža se celo dan, ko bo izobrazbeni nivo današnje univerzitetne diplome dosegla največja večina prebivalstva. če se ne ukrene potrebno (bolje rečeno znova in znova ne ukrepa), bo nastala masovna univerza — izobraže-valnica, ki ne bo razvijala kreativnasti. Potrebna je torej taka nagla rast univerzitetnega sistema, da bo ohranjeno ugodno razmerje števila učiteljev ter sode-lavcev glede na študente Obenem pa je treba posve-titi mnogo več naporov tehnični in vsebinski moder-nizaciji študija,   intenziviranju   dela   (morda   se   tu
lahko kaj naučimo od ang"leških univerz?), smiselnd zaposlitvi študentov in razvijanju kreatdvnega mi-šljenja.
3.  ZNANOST — INDUSTRIJA
Kar zadeva načrtovanje pedagoškega dela zu-naj univerze, se mi zdi, da bi naš srednješolski si-stem terjal vrste izboljšav in sprememb, preden bo spet dosegel tisto harmonično včlenjenost v celotni študijski sistem, kot jo je v nekdanjem sistemu ime-la gimnazija. Tu ne plediram za obnovo osemletne gimnazije, ker je to najbrž nemogoče. Zdi pa se mi, da tudi osemletna osnovna šola slabo rešuje problem osnovne izobrazbe. Osno\Tia in srednja šola zanemar-jata po mojem predvsem razvijanje mišljenja in bolj »izobražujeta«; ob izobrazbeni natrpanosti prvih štirih let osnovne šole poznavalcem vstajajo lasje na glavi; ko je soočen z univerzitetnimi zahtevami, se mora pravkaršnji maturant šele naučiti nastopa v seminarju, pisanja referatov, seminarske diskusije itn.
Kar zadeva novo vlogo znanosti, je to v svetu docela res, pri nas pa še dokaj manj. Tista indu-strija, ki resno lahko vpliva na razvoj znanosti, vtem ko zalaga znan&tvene institucije s sredstvi in naroča elaborate, je industrija, ki se mora stalno biti za tržišče. Gre za veliko, moderno, ekspanzivno industrijo. Ta mdustrija v svetu ne naroča samo čistih aplikacij, kot bi se zdelo po naši domači praksd. Ta industrija je razvila vrsto praktik, ki so primerne tudi življenju jutrišnje, humane družbe. Pri tem pa seveda zlasti humanistični intelektualci ne smemo pozabiti, da ta industrija v pogojih kapi-talizma streže kapitalističnim razmeram. Vzemimo npr. farmacevtsko industrijo: ista industrija daje na eni strani velika sredstva za fizikalne, kemične in zlasti biološke raziskave, na drugi strani pa meče na trg premalo preizkušene preparate, ki lahko po-habijo tisoče ljudi, ali pa z veliko reklamo plasira »Blaževe žegne«. Pri tem torej ne gre pozabiti, da je tudi nevarnost odškodninskih tožb (ki globoko sežejo v mošnjiček!) tisto kar žene farmacevtsko indu-strijo po svetu v »humano poslanstvo«, da »podpira znanost«. Vse te aspekte bi morala univerza v svo-jem prizadevanju za načrtovanje slovenskega razvo-ja in za čim tesnejše sodelovanje raziskovanja z in-dustrijo imeti pred očmi in jih tudi osvetliti pred javnostjo; naloga socialistične zakonodaje in ekse-kutive je, da brzda take vrste ekscese tržnega gospo-darstva, kot so afera contergan, zastrupljanje z in-sekticidi in herbicidi onečejanje voda, hormonsko pitanje živine, zastrupljanje zraka z izpušnimi pli-ni ipd. — skratka vsi atentati na življenje in zdravje, do katerih prihaja po svetu in pft nas in katerih preprečevanje bi dalo znanosti neslutenega poleta.
4.  UNIVERSITAS
Univerza kot eden od nacionalnih možganskih trustov mora biti stalno zvesta svojemu imenu: biti mora universitas, v njej mora biti ohranjen univer-sum. Nobena veja se ne sme povampiritd na račun drugih. Univerza je tista katere notranji poklic, ka-tere poslanstvo je, da se stvari ne rešujejo partiku-larno, tako da bi bilo zadoščeno samo zahtevi ene stroke: če se recimo zdi tehnikom ki energetikom, da bi po ljubljanskih ulicah bolje vozili »krpani«, mora biti meteorologova ugotovitev, da bi to zastru-pilo že tako onečejeni ljubljanski zrak do zdrav-stveno nevarne mere. priznana kot veto na izločitev trolejbusov In tako je na vseh področjih: vsaka stroka naj z argumenti ovrže načrt, porojen v drugi stroki, če ta načrt prihaja v navzkrižje z njenimi do-gnanji.
Za to pa je potrebna ustvarjalna kritična atmo-sfera, ki na univerzi še kako manjka — morda ne najmanj zato, ker so se v preteklosti podobni kon-flikti reševali z argumentom zunajuniverzitetne, pred-vsem politične moči namesto z močjo argumentov. Emancipirajmo se od tega — ui pomagali bomo emancipirati javnost.
* Naštevanje bi bilo danes treba razširiti vsaj še s ciklamatom in natrijevimalutamatom.
Delovni kolektiv »Slovenija-sadje« čestita k jubileju — 50 letnici univerze v Ljubljani 1 željo splošnega nadaljnjega razvoja.
Izvozno-uvozno podjetje
»SLOVENIJA-SADJE«
LJUBLJANA
Hladilnica in zorilnica banan: Zalog pri Ljubljani Hladilnica: Bohova pri Mariboru Predstavništva in skladišča
medex
IMPORT-EXPORT Ljubljana, Mikloiltova 30
Umske in fizične napore boste laže premagovali ako boste uživali medexove preparate v različnih oblikah:
GELEE ROYAL
MELBROSIN
POLL.IUVEN
EKRAN
edini jiigo&lovanski mesečnik za film in televizijo
revija, ki strokovno in obširno poroča o aktualnih problefmih sodobnega filma.
revija, ki nudi obilo informacij iz film&kega sveta
Za  EKRAN pišejo vsi  pomembni domači in  tuji  filmski publicisti.  EKBAN  je
primerno čtivo za vsakega ljubitelja sedme umetnosti; navkljub svoji zanimivi
vsebini in bogati likovni opremi je EKRAN najcenejša filmska revija.
Za študente daje EKRAN pri celoletni naročnini 10 % poptista
POSTANITE NAŠ REDEN BRALEC!
Priimek in ime................
letnica rojstva................
fakulteta................
naslov................
Podpisani nepreklicno naročam revijo za film in televizijo EKRAN. Obvezujem se, da bom letno naročnino v višini 25 dinarjev poravnal ob prejemu 71. številke
EKRANa.
Datum:...............
Podpis:..............   •  •   •
ODGOVARJA MITJA GORJUP
Preciseciiiik Zveze mladine Slovenlje
ZABIJATI ŽEBELJ V JEDRO STVARI!
TRIBUNA
ZM je dolga leta veljala za drugorazredno druž-beno politično organizacijo, za nekakšen privesek ZK, zadnji čas pa je tudi v njenem delu čutiti pre-miic v smeri večje avtonomnosti in večje kreativno-sti. Katera programska izhodišča v sedanjem tre-nutku opredeljujejo ZM in katere so njene temeljne naloge?
MITJA GORJUP:
Samostojnost ZM danes ni problem ne teoretič-no ne praktično. Od našega dela in usfcvarjalnosti, aktivne prisotnosti v družbenih dogajanjih, progre-sivnosti, smelosti in poštenja je odvisen naš resničen položaj v družbenih odnosih. Institucionalno dan položaj v družbenih. odnosih danes sam po sebi ne pomeni ničesar, kolikor pa je ostal v mentaliteti ne-katerih mladih aktivistov, je bolj ovira kot stimu-lans. ZM skuša biti maksimalno prisotna v družbe-nih gibanjih, brez rezerv in predsodkov. Danes res-nično ni več vprašanje, ali smemo in ali »si upamo«, marveč ali znamo in ali nam uspeva izraziti interese mladih oziroma jim z našim delom omogočiti, da se ustvarjalno družbeno izrazijo in se aktivno vklju-čijo v samoupravno urejanje družbenih zadev. Ra-zumljivo je, da so nam takšen položaj in delo omo-gočile predvsem spremembe v družbenih odnosih pri nas ter reorganizacija ZK.
Naša velika naloga je v mladih ustvariti prepri-čanje, da je za spreminjanje obstoječega potrebna človeška akcija, tudi akcija mladih. Mnoge mlade namreč obvladuje občutek nesmiselnosti lastne druž-bene akcije in neučinkovitosti družbenih mehaniz-mov, temu pa mnogokrat sledi resignacija, pasivno opazovanje. Le, če se bomo v ZM smelo lotevali temeljnih družbenih problemov, odkrivali njihove vzroke, ovrednotili vsebino, nakazovali rešitve in se zanje aktivno borili, bodo mladi imeli občutek, da je ZM njihova. Naša težnja je zabijati žebelj v je-dro stvari. Seveda ne računamo, da bi korakali tisoči, trudimo pa se ustvariti jedro sposobnih in angažiranih mladih ljudi, ki se bodo pripravljeni spopadati z družbeno realnostjo na vseh področjih, kjer mislimo, da so spremembe potrebne v interesu socialističnega družbenega razvoja, položaja človeka in njegovega dela, pa tudi v specifičnih interesih mladih. Nujno je, da pri tem naletimo tudi na mo-čan odpor. če ne bi bilo tako, bi bil to znak, da smo neučinkoviti.
Naše delovanje je kljub relativni skromnosti usmerjeno torej direktno v življenjske teme mladih in družbe. Zato smo načeli teme, kot so: položaj mladih. v kmetijstvu in na vasi, položaj mladih v proizvodnji in delovnih organizacijah (gre za nujnost angažiranja mladih pri spreminjanju kadrovske strukture, pri uveljavljanju znanstveno-tehnične re volucije in razvijanju dejanskih samoupravnih od nosov) ponovno načenjamo problem vzgojne funkcije izobraževanja, njegove vsestranske primernosti in samoupravni položaj dijaka. Prav- sedaj zaključuje-mo delo pri pripravi republiške konference o socialni diferenciaciji v naši družbi, pri čemer hočemo poleg drugega doseči tudi politično integracijo vseh slojev mladih na najbolj občutljivih področjih družbeno ekonomskih odnosov.
TRIBUNA
Govoril si o ustvarjanju nekakšnega jedra anga-žiranih mladih Ijudi, ki bi se v okviru ZM spopadali z družbeno realnostjo. Ali si je to mogoče razlagati kot sprejeraanje principa spontanitete, kot principa združevanja, nekako tako, kot si je to zamislila Skupnost študentov, ko se je reorganizirala iz Zveze šticdenton?
MITJA GORJUP:
Gre za različna izhodišča. Mi imamo svoj dolgo-ročen političen koncept in jasno programsko usme-ritev. Prepričani smo, da omogoča vsakemu mla-demu človeku, ustvarjalno in učinkovito družbeno delovanje.
AKCIJSKA lNTEGR^CIJA VSEK SLOJEV
TRIBUNA
ZM pokriva mladino, ki pripada najrazličnejšim socialnim slojcm, in m-ožnost konfliktnosti interesov med posameznimi sloji znotraj organizacije jeprecej-šnja.
MITJA GORJUP:
Konfliktnosti interesov posameznih slojev v ZM . doslej nismo čutili. Z našim delom in odnosom do temeljnih dnižbenih vprašanj med mladimi ni bilo razlik zaradi pripadnosti posameznim socialnim slo-jem. Razlike so nastajale zaradi različnih idejnih konceptov, različnega znanja in sposobnosti, pa tudi različnih interesov. V vseh sociainih slojih mladih smo našli, po naših kriterijih seveda, progresivne in aeprogresivne mlade ljudi.
Da različen položaj v družbeno-ekonomskih od-nosih lahko pogojuje tudi različna idejna, filozofska in s tem tudi politična stališča, najbrž ni sporno Res pa je, da vse to še ni znanstveno in empirično raziskano.
Toda čeprav je mladina gotovo zelo heterogen sloj, smo v ZM dosegli enotnost o osnovnih prable-mih razvoja samoupravne socialistične družbe.
V ZM skušamo omogočdti politično in akcijsko integracijo vseh slojev. Naše delo takšno orientacijo dokazuje.
TRIBUNA
Končno smo tudi v Sloveniji priznali, da imamo nerazvita področja in, da je možnost šolanja na teh podrocjih omejena, da nam vsako leto propade to-liko in toliko možganov, skratka socialna diferen-ciacija je najbolj prizadela tiste, katerih položaj je najtežji.
MITJA GORJUP:
Sistem in možnosti šolanja ohranjata danes še nekatere socialne, družbene in politične razlike na naravnost brutalen način. Ohranjati tako stanje, da je kdo od rojstva ne glede na sposobnosti obsojen, da bo lepega dne imel visoko izobrazbo in temu primeren družbeni položaj, drugi pa bo nekvalifici-ran delavec ali ne dosti več — to je za nas mlade eden najbolj bolečih problemov socializma, ki ga le težko opravičujemo z omejenimi ekonomskimi mož-nostmi, čeprav moramo z njimi resno računati. Za nas politika do problemov socialne diferenciacije ni socialna demagogija. V ZM zavestno pristajamo in podpiramo sistem delitve po delu in rezultatih dela, zavestno podpiramo uveljavljanje tržnih mehaniz-mov v družbeno-ekonomskem sistemu pri nas. Torej zavestno pristajamo na določeno stopnjo socialne diferenciacije, za katero mislimo, da je nujna in vzpodbudna za nadaljnji družbeni razvoj. Naša druž-bena praksa povzroča tudi takšne deformacije, ki že dosegajo tolikšen obseg, da (po naši oceni) ob ne-kontroliranem razmahu lahko bistveno ogrožajo so-cialistični značaj naših družbenih odnosov.
CERKEV JE V OFENZIVI
TRIBUNA
Cerkev posebno na podeželju krepi svoj vpliv med mladimi medtern, ko dntžbeno politične orga-nizacije, tudi ZM, nimajo izdelane tistrezne strate-gije za borbo proti temu vplivu.
MITJA GORJUP:
Vpliv cerkve ni močan samo na vasi, tam je le bolj viden. Nikakor nimamo namena biti »križar-skih vojn«; menim, da je cerkev danes v agresivni poziciji do mladih. Cerkev dela to, čemur praviš konkurenčna funkcija, na zelo praktične načine. V predvsem gospodarsko zaostalem okolju nudi pre-prosto več praktičnega: več športa, več zabave, več rekreacije, predvsem pa več organiziranega dela z mladimi. Z mladino je treba delati in jo vključevati v družbeno delo. Seveda je vsako delo, ki bi ostalo na nivoju aktivističnega politiziranja, obsojeno na propad še posebno tam: kjer mladi skoraj nimajo možnosti za zaposlitev, kjer je šolstvo na predvojni stopnji, kjer možnosti za kulturno udejstvovanje praktično ni. Tako dobi cerkev možnost, za katero se ni TDorila. Zato se v Zvezi mladine »tolčemo za mla-dino«, zaradi možnosti šolanja, za zaposlitev in delo, za kulturo, za šport, za človeka in njegovo perspek-tivo.
20
MRTVILO V SODELOVANJU ZM — ŠTUDENTI
TRIBUNA
Sodelovanja med ZM in študentsko organizacijo skoraj ni, čeprav so tudi študenti del populacije, ki jo vključtije mladinska organizacija in obratno, štu-dentje so v svojih zahtevah mnogokrat odpirali pro-leme, ki niso ekskluzivno štndentski. Kje so vzroki za takšno stanje med obema organizacijama?
MITJA GORJUP:
žalosti nas mrtvilo, inertnost, ki vlada v odnosih med ZM in študentd oz. njihovo organizacijo. Pri tem mislim na inertnost pri iskanju možnosti za skupno delo in akcijo. Menim, da za to nismo vedno krivi mi. Vse naše akcije smo zastavili tako široko in odprto, da je bilo tudi za študentsko akcijo dovolj prostora. Za nas je sprejemljiva in koristna ena sama oblika sodelovanja: sodelovanje v konkretnem delu, v konkretni politiki, ob konkretnih temah Mislim na primer, da so problemi kadrovske poli-tike, družbeno-ekonomskih odnosov in samouprav-ljanja, vzgojne funkcije in preobrazbe našega šol-stva, da o socialni diferenciaciji niti ne govorim, takšne teme, ki bi morale animirati študente za družbeno akcijo, da bi postala resnično ustvarjalna in učinkovita akcija mladih. škoda, da o teh pro-blemih nism<o skupno nastopili. Mislim, da za to ni potrebno iskiati posebno globokih in vsebinskih raz-hajanj. če so, naj se pokažejo v konkrefcnnem druž-benem delovanju. V tem trenutku mislim, da so raz-logi praktične narave in da najbrž izvirajo tudi iz študentske organiziranosti ali neorganiziranosti. še nekaj na rob: nekateri študenti imajo do ZM ne-kakšen predsodek kot do nečesa »režimskega« in ne-učinkovitega. Upam, da je naše delo že vsaj nekaj-krat dokazalto, da nimajo prav. Seveda iolih^ envo-rimo o naši učinkovitosti in zato smiselnosti vse naše aktivnosti. Toda iz »out pozicije« tudi tega pro-blema ne bonno rešili.
POTREBEN JE DRUGAČEN MLADINSKI TISK
TRIBUNA
Dejstvo je, da tednik MLADINA ne izpolnjuje funkcije ediuega mladinskega časopisa v republiki. Ali pa MLADINA takšna kot je, na nek način od-raža stanje, Jkakršno vlada mladini. Ali ZM, kot or-ganizacija more biti zadovoljna s takšnim listom in sploh s tiskom, s katerim je preplavljen trg in ki fe tempiran v glavnem na potrošnike mlajše od dvaj-setih let.
MITJA GORJUP:
V vsaki raoderni družbi so sredstva javnega ab-veščanja soustvarjalec ali celo sploh kreator politike oziroma družbene klime. Tukaj ne gre samo za vpra-šanje lista MLADINA, kajti mladi berejo vse in ml se moramo ]pojavljati povsod. Vendar vseeno rae--, nim, da nam Mladina takšna, kot je, praktično malo pomaga. Znaičilno je, da danes na mlade »štarta« vse, in to na strahotno nizkem nivoju, ki praktično poneumlja in spodbuja način neangažiranega mišlje-nja in potrošniško mentaliteto. Potreben je drugačen tisk, živ, ustvarjalen, angažiran in bran! če rečemo bran, ne mislim na privabljanje bralcev s trenutno konjunkturnicrm prijemi. Prepričani smo, da bomo sčasoma uspeli dobiti takšen list, ki bo mlade ljudl vabil k branjiu s prablemi, ki jih večkrat sicer ie pod-zavestno čuti.jo, pa jih vseeno bistveno prizadevajo. Možnosti za takšen list pa je zaenkrat strahotno malo, ker nat družbene sklade ni mogoče računati, medtem ko založbe usmerjajo svojo poidtiko na ko-mercialnost. Menim, da je navadna demagogija sto-kanje nad plažo, če proti njej ničesar ne storimo. Z enim samirn časopisom seveda ne bomo mnogo opravili. Zato je treba izostriti družbeno odgovor-nost založb in izdajateljskih hiš za vse, kar poonejo. Rezultat tega početja pa je že dobro viden.
Po razgovoru zapis pripravil: Sašo Šrot
Čas©j)isno založniško podjetje KOMUNIST
izdaja
KRONiKO NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKlOV IZ ZGODOVINE KPJ
V OBLIKI   KOLEDARJA PRSMEREN ZA VSAKOGAR
•  več kot 400 strani, 80 fotografij, 20 stra-
•  ni  splošmh pojmov,  luksuzna oprema,
•  najfinejši papšr, nizka cena
Darilo za poslovnega prijateija in tovariša Praktičen priročnik za notiranje važnih dogodkov
Pomočnik  dijakom in učencem pri ponav-Ijanju zgoidovine in sestavljanju naiog
Cena samo 20 novih dinarjev v prednaro-čiiu, po iziicfu pa 25 dinarjev
Za dijake in učence obročna odplačila
Prednaročila    sprejema    založba    »Komu-nist« - Ljuibljana, Beethovnova 2, tel. 21-605
MARSHAL MC LUHAN
KAKO JE
ŽENSKA POSTAIA BOMBA
Večina žensk tega še ni opazila: tablete, industrij-ska družba in žensko delo dajejo ženski enako sek-sualno svobodo kot moškemu. Izginja tradicionalna razdelitev vlog.
Torej, spremenila se bosta oba spola, vendar se bodo moški veliko težje prilagodili novim oblikam ljubezenskega življenja. V nespecializiranem svetu computerjev in strojev bo čustvenost in intuicaja pomenila več kot hladna logika.
že lahko opazimo, da so velike firme sestavljene iz intuitivnih in senzibilnih tajnic direktorjev. Srečno je podjetje, v katerem je ženska vodilna sila, seveda ženska in ne pretirano ženskasta samica. Mnoga dalj-novidna podjetja, predvsem avionske družbe, so za-čele prirejati za svoje vodilne ljudi (moške) neke vrste tečajev v senzibilnosti. Obnašanje, ki se uči na teh tečajdh, bi moškega tipa John Wayne prived-lo do obupa: gospodje se uče, da se čustva ne smejo skrivati, ampak se morajo izražati, kazati sentimen-talnost do drugih, v neprijetnostih celo odkrito jo-kati če je človeku do joka — vse se šteje naravno v korist višjih ciljev. Nova senzibilnost se izplača, naglo je namreč potrebna v novi tehnologiji.
K temu se pridružuje še en proizvod moderne zna-nosti, ki lahko zruši vse stare meje: kontracepcijska tableta. Omogoča namreč (ženski) enako seksualno 'svobodo, kot jo uživa moški. Kot atomska bomba uniči vse državne meje, tako tableta uničuje vse sek-sualne zapreke. Tableta ustvarja iz ženske seks-bom-bo. Spolno uživanje in ohranitev vrste postajata dva popolnoma različna pojma. Neprestane motnje in bojazen žensk, da bodo zanosile, so izginile, medtem ko njihove spolne zahteve brezmejno rastejo. Res-nična enakopravnost v seksualnih zahtevah je zajam-5ena — in bo približala spola: enaki se bolje razu-mejo!
Ljubezensko trpljenje se ne izplača, moj dragi!
Tako imenovana romantična ljubezen bo pri tem ver-jetno popolnoma izumrla. Romanca ali trubadurska pesem, izum poznega srednjega veka, je pomenila zmago visokoindividualiziranega moškega podjetniš-kega duha. Zahtevala je najstrožjo razdelitev spolov in frustraciio. Neuslišanost je predpogoj za dobro trubadursko pesem (vsaj v književnosti); vse je bilo zamišljeno kot neka vrsta športa ali-lova — z dolo-čenimi pravili igre: moški je vnet, ženska ostane hladna. Seksualna napetost izhaja iz tabiija zakona, zato mora biti oboževana omožena ali oddaljena z in-trigami, oddaljenostjo ali kako drugače nedoseglji-va. Seksualna izpolnitev bi želji odvzela vsebino. Kot v limonadnih filmih: prvi objem je identičen ! z besedo »Konec« na ekranu.
j    Pri  izbiri  pravih partnerjev metoda  »Ne  morem
j aiveti brez tebe, ti si zame vse na svetu!« še nikoli
ni dala dobrih rezultatov. Boswell je že v 18. stoletju
dobil   odgovor   na   vprašanje:   »Ali  veste,  da  je  na
svetu vsaj 50 žensk, s katerimi je lahko moški rav-
no tako srečen, kot z eno izbrano?« Dr. Johnson je
; odgovoril:  »Najmanj 50.000!« Bodočnost mu bo naj-
! brž dala prav. Težko je igrati nedolžno devičico, če
I se vsak dan jemlje kontracepcijska tableta. In sim-
; patija, ki jo uždva pri izbiri partnerja computer, o-
J mogoča  predpostavko,   da   mnogi   mladi   danes   za-
; htevajo od svojih partnerjev silno širok izbor kvali-
tet in lastnosti — in ne »veliko, edinstveno ljubezen«
ali pa visoko razviti seks.
Politika odprtih spalnic
Pri tem pa seveda izginja ne samo romantično koprnenje, temveč tudi skrivnosti intimnega življe-nja — na veliko žalost vseh nemodernih in starih ljudi. že 14-letne učenke šokirajo svoje starše z jav-no debato o odnosih med spoloma. Mladi pari se poljubljajo in objemajo javno brez sramu ali strahu tako, kot so se včasih lahko le npr. v pariškem me-troju. Hipiji pa so se praktično vrnili k plemenske-mu incestu srednjega veka ali plemenskemu ždvlje-nju primitivnih narodov — politiki odprtih spalnic.
Nič ni nenavadnega v tem, da popolnoma mešane ! družba spi skupaj v istem prostoru. Kdor pri tem takoj pomisli na masovne orgije, ni razumel bistva stvari.
Večina hipijev namreč nima pretiranih seksualnih zahtev. Za njih je seks namreč samo eden od čutnih užitkov. Lahko ga imaš, kadar ti je všeč, ob vsakem času. Zato ni potrebno, da kot hudič nadleguješ in mučaš svojo ubogo dušo.
»ženska mojih sanj« ali »moški mojih sanj« bo ravno tako bedasta ideja kot hišica iz pravljice v racionalnem in nečloveškem svetu urbanizma. Seks postaja za mlade nekaj drugorazrednega — kot vsa-
kodnevni trije obroki hrane. Teenage-paru, kot sta bi-la Romeo in Julija, bi bila danes prva preokupacija kako vzgojiti otroke ali kakšno vzporedno kariero naj izbere Romeo.
Za generacije, ki prihajajo, bo seks postal sestav-ni del življenja — ne več vroče železo! če človek po-gleda reke seksualnih romanov, seksualnih filmov in seksualnih dram od II. svet. vojne do danes, bi po-mdslil drugače. Vendar so to, ravno tako kot gole
fotografije ˇ Playboyu, taktični umiki. Pisatelj, kot je Norman Mailer, ima popolnoma prav, ko trdi da bo človek z omejitvami, ki mu jih postavlja civiliza-cija, pritisnjen ob zid. Vendar, ko potem pravi, da so svobodni človeški duh najlažje izrazi s seksom in nasiljem, se izkaže za puritanca.
Ljubezen z vsemi petimi čutili
Večina književnikov »intelektualcev« še ni odkrila sedanjosti seksa, kaj šele, da bi pogledala v njcpovo bodočnost. To je na primer tudi vzrok, zakaj je ta-ko mnogo mladih začelo brati znanstveno fantas»iko, vkljub sumljivi literarni vrednosti te zvrsti. »Tuiec v tuji deželd« Roberta Heinleia pripoveduje o posku-su. da bi se namesto običajnih »zemeljskih« no~m obnašanja uvedle druge, namreč takšne, ki so obi-čajne na Marsu. V tem obnašanju to, kar mi i-ne-nuiemo seks, pomeni 1. nekaj skupnega m 2. nekaj večznačnega. Ni čvrstih meja med moškim in žen-skim. Ta polerotični način občevanja je ozn?.čen z novim pojmom — zbližano rastjo. Norman OBrown (Life against death, Loves body) razvija tezo, da ^e civilizirani človek razbil celo svojo fizično po.iavo. Po Brownu lahko mnogi Ijudje občutijo seksnalni užitek le v seksualnih organih: izginil je bogati čutni univerzum ostalih delov telesa.
Tako kot elektronska doba s svojimi sredstvi ko-municiranja podaljšuje človekov živčni sistera izven njega samega, tako vzbuja tudi željo za samoraz'sko--vanjem. To notranje potovanje išče načine, kako najti že dolgo pozabljene človekove sposobnosti 'ri prebuditi vsa čutila in nove čutne dražljaje na.iti :-z-ven ozke seksualnosti. Primer tega novega iskania bolj globokega angažiranja je v ZDA vse večje za-nimanje za orientalistično religijo in filozofijo; drugi primer pa je vse večje uživanje LSD in marihuane. Te droge, kot trde tisti, ki so jih uživali, »vžigajo njihove možgane«, z drugimi besedami — rušijo sta-re omejitve v njih in jim omogočajo nove povezave.
Resen raziskovalec pa išče poti, ki bi lahko po-magale tudi brez mamil. V raznih razdskovalnih cen-trih v ZDA preizkušajo tehnike, ki bi lahko prebu-dlle telo in čutila, predvsem ne čisto vizualna. in pomagale ljudem, da bi dosegli neobičajni fizični status, ki ,je npr. v literaturi opisan kot misticizem. Bodočnost bo brez dvoma dokazala, da je vsako člo-veško bit.je sposobno, da tudi izven seksa najde uži-tek in izpolnitev. Na takšne sposobnosti je danes koma.j kdo pozoren.
Mislim, da je konec ameriške družine najavljen prezgodaj. Lahko se celo zgodi, da bo nastopila »zlata* doba« družine. Ker bo več prilike za eksperimenti-ranje, se bodo ljudje poročali pozneje kot kdaj koli v zgodovini. Bodoče družine se ne bodo zapirale dru-ga pred drugo, prej bodo predstavljale slabo pove-zana plemena. Dandanes posamezna družina nima, razen strokovnih svetovalcev in organizacij, nikogar, na katerega bi se lahko naslonila, kadar pade v ne-prijetnosti. Slabo povezano pleme (komuna, mamut-družina) bodočnosti bo za vsako pridruženo družino neka vrsfe izvora utebe in pomoči.
Ločitev se razume
Ker se bodo ljudje poročali v kasnejših letih, bo za-kon postal resna stvar. enako ločitev. Mnogi zakon-ski pari bodo že ob poroki sklenili ločitveno pogod-bo — izjavo o sporazumu. Ko bodo vse neprijetnosti odpravljene, še preden se bo zakon sploh sklenil, bo postaia ločitev ne samo lažja, temveč tudi mnogo redkejša.
Zakon, sklen.jen odločno in zavestno, bo postal v bodočnosti središče ustvar.ialnega starševstva in ver-jetno na.jčvrstejša institucija bodočnosti. Staro zlo-glasno skupno življen.ie je bilo zasnovano na stereo-tipni predstavi o vlogi, ki naj jo ima vsak posamezni član družine. Nova družina. bistveno in globoko po-vezana, lahko nudi idealno osnovo za samoodkriva-nje, za eksperimente brezmejnih možiiosti človeko-ve biti. Vsak nov otrok lahko pomeni novc možnosti za vso družino. Vsak se hitro razvija in obenem po-vzroča spremembe pri star.šil; in sorojencih.
Mogoče bo družina bodočnosti našla stabilnost ravno v neprestanib spremembah, v hrabrenju tega, kar je v vsakem članu družine edinstveno; zakon, os-vobojcn prisile in omejitev, ki obkrožajo vLsokoin-tenzivni seks, lahko postane bolj čuten tj. bolj mno-gostranski.
Homoseksualnost izumira
In kaj se dogaja s homoseksualnostjo in prostitu-cijo? Te dolgotrajne specializirane seksualne pokvar-jenosti so že mnoge raziskovalce postavile pred ugan-ko. Vendar, ali res ni odgovora na to vprašanje? V naši družbi so moški bolj specializirani kot ženske in je zato moška homoseksualnost mnogo bolj raz-širjena. Mnogokrat se je pokazalo, da je težko biti moški v ozkem smislu. V določenih tesnobnih ali nejasndh družinskih situacijah mnogi mladi tega ne zmorejo. Tako se preorientirajo na drugo stran, po-stanejo očiten primer moškosti, nadmoškosti, še bolj specializirani, še bolj omejeni. Ce se rojeva nova specializirana moškost, izgineva potreba za speciali-zirano homoseksualnostjo. Začudi nas, kako se ho-moseksualnost redko pojavlja med mladimi, ki žive v skupnostih.
Kar se tiče prostitucije, ki jo radi lmenujemo »najstarejša obrt« — tudi ta je ena od najstarejših oblik specializacije — odgovor na nastanek specia-listov, vojakov, mornarjev, množice delavcev: moški skupaj, kasarnirani ali poslani stran od svojih do-mov, jih bodo spremljali takšni ženski specialisti. Slično kot pri homoseksualnosti, se lahko tudi pri prostituciji govori kot o odgovoru na zahtevo za specializirano ženskostjo. če so moški viktorijanske dobe zahtevali od žensk seksualno zadržanost, so mnogi to delali samo zato, ker jih je obenem vzne-mirjala razbrzdana kupljiva seksualnost. Takoj ko povpraševanje izgine, izgine tudi ponudba. Danes so »call-girls« v glavnem le še igračka za drhteče starce. Takšne stvari se mladini zdijo neduhovite in smešne.
Kdor želi danes napovedatd vse seksualne mož-nosti bodočnosti, se trudi zastonj. Bodočnost kot da obljublja brezmejno bogastvo. Iskanje nove sek-sualnosti ne moremo oddvojiti od iskanja nove pri-rodnosti  in  novih  medčloveških odnosov.
Takšno iskanje pa se je že začelo. Njegovi rezul-tati nas bodo vse presenetili.      Iz Konkret, Hamburg
PREJELI SMO
PITANJA 0 POLNOM ŽIVOTU
—  Sta znači kad djevojka razgovara sa muškim 1 neprestano krede nogama, a oči joj pocrne?
—  Tko je izdržljiviji, muško ili žensko?
—  Kako radjatd mušku decu? HOMOSEKSUAL-NOST?
—  Koji je dio ženskog tela najbolji?
—  Koji je važniji polni organ, muški ili ženski?
—  Dali da se oženim devojkom   koja  je  imala polni odnos pre braka?
—  Zašto mladi ljudi podlegaju pornografiji da bi zadovoljavali svoj seksualni nagon?
—  Kako imati muško dete sa ženom koja radja žensku decu?
—  Ako je čovek par godina PEDER, dali njegov SPERMIJ uplodi jajašce u maternici?
—  šta je to spirala?
—  Usled čega dolazi do kasnog rahitisa?
—  Koji dodiri i pokreti najviše nadražuju?
—  Znaci obolevanja ženskih polnih organa?
—  Dali samozadovoljavanje smeta čovjeku?
—  Kakav je stav najbolji za polni akt?
—  Zašto se žena nadraži kad se miluje oko vrata?
—  Dali se žena bolje nadraži kad vidi naga mu-škarca ili muškarac kad vidi nagu ženu?
—  Koje su žene Ijubomornije, plave ili crne?
—  Zašto žene vode psa sa sobom?
—  Zbog čega večina žena vole huligane?
—  Zašto žene imaju jače nožne mišide od mu-škarca?
—  Gde su nadražajni centri u žene?
—  U čemu nači utehu za seks?
Vajenci GP
SPOŠTOVANA TRIBUNINA SERSUALNA POSVETOVALNICA
Imeti seksualno posvetovalnico — odlična ideja pet pred dvanajsto! S tem zgledno sledite drugemu tisku, mi študentje pa se bomo odslej lahko obra-čali na intimno svoj časopis in ne drugam. Najbrž tudi ne bo več kolegov, ki bi se čez Tribuno prito-ževali zato, ker ni tako privlačna kot ostali tisk in ker je med »filozofiranjem« premalo zanimivega za bralce(-ke) z drugačnimi interesi.
Mi študentje imamo veliko skupnih specifičnih problemov, ki so nam lastni in stalno prezentni. Ti problemi izhajajo iz tega, ker smo spolno dozoreli, materialno pa ne, in torej za svoja dejanja ne mo-remo tako polno materialno odgovarjati kot naši vrstniki, ki so tudi po tej plati na toplem. Nasvet »Premagaj se (sprehajaj se, uči se, športiraj), do-kler ne boš zmožen nositi materialnega bremena ob-veznosti spolnih odnosov« za nas ne smete uporab-Ijati, ker je že prazen Mi se pač moramo več pre-magovati; kaj, če nam gre veliko moči, ki je v orož-ju, za prazen nič v NIč. Družabno aktivnost pogosto nadomeščamo z družbeno. ki je vedno odraz mate-rialnega stanja. Ker zdaj prihajajo na univerzo iz bogatejših slojev, družbeno aktivnost vedno bolj za-menjuje družabna. To je logično.
Pa Vam nisem hotela tega pisati niti nimam pro-blemov-poslastic, kot ste jih navedli po pop-sex lestvici drugih časnikov, ampak imam nekaj pred-logov:
Tribuna seksualna posvetovainica naj ne bi samo pasivno odgovarjala na vprašanja bralcev (in si s tem večala njihov pasivni krog, ampak naj bi usta-novila aktiv. Aktiv v tem smislu, da bi se prinašalci problemov združili v neko telo, ki bi skupno reševalo in proučevalo položaje iv stike študentov. Tako bi se koristno uveljavljale nove ideje in izvajali spre-jemljivi predlogi; kreatorji koncepta našega aktiva bi smeli biti vsi zainteresirani, Tako bi se povečal vilno registrirano telo bi gotovo dosegli rešitev več krog aktivnih bralcev Tribune. Kot pri oblasteh pra-problemov, npr., da bi bari prodajali vsem štu-dentom po dnevnih cenah ob predložitvi indeksa! Vsi ne^ bomo večni študentje in bomo nekoč imeli s po-ložaji omogočeno ibiskovunje barov po privatni ali službeni želji. Na bare se moramo pravočasno nava-diti (npr. zaradi etikete), in to je nedvomno per-spektivna naložba. To so v Nemčiji, seveda Zah., že spoznali — in bari so si zagotovili stalne obiskoval-ce, da ne govorim o drugih rešitvah in perspektivah.
Skromne poskv.se nekaterih Ijubljanskih lokalov, ki ponoči prodajajo samo po dvojnih cenah (s pestrim, čeprav ne vnaprej pripravljenim programom), je sa-mo za pozdravit.
še en predlog imam, ki je sicer drugje že na široko uvajan v prakso, bi pa bilo za pare še kako koristno, če bi ga tudi izvajali. Gre za dogovarjanje, ki ga sicer svetujejo v vseh rubrikah predvsem za-koncem. Tudi midva z mojim fantom sva z dogovar-janjem uspela rešiti vrsto tekočih problemov takoj ob pojavitvi in sva dosežene rezultate le-teh dogovo-rov potrdila tudi z ustreznimi akti. Imava obsezen arhiv rešenih problemov, kar je prava redkost med drugimi. To ni nobeno zlonamerno cikanje, kar lahko povem tudi na bodočem Tribuninem seksual-nem aktivu, če bo ustanovljen.
Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš, če-prav Vas nisem nič vprašala, ampak sem skromno skušala predlagati koristne rešitve. Prepričana sem, da tega ne boste jemali z določeno rezervo, kot že imam izkušnje z drugimi rečmi. S predlogi sem pač hotela dati študentom nov privlačen impulz za aktiv-nost in Tribuni tako rekoč širši diapazon in svežo barvo seksualne rubrike. Zato Vas tudi pozdravljam s polnim imenom (naslov vseeno zadržite zase)
Vaša vneta podpornica Ljubi Ude
SEKSUALNA POSVETOV.ALNICA
RAROIZGUBITI NEDOLŽNOST
VELJA ZA OBA SPOLA NEPREKLICNO
Pred leti so na beograjski univerzi naredili anke-to o spolnem življenju oziroma udejstvovanju študen-tov in študentk. Podatki niti niso presenetljivi, za-nimiv in značilen pa je tale: 80 odst. študentk je ob nedolžnost prvo leto študija. Torej bruculje, na tem
22
podatku temelji današnja posvetovalnica. Študent-ke je namreč treba vse, ki bodo letos potrjevale to statistiko, pa tudi študente, ki bodo pri tem socte-lovali, psihično, pa tudi čisto praktično opremiti za ta opravek. Tako rekoč narediti nekakšen priročmk v malem! Uspeh je zagotovljen: nič več seksualno frustiriranih oseb, vsi bodo srečni, veseli, zadovolj-ni, potešeni, sploh bo lepo, stare mame pa bodo imele na trgu o čem govoriti.
Vsak dober priročnik je napisan sistematično, torej se tega držimo tudi mi! Cas in kraj dogajanja, oprema udeležencev, način dogajanja. Kraj dogaja-nja zelene livade (sedaj seveda ne pridejo v poštev), prijateljeva soba, klopi v Tivoliju ob pol enih zju-traj, zadnji sedež očetovega avtomobUa, družinska postelja, ko so starši na premieri v Drami, za obrt-niške otroke vikend v Bohinju, tudi Kranjska gora pozimi ni za podcenjevati, za Ljubljanico sedaj ni najbolje, poleti pa kar priporočam, sexyparties so že skoraj iz mode, družinska garaža (le s spalno vrečo), podstrešja, kleti, hodniki so za takšna opra-vila nekoliko neprikladni, hrabrejši pa naj kar po-skusijo.
Cas dogajanja: pozimi je treba upoštevati, da so večeri mrzli, da pa je dosti prej temno. Pripo-ročam torej nedeljsko popoldne, ko je ostala dru-žina na nedeljskem izletu, pozno ponoči na skupnem ležišču planimske koče, ko so vsi drugi že zaspali, čas, ko je tvoj kolega-ica na vajah, zgodaj zjutraj namesto prvilh predavanj, tik pred kosUom v resta-vraciji Trigla^v, priporočam pa tudi vsako prosto mi-nuto v vašem delovnem dnevii!
Oprema udeležencev; Bodimo praktični! pozimi je ta stvar nekoliko težavna zaradi količine tekstila, ki ga prenašamo s seboj, za spretne tudi to naj ne bo problem. Veliko gumbov ni priporočljivo, boljše so zadrge, pai trpežen material, (tisti, ki se oblačite v Trstu — pozor). Dobri so tudi nepremočljivi plašči in podobne stvari.
Način dojgajanja: tu prepuščamo stvar vaši do-miselnosti. Vse, kar lahko svetujem, je stvar viktori-janski nasvet: zamižite in mislite na Anglijo/
Vaš seXY
DRAGI KOLEGI
Dandanes je težko onanirati. Dosedaj sem ona-niral skrivno. Ob tem sem se naslajal ob striptizu kolegic, ki sem jih slačil in oblačil po svoji volji in želji. Zadovotljen sem bil ob misli, da lahko obču-jem z vsemi, s katerimi želim jaz, ne kdo drug.
Ob dandamašnji vsesplošni goloti je pristnost in nedolžnost mojega onaniranja ogrožena. Zato napro-šam vaš spolni forum, da mi svetuje, kako naj za-ščitim svoja magnjenja in miselnost.
Onanist
HCERKA JE ŠLA NA SVOJ PRVI PLES. »Poslu-šaj me«, je rekel oče, »zdaj je čas, da ti razločim. Zdaj, ko greš na svoj prvi ples, pazi: Prišel bo ka-valir, da bo s tabo plesal, te povabil na požirek in te hotel peljati domov — zdaj pa bodi oprezna: Iz-nenada stojiš: pred vrati njegovega stanovanja, po-prosil te bo, da greš z njim, da ti bo skuhal močne kave. Če boš šla z njim, tam ne bo nikakršne kave, spila bosta kcozarček likerja in nato še kozarček in še enega in jpotem — potem se bo spravil nate in potem... potem je proč tvoj ugled in ugled tvoje matere in mo j ugled ...«
Hčerka je šla. Ob dveh zjutraj pa je spet prišla. »Kako je bilo?« ,jo vpraša nestrpni oče
»Prav kakor si napovedal, očka. Kavalir, požirki, ples, pot dornov. Samo da ni imel likerja. Ponudil mi je štiri konjake in pri tem sva posrkala dve ste-klenici sekta, ampak potem sem bila oprezna, očka! Mislila sem ma tvoje besede. Prekrižala sem mu ra-čune: JAZ sem se spravila NANJ... zdaj je proč njegov ugled in ugled njegovega očeta in ugled nje-gove matere....«
NA NEKI DOMACl ZABAVI sedi mlad moški zraven tihe deklice, ki se ni udeleževala vrveža ter jo predrzno vpraša:
»Greste z mano v posteljo?«
»Tega še nikoii nisem storila«, odgovori deklica, »toda vi z vaišim vražjim jezikom ste me pregovo-rili...«
RUSKA FIRMA NAROCI V ZDA veliko pošiijko prezervativov dolžine 40 cm.
Da je vzhodna firma ne bi podcenjevala, je dala ameriška firma na naročilo pritrdi oznako MEDIUM.
AZIJSKI DIPLOMAT, GOST V ZDA, obišče s spremljevalceim iz Washingtona New Orleans in pride v bar. kjer se je mladina zabavala s plesom.
Med ugluišujočim hrupom se spremljevalec pri-bliža Azijcu ini mu zatuli na uho:
»Imate kaij podobnega tudi v vaši deželi?«
»O da«, odvrne dipiomat, »toda čemu je tu zraven mladina?«
GOVOR
ZELENEGA
CARJA
Tovarišice in tovariši! Zemljerisniki in zemljerisnice! Proučevalci naše socialistične stvarnosti!
Tu smo se zbrali ob tem svečanem trenutku, ko se z zanosom spominjamo vseh delovnih zmag, ki smo jih izbojevali z neomajnim prepričanjem v geo-grajsJco revolucijo, tii smo se zbrali, da se s trp-kostjo v srcih spomnimo vseh geografov, ki so padli v pretekloti za našo geografsko stvar pod pezo iz-pitov ali pa so jih povozili alkohol in reakcionarni elementi! Ko se tako zavedamo, da brez teh žrtev geografija danes ne bi bila taka, kakor je, vemo in smo pfepričani, da brez nadaljnje borbe za dokonč-no geografsko revolucijo geografov naša socialistič-na stvarnost ne bi mogla obstajati! Priznamo, da so neke napake bile in do določeni manjši odkloni še obslajajo, toda kaj je to v primeri s tisočerimi geo-grafskimi zmagami, ki smo jih dosegli in jih še dosegamo! Nekateri negeografi širijo laži o nas, češ da krademo ideje in da smo pijanci ter skorumpi-rani. Tovariši, to so navadne klevete! V resnici jih motijo naši očitni uspehi v doseganju delovnih zmag. Toda tega kljub lažem ne bodo mogli dolgo skrivati. Vse zavedne množlce sveta bodo uprle oči v nas, v našo geograjsko stvarnost in ni daleč čas, ko bodo živeli na naši zemlji samo še geograH. Vse bo pro-učevalo, seštevalo, risalo, kartiralo in pisalo geo-grafske članke! Druge potrebe bodo postale nepo-trebne, Ijndje bodo dosegli svoj namen, gografska revolucija bo kakor jez preplavila naš planet! Po-mislite! Plemena na Novi Gvineji se ne bodo klala med seboj, rajc bodo preštevala   populacijo   in   se
Na 500 anketiranih gospodarstvih razpolagajo s trenii zasebnimi traktorji. Košnjo opravljajo polovi-co ročno, polovico strojno. Setev in ostalo opravijo kmetovalci izključno ročno, mlačev 30 odstotkov ročno.
PREDLOG 1: Kmetom naj montirajo rezervne roke in noge.
Na omenjenih 500 gospodarstvih imajo le tri vodovode. Komaj vsaka petnajsta hiša ima izkopan vodnjak, vsaka deseta pa ima betonirano cisterno. V sušnih obdobjih vozijo vodo tudi do 3 km daleč. Kraii nimajo niti ene cisterne za gašenje požarov.
PREDLOG 2: SZDL naj na tem področju postavi cerkev Sv. Florijana, ki bo varoval poseslva pred po-mri. Hkrati s tem naj uvozi iz Sahare kamele za tovorjenje vode.
Dvajset odstotkov kmetij še nima elektrike ne radioaparatov in ne časopisov.
PREDLOG 3: Svetlo prihodnost, ki jo bledo os-vetljujejo sveče in petrolejke, naj bi malo presvetlili kakšni bogci.
(Podatki se nanašajo na Slovenske gorice in so povzeti iz priioge Kmečkega glasa.)
Jagodič
ubadala s tem, zakaj je pri njih tako močno razvit socialni prelog. Indijci se ne bodo več tako razmno-ževali, ker bodo cele noči porabili za seštevanje svetih krav.
Celo kmet, ta na& neuničljivi reakcionami ele-ment ne bo več imel časa zabavljati, ker bo ves svoj prosti čas porabil za pisanje seminarskih nalog o agrarnih površinah. Ves svet bo ena sama geograf-ska celota, ves svet bo končno kompleten. Vsak idilični potoček v gozdu bo imel teške hidrografske študije, vsak kamen obrnjen, vsaka trava prešteta, pri vsakem rojstvu novega geografa bo še stalo zra-ven na desetine statističnih popisovalcev. Oh, kako lepa vizija!
Zato, tovarišice in tovariši, neomajno zaupajmo v našo geografsko bodočnost, v našo geografsko revolucijo in v naše geografsko samoupravljanje! Kruto obračunajmo z našimi reakcionarnimi ele-menti, z oportunisti in dvomljivci (tu posebno apeli-ram na naše profesorje, za katere vem, da nekateri to svoje poslanstvo že precej dobro vrše), kajti samo tako bomo dosegli v smislu dialektike naš cilj.
Naj živi naša geografska revolucija Naj žive naši vodilni geografski tovarišif Naj žive zavedne geografske stare bajte! Smrt reakcionarni in oportunistični brucadi!
Njegovo visočanstvo zeleni car
Tužek
Na Izvršnem svetu SRS dan in noč visi klobuk, v katerem je listek z napisonr TA KLOBUK VISI TUKAJ OD JUNIJA 1968. Iz dobro poučenih krogov smo zvedeli, da je klobuk last podpredsednika Izvršnega sveta dr. Franca Ho-čevarja. Ob tla ga je vrgel in poteptal med junijskimi študentskimi nemiri v Beogradu.
NAŠA MOČ (XIV, 1919, št. 28)
Zahteve krščansko-socialnega delavstva: Da časopisi in Ijudski govorniki osvetljujejo dan za dnem pogubni značaj Marksovega socia-lizma in Bakuninovega komunizma ...
A. Kamen
SATIRA BREZ
OKVIRA
Zaradi človeka ljudje ne bodo nikoli ostali brez problemov.
Zaradi človeka satirik ne more ostati brez dela. Ostane lahko samo brez delovnega mesta.
t Satira kot literarna metoda in zvrst izraža predvsem spopad človekovega intimnega bit-
ja (mnogo bitij se je v tem človeku nakopičilo!) s pravili, kanoni, organizacijo, običaji, ma-nifestacijami, lažmi in neumnostmi družbenega življenja (v najširšem, najglobljem in najvi-šjem smislu).
Temu spopadu ni konca. Ko ga več ne bo, ne bo tudi satire.
+
Biti satirik danes ni več niti lepo niti lahko. Ne zadošča več le pogum in ostrost (duho-vitost molče prištevam). Satirik mora zdaj bolj kot kdajkoli prej biti pameten, včasih tudi razumen.
Z drugimi besedami — sodoben satirik bi se moral pisati Marx Twain.
+
Ni niti reakcionarne niti progresivne satire. Je samo ena edina (niti progresivna niti re-akcionarna), le da so njene teme različne v  različnih družbah in državah.
+
Satira ne more, da ne bi delala slona iz muhe.
Ni satire brez karikature in ironije, groteske in sarkazma, brez pretiravanja relativnih slabosti in neuspehov, brez omalovaževanja relativnih uspehov. To so upeljana, preizkušena sredstva satire, ki so stara kot satira sama.
+
Ni ga okvira, ki bi ga trpela satira.
i
Satira ni politika.
Vendar satira namerno usmerja na razmišljanje, ki se razlikuje od razmišljanja, na ka-kršno človeka navaja vsakdanje družbeno in politično življenje. Ta začasna in občasna spre-memba načina razmišljanja je Ijudem zelo potrebna — zlasti današnjim — ki so vse pogo-steje primorani samostojno misliti in delati.
+
Ne splača se dobiti sovražnika med satiriki. To je isto kot podpisati ček brez kritja ali graditi politične tovarne.
+
Satira sama po sebi ni niti konstruktivna niti dobronamerna, ni pa niti razdiralna niti zlohotna.
Lahko je konstruktivna, samo če jo berete brez političnih predsodkov; če je ne berete kot politično-propagandnega letaka ali pamfleta, če v njej ne boste iskali nekakšnih prikritih (si-jajnih!)  političnih stališč, ki nasprotujejo  vladajoči in dnevni politiki.
Lahko je dobronamerna samo, če jo dobronamerno sprejemate.
To pomeni, da problem konstruktivnosti in dobronamernosti ni v satiri, temveč v bral-cu.
Satira torej na originalen način človeka izobražuje. Tako kot so normalna trenja med učiteljem in učencem, so normalna tudi med satiro in njeno publiko, posebno s tistim de-lom publike, na katerega njene puščice letijo.
Satira je torej poleg svoje na videz razdiralne in zasmehovalne funkcije pravzaprav glo-boko humana tlaka.
+
Satira je izključno v službi miru in miroljubnega nemira.
+
Ne poznam satirika,  ki je  vzdignil narod v upor, organiziral  revolucijo ali kontrarevolucijo, naredil državni udar, izzval štn^entske demonstracije ali stavke rudarjev, izdal domovino ali državno tajnost,                   ki je
uničil državo, republiko, občino, krajevno skupnost ali krajevno mesno industrijo, prisilil vlado k odstopu,                                   podtikal samoupravnim organom,
direktno vplival na živčne zlome natakarjev in branjevk. Ne poznam satirika, močnejšega od policije in oboroženih sil. Ne poznam satirika, močnejšega od zdravega človeškega razuma.
In vendar — najrazličnejše pisune imenujete ustvarjalce,   nas   satirike   pa   trmasto   uvrščate med razbijače. In snloh mi ni jasno, zakaj satiro enačite s sekiro.
+ Jaz sam pišem satiro
— ne zato, ker sem nor ali neumen ali vsekan ali hudoben ali užaljen
—  pišem jo kar tako, namerno in zavestno, zaradi ljubega miru tako rekoč.
če pa mi vprašanje satire postavite kot idejno-politično vprašanje, potem samo v tej ob-li&i:
AT -I IMA SATIRA MESTO TUDI V SOCIALIS TIČNI SAMOUPPAVNI DFJTČBI ALI NE?                                                   »Polja«, Novi Sad,
To pa je že veliko vprašanje!                                                                     P*ev. Peter Kuhar
SLOVENSKA INTILIGENCA
POZOR! POZOR!
Pri Državni založbi Slovenije je izšla zajetna ionjiga Medved v Sloveniji na 18 straneh. Dodani so vsi potrebni bio-biblio-grafski podatkl.
Jože Slander, glavni urednok radia STUDENT, je izjavil, da bodo morda že priihodnije leto ptičell oddajati v barvah.
Marjan Rožanc, anani nogometni ko-memitator revlje za mišljenje in pesništvo Probdemi, baje pripravlja znanstveni ela-borat o nogometu po naročilu aveznega kapetana Rajka Mitiča.
NajresnejSi rml&clenič fci se ga tromit-no vsi v I^jubJijand najbolj bojijo, je ALEK-SANDER ZORN, urednik kuiturne redak-cije Radia Student. Zgodilo pa se mu je zadnjič, da je ob pol petih zjutraj pri pri-jateljiu Matevžu Dolenou prebdraJ rokapis njegavega zadnjega romana, »prvega beat-niškega romana v slovenskem jeziku«. BM je AJeksander nad rakopisam tako navdu-šen, da si je prt avtorju sposodil tn por-nografske revije, pipo in štiri vrste iafora-nega tobaka. Navduišen pa je bil tudi Mate: adaj iSče Zarna, da bi se z njim pomenoi o tqj neverjetoi komunikativno-sti romana.
Vsem, ki nas vdano prenašajo, razkošno podpirajo in sovražno opazujejo, želirno ob koncu leta vesele in srečne prvomajske praznike!
VRNITI SE PRVI ŽENI
Moj pastorek se je civilno ločil od žene, s katero je bil poročen tudi cerkveno. Po nekaj mesecih zakona nista imela še nobenega otroka. Brez privolitve nas staršev se je nanovo civilno poročil z neko brea-verko. Njegovi prvi ženi je veliko do tega, da bi se pobotala in nadalje-vala krščanski zakon. On o tem noče slišati. Izgovarja se, da bi bilo nepošteno zapustiti drugo ženo, s katero je medtem že rodil otroka. Katera žena mu po krščanstvu pripada?                                             -Sl-
Načetoo je odgovor 6istx> jasen. Certoev upošteva po Božji vodjji 2» voljavnega le prvi zakian. Ce on želi biti kristjan, se je dolaen vrniti v zakjonsko skupnost s prvo ženo. Kar se tiče otroka, kl ga ima z drugo žemo, ga je kot oče dolžan vzdrževati in po svojih možnostih skrbeti zanj nasploh. Kako bo 00 to psifoološko zvozil — v to se ne moremio zatap-Ijati. Ko se erakrat zanešajo in skrivijo steze življemja, jih ni enostavino
in brez velikih bold sebi in drugim razrešiti in 2sravnati.
Glas Koncila
V prihodnjih dneh bo iašla pri založ-bi Obzorja knjiga z naslovom Siti in lačni Slovenoi. V njej pišejo siovensiki publiaisti in pisatelji o zaostaiih krajih Slovenije. Dokumentarne fotografije pa so posneli najboijšd sHavenski fotoreporterjd.
S pisano besedo. sodeluijejo: kmetje iz Slovenskih goiuc Mirko Cepič, Janez Kure, Marjan Rožanc, Igo Tratnik, Dimitrij Ru-pel, Drago Jančar, Taras Kermavner, Bruno Hartenan, SLaviko Jug, Janez Ro-tar, Jvlto Kislinger Matevž Hace, Mavri-cij Zgonik, Hermah Vogel, Toine Stojko. Toine Partljič, Slavko Gliha, in Prance Porstnerič. Dokumentame fotograflje pa so posneli Tane Stojko, Dragiša Modri-njak, Jooo Žnidaršič, Dan4k> Skofič in drugi.
Knjiga bo prav prijetno oceično da-rilce.
BESTSELLER!
BIBLUA - H. IZDAJA
JUGOSIiOVANSKI BESTSELER 1969! Potam ko so prvo izdajo razprodali v re-kordnetn roiku, je sedaj dotiskana dmga iadaja. Cena nove knjige je občutoo Tini-žana in znaša samo 90 din. Oglas v Delu, 14. dec. 1969
Vse naročmke.....
Vse naročnike ka ne prejemajo redno našega lista, prosimo, da to osebno ali pismeno sporo&Jo na naš naslov. Vsem se opraviičujemo.
ur©dniš*vo
V našem raavoju smo do-s^gH stopnjo, da lahko' vsak Občan svobodno poved svoje mhenje, vendar mora biti to JzTaženje-konstruktivno in n« destaoiktiivno. Krit.iaserstvo ia nekaterib naših fcrogov nam ne koristi, ampak škoduje. V na^i samoupravni diružbi je glavni dejtaivmiik, delovni 6I0-veK, prolzvajaleb, kl ustvarja in M ima pravico povedatl, fcaij nl dobro in kaj Je treba popravlti, in ne tistl, ki nf-majo nid skupnega s terni ptoizvajalci, nitl z dmgiml del"wiiml yudml, fci dajejo vse od sebe, da bf se naSa družlba raavaijala hitrA'«
• DELO
Nodellija, 26. oacbobra l«60
Tudl Inlenlrji in tehoikl
bo neposredni
proizvajalel
• DELO
Nedeilja, 7.deoemiT3(m 11969
Skupščina skupnosti žtudentov MV^J RAZPISUJE
za delo pri Studentskem listu KATEDRA
1.  MESTO GLAVNEGA UREDNIKA,
2.  MESTO ODGOVORNEGA UREDNIKA,
3.  MESTO UREDNIKA HUMORJA IN SATIRE.
Pod 1 in 2 — Seznanjenpst z delom in življenjem na višjih šolah, seznanjenpst z aktualno družbenopolitično in kulturno problemati-ko, organizacijske sposobnosti.
Pod 3 — Interes in sposobnost za urejanje humorja in satire, status študenta.
Rok za prijavo je 30. december 1969. PoSljite jih na Izvrfnl odbot Studentske skupnosti Maribor, Tyrševa 23.
Na Vašo cenjeno ponudbo, objavljemo v Katedri št. 5 18. 12. 1069, stran 2, se na razpisana tri (3) mesta v Vašem cenjenam uredništvu javlja celokupni uredniSki odbor koncema Tribnna. Proden pristaneite, bi Vas radi seznanili z našimi skromnimi pogoji.
1.  Uredništvo Katedre naj se prenese v Ljubljajno
2.  Dosedanjemu   obsežnesmu  uredniSkemu  odboru Katedre  se  zave-
zujemo,  da mu preskrbimo  dobro plačana mesta uličnih prodajalcev Tribune (petindvajset 25.— para od prodanega izsvoda).
3.  Boik za prijavo naj  se prestavi na  januar,  ker že 26. deoembra odpotujemo v St. Moritz na praznovanje novega lefca, in takio ne bomo v mogočniosta vršiti kakršnokoii diogovore!
Spošfcujemio vas in ljubdmo!
TRIBUNA
P. S.To priliko uporabljamo, da se Vara najtopleje zajhvalimo za srdaone dastitke, ki ste nam jlh uputili ob petdeeotletiiici Naše univerze.
DELILISO MEDALJE
V Mariboru je bila v raastavnem sa-lonu Rotovž 12. republiška rasstava foto-grafije. Od 413 prispelih fotografij jih je bilo raastavljenih 150. Zlato medaljo je dobil Dragiša Modrinjak, srebrno Ivo Cer-le in Vlastja Simončič, meditem ko so branaste dobili Janez Korošin, Tone Stoj-ko in dr. Miloš Porekar. Hkrati je bila v istem razstavnem prostoru tudl 5. med-klubska   rassstava   uinefcnišike   fotografiije.
Štndentski list IRMNA urejajo:
Milan Dekleva, Stanko Hočevar, Jože Konc, Andrej Medved, Jaro Novak, Marko Pogačnik (likovnl urednik) Marko Slori-njak, Slavko Splihal, Tone Stojko (ured-nik fotografije), Sašo Šrot (odgovorni u-rednik), Miarko Švabič, Dušan Tršar (teh-nični urednik, Peter Kuhar (lektor). TRIBUNA — Izdaja IO SŠ ljubljanskih visokošolskih zavodov — Uredništvo in uprava Trg revolucije l/II — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naročnina za študente 15 din, za ostale 20 dln — Cena posameznega izvoda 1 din — Rokopisav in fotografij ne vračamo — Tiska ČGP »Delo« Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-523 — Poštnina plačana v go-tovinL
SITIIN LAČNI
SLOVENCI