TERME CATEZ ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Pod lupo Naš odsek avtoceste usklajen... ...stran 2 Gospodarstvo Kdaj gradnja HESS? ...stran 5 Kmetijstvo Sedež KGZ v Brežicah... Jp^' ...stran 6 Zdravstvo Minister Bručan v Posavju... ...stran 7 Kultura Likovna kolonija Kostanjek 2000. ...stran 8 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264 Številka 13 Leto 1 Cena 190,00 SIT 11. oktober 2000 ; \ Bo šlo največje posavsko podjetje po “čudnih poteh”? Krško - Podjetje Vipap Videm Krško bi lahko 14. oktobra doživelo blokado žiro računa in pričela bi se agonija stečaja, ki jo je tam zaposlenih okoli tisoč delavcev že enkrat občutilo na svoji koži. Prejšnji mesec je namreč podjetje prejelo izvršno odločbo Republiške davčne uprave za plačilo davčnega dolga v višini 75 milijonov nemških mark. Češki lastniki podjetja menijo, da niso dolžni plačati tega dolga, kar utemeljujejo še z mnenji mednarodne revizorske hiše Price-WaterhouseCoopers in ene izmed vodilnih slovenskih pravnih strokovnjakinj dr. Nine Plavšak. Obe reviziji sta podali isti mnenji, in sicer da po slovenskih in mednarodnih računovodskih standardih transakcija ni obdavčljiva. Pravilnost mnenj je potrdila še Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji. S temi utemeljitvami so se pritožili na odločbo. Ščiti pa jih tudi sporazum med našo državo in Češko, v katerem po pol leta nerešenem sporu tega predložijo v rešitev mednarodnim razsodiščem. Predsednik sindikata v podjetju Roman Molan je ogorčen nad neodzivom države in tudi gospodarskega ministra, povedal pa je, da se bojujejo s čudnimi političnimi igricami, saj je Vipap Videm Krško po dveh letih poslovanja z izgubo letos ustvarilo že 21 milijonov DEM dobička. , ... več na strani 5 , Na volišča že čez nekaj dni Posavje - Posavske občine spadajo v 6. volilno enoto s sedežem v Novem mestu. Volilni okraji sovpadajo z mejami posameznih občin. Posavci bomo volili na nekaj manj kot 150 voliščih, sedeži okrajnih volilnih enot bodo na upravnih enotah. Tisti volivci in volivke, ki se V nedeljo, 15. oktobra, ne bodo mogli udeležiti volitev, lahko svojo volilno pravico izkoristijo v teh dneh, ko so na sedežih okrajnih volilnih komisij odprtji volišča za predčasno glasovanje- Boj med tisoč kandidati za Državni zbor bo hud, še ostrejši pa znotraj poslancev ene liste v posamezni volilni enoti, saj se bodo vsi glasovi za kandidate neke liste seštevali na ravni volilne enote. Ob tem mora lista na ravni države za vstop v Državni zbor po novem preseči 4-od-stotni volilni prag. Državljani Slovenije bomo volili na približno 3.500 voliščih, ki bodo odprta od 7. do 19. ure. 14. oktobra nastopi volilni molk, ki naj bi ga vse stranke in njeni kandidati upoštevali, da ne bi prihajalo do kršitev ^akonov o volitvah in volilni kampanji. ... na strani 3 Volilna kampanja je letos umirjena, le LDS je zaenkrat podala ovadbo zaradi kršenja Zakona o volilni kampanji, vendar je kršitev tudi prekrivanje plakatov. R AD} O k J n« BREŽICE I« MHa Novega lastnika Kostaka Krško zanima le gradbeništvo Krško - Strmoglavljenju di- ■ vo že začrtano dokapitalizacijo z rektorice Kostaka Krško Silvane nekaj več kot 300 milijoni peščice Mozer so sledili protesti zaposle- krških in brežiških investitorjev in nih, najprej v matičnem podjetju, tako Begradu onemogočili uprav-dan kasneje so s shodom pred Ob- ljalsko funkcijo. Odstavljena di-čino Krško pojasnila zahtevali še rektorica meni, da je spor, ki je delavci hčerinskega podjetja To- pripeljal do neljubih dogodkov, v grel. Od novih lastnikov - Begra- dveh konceptih razvoja obeh pod-da Črnomelj so slišali,da vsa de- jetjih. Begrad želi postati večinski 'ovna mesta ostajajo, vendar ne- lastnik Togrela z zmanjšanjem ka-gotovost s tem še ni končana. V pitala v Kostaku in prenosom teh teh dneh naj bi se vse vpletene delnic na Togrel. Direktor novega sfrani, novo in staro vodstvo obeh lastnika Begrad Črnomelj Franc Podjetij ter občina poskušali za Panjan je zbranim delavcem na skupno mizo dogovoriti o prihod- shodih zagotavljal, da ne gre za sopsti, ki bo omogočala zagotovi- vražni prevzem, temveč za pove-d razvoj obeh. Begrad Črnomelj zovanje dveh sorodnih podjetij. Ukazuje apetite le po gradbenem Menda je pri celotnem postop-Podjetju Togrel, ki ga je Kostak ku tudi kup nepravilnosti, tako da s sanacijo usposobil tudi za viso- bi spor lahko dobil epilog celo na ta gradnje. - sodišču. Mozerjeva opozarja, da V zaščiti interesov pa so do- novi Nadzorni svet oziroma nje-I Načini na hitro izvedli tudi njego- gova predsednica, pravnica Be- grada, Marija Požeg Pečjak dela Begrada, čeprav jo je razrešil nezakonito. Tudi sklep o razrešit- Nadzorni svet Kostaka in še bi lavi z delovnega mesta je Mozerje- hko naštevali, va dobila v ovojnici z logotipom ...na strani 5 Protest delavcev Togrela Teden otroka tudi v Posavju Posavje - Ob letošnjem Tednu otroka so se tudi v Posavju zvrstile številne prireditve, namenjene našim najmlajšim. V Krškem je za prijetne urice poskrbela Zveza Prijateljev Mladine Krško, ki je, skupaj z Društvi prijateljev mladine Krško pripravila zanimive programe. Veselo pa je bilo tudi v Krmelju, Brežicah in v Sevnici. Sevniške malčke je namreč na velikem živ žavu za-, bavala Romana Kranjčan, pa skupina Dvanajsto nasprotje, malčki pa so se lahko vozili tudi z mini vlakcem. Vlakovodja je imel polne roke dela. Fotoreportaža iz Krškega pa vas čaka na ...strani 13 Honda Show 13.10. in 14.10 2000 Hipermarket Brežice. Predstavitvene vožnje. Honda HR-V, CR-V, Accord. Nagradno žrebanje za obiskovalce. HONDA POD LUPO Redne seje sicer ne, za izredno pa! Brežice - Na izredni seji so imeli brežiški svetniki predvidenih šest točk dnevnega reda, vendar je župan Vlado Deržič že uvodoma z dnevnega reda umaknil predlog sklepa o ureditvi lastništva na zemljiščih ob Gimnaziji Brežice ter stari trgovski šoli s predlogom za zamenjavo zemljišč. Umik je obrazložil z denacionalizacijskim postopkom na zemljišču, odkritim v zadnjem hipu, a gre menda še za neenako obsežno zamenjavo zemljišč. Potrdili so odlok o višini in namenu porabe sredstev proračunske rezerve za odpravo posledic suše in plazenja tal v letošnjem letu v brežiški občini. Kot je povedal pomočnik predstojnika Oddelka za gospodarske dejavnosti Roman Matjašič, so sredstva namenjena predvsem za ohranitev staleža živine, ker živinorejci potrebujejo krmo za živino. Občinska komisija za elementarne nesreče se je zato odločila, da se za dodelitev sredstev upoštevajo tiste površine, ki so pomembne za živinsko krmo pod naslednjimi kulturami: koruza, ječmen, ovs, travniki in pašniki. Osnova za dodelitev sredstev je prija- va škode občinski komisiji na predpisanih obrazcih ‘v za to določenih rokih. Komisija se je odločila za omejitev višine zneska, od katere naprej je smiselno deliti sredstva, da jih ne bi preveč razpršili, na deset tisoč tolarjev. Svetnik Molan je nasprotoval prav tej omejitvi višine sredstev, želel je v odlok vnesti pol manjši znesek, da po njegovem mnenju ne bi toliko opravičencev ob višjem limitu izpadlo. Vendar z glasovanjem tega svetniki niso potrdili, so pa skoraj soglasno potrdili delitev sredstev, gre za 9 mio za sušo in 3,2 za plazenje tal, s katerimi bodo med stodevetdesetimi evidentirani plazovi v občini sanirali lokalno cesto v Bušeči vasi in na pokopališču in mrliški vežici v Pišecah. Nekateri svetniki so izrazili porotnikov pri Okrožnem sodišču v Krškem, vendar se ta teden enomesečni rok sodišča izteka. Potrdili so še komisijo, ki bo ob občinskem prazniku na spominska obeležja položila cvetje in vence ter ob tem potrdila dobitnike občinskih priznanj ob občinskem prazniku. Oktobrsko nagrado bodo letos prijeli Milena Jesenko, Vlado Podgoršek in Franc Polovič starejši, priznanja pa Gasilska godba na pihala Loče, Osnovna šola Maks Pleteršnik Pišece in Se- dvom v nujnost potrditve seznama kcija za ohranjanje naravne kulturne dediščine pri TD Bizeljsko. Med častne občane pa bodo sprejeli ga. Ivo Stiplovšek. Sejo so zaključili v dveh urah z izrekom za navezovanje tesnejših stikov z avstrijskim mestom Bad Redkersburg, v katerem vidita obe mesti kar nekaj skupnih točk. S.V. V Krškem opravili z 19. redno sejo občinskega sveta Krško - Glede na to, da so polovico točk dnevnega reda 19. redne seje občinskega sveta krški občinski svetniki obravnavali že v prvem sklicu seje, je bilo nekako pričakovati, da jo bodo v nadaljevanju tudi zaključili. In res je bik) tako. Brez velikih razprav in zapletov so izdali soglasje k imenovanju Damjana Laha za poveljnika-direktoija javnega zavoda Poklicna gasilska enota Krško, sprejeli odlok o ustanovitvi mladiaskega centra Krško ter sprejeli osnutek pravilnika o postopku in merilih za izbor osebnosti, katerih spomin bodo počastili z javnimi obeležji v Gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem in na ostalih za to primernih krajih v občini. Nekoliko bolj temperamentna pa je bila razprava o urejanju neka- ko najbolj neurejenega dela mesta Krško, imenovanega Zaton. Ker je občinska uprava pripravila poročilo, ki le delno rešuje in urejuje probleme v Zatonu, so nekateri svetniki iz Krškega zahtevali celostno ureditev tega dela mesta. Tako je bilo poročilo sicer sprejeto, vendar pa so občinski svetniki sprejeli tudi sklep, daje treba najprej izdelati ureditveni načrt za Zaton, saj je edini del mesta, ki takšnega načrta še nima, in ga zato ni možno urejati zgolj parcialno. Članice in člani občinskega sveta so v nadaljevanju razpravljali še o nalogah, ki so načrtovane za izvedbo posegov v območju ureditvenega načrta starega mestnega jedra, in sicer od gasilskega doma do ulice Pod Goro v Krškem, kjer gre predvsem za ureditev mirujočega prometa, ki predstavlja precejšen problem že nekaj let. Ob zaključku včerajšnje seje je občinski svet sprejel tudi sklep, da podpira sprejem zakona o pokrajini Posavje v predloženi obliki. Medresorsko usklajene pripombe za AC Ljubljana - Štiri ministrstva so uskladila svoja stališča na pripombe iz Osnutka lokacijskega načrta avtocestnega odseka Krška vas-Obrežje. S tem je omogočeno nadaljevanje sprejemanja uredbe, ki je podlaga za prve konkretne korake v prostoru. Na izredni seji v Brežicah sredi marca je Jože Novak iz Urada za prostorsko planiranje optimistično napovedoval, da bi lahko lokacijski načrt, če bo šlo vse gladko, sprejeli jeseni, z gradnjo pa pričeli že konec teta, vsaj v prvem delu, pri mejnem platoju na Obrežju. Napovedi so se že poleti izjalovile. Sledila je obravnava pripomb na omenjenem uradu, čakali pa smo le na podpise štirih ministrov. Pred dvema tednoma so [tlstojni ministri - za okolje in prostor, pro- met in zveze, za kmetijstvo in kulturo - pripombe le uskladili in jih podpisali. Barbara Bukovac iz Urada za prostorsko planiranje meni, da bodo smernice rešitve arheološkega najdišča na Čatčškem griču, o katerem smo že pisali, usklajene v teh dneh. Največji problem pri usklajevanju stališč je povzročala oskrbovalna postaja Obrežje-Jug, to je bencinska črpalka in spremni oskrbovalni objekti. Povedala je še, da se Ministrstvo za kulturo zaradi gradu Mokrice namreč ni strinjalo s predvidenim načrtom, kar bodo reševali s pogoji javnega natečaja za gradnjo. Pripombe iz urada in medresorskih usklajevanj so posredovana nazaj na lokalno skupnost, kjer jih morajo v 30-dnevnem roku še enkrat pogledati in dokončno uskladiti. Bukovčeva je pojasnila, da na Uradu lovijo rok, da bi do marca 2001 speljali lokacijski načrt do uredbe, ki omogoča nadalje postopke; spremembe občinskih planov in, med ostalim, odkup zemljišč. S.V. posavske mušice Vztrajno oblegani izgnanci Zadnje dni je dež neusmiljeno pral plakate, s katerih zro naokoli poslanski kandidati. Kakor da podobe naših znancev šele zdaj dojemajo, kako se boj za glasove volivcev približuje vrhuncu. Tisti žalostnih obrazov so ob polzenju dežnih kapelj videti še bolj nemočni, obrazi drugih spet, ki so že doslej optimistično gledali naokoli, pa z jesensko mokroto spominjajo na prepotena obličja Kajti le še nekaj dni jih loči od dneva ko bodo izpostavljeni presoji javnosti in se bodo soočili volivci in voljeni. Nakar bo štetje glasov odločalo o usodi slednjih in naša dežela se bo vrnila v stare tirnice. Zdaj je tu predvolilni čas in za naklonjenost volivcev si zavzeto prizadevajo tudi posavski poslanski kandidati. Ker za brežiško, krško in sevniško občino še posebej velja da je od tod bilo med zadnjo vojno v nemške pokrajine izseljenih največ ljudi, se mnogi kandidati obračajo predvsem nanje in njihove svojce, pri tem pa jim trosijo velike obljube. Po vzoru brežiškega župana Vladislava Deržiča, ki je tudi po zaslugi izgnancev postal prvi občinski mož, zdaj ravnajo poslanski kandidati najrazličnejših strank. Tudi tistih iz vrst upokojenske, ljudsko-krščanske stranke ter celo liberalne demokracije in socialdemokratske stranke. Mirana Potrča pa je medse povabila tudi Združena lista socialnih demokratov, daje zbranim spregovoril o odškodnini po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Vsaka stran si seveda lasti zasluge, da so za izgnance v parlamentu izglasovali rento in znane ugodnosti, zdaj pa so na vrsti še obeti o pridobitvi vojne odškodnine. Med poslanskimi kandidati je medtem že prišlo do prvih prask; liberalni demokrat Jože Avšič iz Brežic je vložil ovadbo zoper neznane storilce, ki so poškodovali njegov plakat in nanj vnesli volilno številko socialdemokratskega kandidata. Veijetno bi članom ali simpatizeijem socialne demokracije lahko pripisali tudi primere, ko so plakate kandidatke združene liste Milene Jesenko iz Brežic prelepili s svojim Andrejem Vizjakom. Seveda je vse več plakatov tudi potrganih; izginilo je mnogo lepih podob z Jožetom Avšičem, da posamezniki že natolcujejo, češ, da njegove plakate pridno odstranjujejo pripadnice nežnega spola, da bi imele doma simpatičnega državnega poslanca. Vsekakor je najbolj varno majhne ali velike plakate obesiti kar najvišje. ' , Seveda so ti dnevi za poslanske kandidate posebej naporni; obiskovati morajo svoje volivce, se udeleževati različnih okroglih miz in ustvaijalnih delavnic, sodelovati pri zahtevnih soočenjih na televiziji in v radijskih programih ter tiskanih medijih, skratka, kar najbolj in čim pogosteje morajo biti prijazno na očeh javnosti. Da, nekaj že mora biti na tem, da se posamezniki odločijo za kandidaturo. Ljudje se ta čas vseeno sprašujejo, kako zmoreta krški in sevniški župan poleg vsakodnevnih opravil sodelovati še v volilni kampanji, ali kako ravnateljica podboške osnovne šole Anica Zugič ob predvolilnih opravilih sploh še obvladuje učiteljski kolektiv in učence. Seveda pa v teh dneh ne manjka niti spravljivejših predvolilnih dogodkov. Na deževen sobotni dan so denimo živahno brežiško tržnico izkoristili zvesti člani združene liste in socialnih demokratov. Njihova predstavitev je bila v znamenju pečenega kostanja in odličnega mošta, ki so ju ponujali mimoidočim, ob tem pa delili tudi svoj propagandni material. V takšnem “bratskem objemu” so vendarle bili uspešnejši združenolistniki, ki so ponujali tudi posebne piškote in bonbone. Morda so se tudi zato okrog stojnice, obkrožene s člani in simpatizerji, zadržali mnogo dlje kot omizje socialdemokratov. Do prikupnih dogodkov je prišlo tudi v Sevnici, kjer je zanje poskrbela kandidatka združene liste Marija Jazbec. Nezadovoljna z nekorektnim ravnanjem protikandidata Branka Kelemine, ki se rilenda hvalisa, češ, daje njegova stranka podprla izgnance in se zavzela za dodeljevanje vojne odškodnine, se je na zborno mesto pripeljala s kolesom skupaj s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem. Srečanje pred gostiščem Paradiž naj bi simboliziralo željo po paradižu za vse volivce, debela pesa, ki jo je izročila Pahorju, pa naj bi sporočala, da imajo tudi v Sevnici dobre kmete. Hkrati je bila vzorec za bogato strankarsko letino v prihodnje. Se pa, žal, v času predvolilne kampanje dogajajo tudi tragične stvari. V Krškem denimo se že dlje časa zapleta okrog komunalnega in stavbnega podjetja Kostak, ki je po prevzemu Togrda in zaposlitvi vseh njegovih delavcev postalo tudi pomembna gradbena firma Ob načrtovanih državnih posegih v posavskem prostoru, kjer bo dovolj dela tudi za gradbeno operatjvo in proizvajalce gradbene opreme, je uspelo dobiti večinski delež v Kostaku novomeškemu Begradii. Pretekli teden je svoj položaj že morala zapustiti direktorica Silvana Mozer, za vršilca direktorja je bil imenovan Ljubo Munih ih krški župan Franc Bogovič si je po mnenju nekaterih za nastali položaj pridobil precej negativnih točk. Posebej še, ker naj kot član ne bi hotel sodelovati na odločilni seji nadzornega odbora novomeške firme Begrad. Seveda zgodba okrog Kostaka, za katerega komunalno dejavnost Begrad seveda ne kaže zanimanja, še ni končana. Delavci menda napovedujejo nove proteste. Pretekli teden je ob mirnih demonstracijah pred poslopjem krške občine bilo mogoče videti tudi transparent z napisom “Župan ali grobar”, v podporo nekdanji direktorici pa se lahko še kaj zaplete. Zlasti starejši delavci, ki so prebili že več stečajev, menda bolj zaupajo svežemu denarju, ki gaje za rešitev firme zbralo nekaj brežiških in krških podjetnikov, združenih v delniški družbi Osa, kakor “papirju” v obliki delnic. Ob vsem tem pa rte gre pozabiti, da ima tudi novi lastnik svoje pravice. Ima pa ima krški župan na račun Novega mesta še več težav, zlasti ker se želi novomeški I^abod rešiti odročnih obratov in je zato bolj mačeha kot mati delavk v obratu Libna Krško. Se pa v Krškem zatika tudi pri slavnostnem odpiranju nove tehniške srednje šole, ki je že dlje časa pod streho in čaka samo še na namestitev potrebne opreme. Ta stane najmanj 200 milijonov tolarjev in naj bi denar zanjo medtem že bil zagotovljen, oprema pa nameščena do konca leta. Dotlej se bo več sto dijakov še naprej stiskalo v neprimernih prostorih in na različnih mestih. Pa kaj, pO volitvah 15. oktobra 2000 bo vse drugače, morda celo v Podbočju, kjer se bodo volivci istega dne odločali tudi o morebitni spremembi imena svojega kraja. Trsti bolj razsodni verjamejo, da se tudi po volitvah ne bo kaj prida spremenilo, zlasti pa bo treba tudi v prihodnje trdo delati, da bo Slovenija lahko postala enakovredni član Evropske skupnosti. Na to pa bodo ta in prihodnji teden nazorno opozorili tudi slovenski sadjarji, ki so z eno nogo že v Evropi. Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki... Wm m Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom skromne pravice so izgnancem Se naprej kratene", ki je žal zelo tendenciozen in v mnogočem tudi neresničen. Prosim vas, da objavite moje mnenje in poglede na reševanje problematike izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Žal je res, da se reševanje vseh proble-mov, predvsem pa ustanavljanje sklada vleče predolgo. Res pa je tudi, da. smo februarja letos sprejeli Zakon v drugi obravnavi, in da Ministrstvo za ekonomske odnose (dr. Senjur, dr. Pirkmajer - oba sta bila v prejšnji in sedanji vladi), ni pripravil Zakona za tretjo obravnavo vse do julija letos. Še posebej je tudi res, da se je Zakon razširil na druge upravičence, tudi povojne žrtve in s tem zmanjšal višino nadomestila pravim upravičencem, žrtvam druge svetovne vojne. In to na podlagi amandmajev nekaterih poslancev pomladnih strank, predvsem pa že omenjenega ministrstva. Ni pa res, da zakon ni bil sprejet zaradi poslancev dveh opozicijskih strank. Ravno LDS, ZLSD in DeSUS so bili najbolj aktivni v vseh dosedanjih fazah sprejemanja Zakona. Da je bil Zakon uvrščen na 55. izredno sejo DZ smo poskrbeli poslanci LDS Branko Janc, Jože Avšič in Miran Jerič, ki smo predsedniku DZ Janezu Podobniku poslali pisno pobudo za uvrstitev na dnevni red zadnje seje. Zakon je bil uvrščen kot 20. točka dnevnega reda, delo parlamenta pa je bilo zaključeno z 19. točko. Med potekom smo poslanci dvakrat, Janc dne 13.09. in Avšič dne 14.09. intervenirali za čim hitrejši sprejem Zakona. Prilagam kopijo pisma in oba magnetograma, ki sta lahko na vpogled vašim bralcem. Ravno tako se ne strinjam z zapisano trditvijo, da Zakon ne bo sprejet pred poletjem 2001. Prepričan sem, da se bo zgodilo zelo hitro po konstituiranju DZ k čemer bom sam in z večino poslancev LDS največ pripomogel. Lep pozdrav! Jože Avšič, poslanec LDS v DZ RS Pritožba na neodgovorno in nečloveško odločbo Splošnega gradbenega podjetja Sevnica o izselitvi stanovalcev iz Samskega doma Brežice Stanovalci Samskega doma Brežice zahtevamo ustrezno rešitev našega stanovanjskega problema, ki je nastal z odločbo lastnika Samskega doma, Splošnega gradbenega podjetja (v na- daljnjem besedilu SGP) Sevnica z dne L10.2000 in se nanaša na zahtevo po izselitvi vseh stanovalcev iz Samskega doma najkasneje do 15.10.2000. S tem povezan je tudi pereč higienski problem stanovalcev, saj so nam ob tem že nekaj dni pred iztekom septembra zaprli dotok tople vode. SGP Sevnica kot razlog zaprtja Samskega doma navaja adaptacijo prostorov, kar pa stanovalci razumemo kot lat Samski dom Brežice je namreč prav za primer adaptacije grajen v dveh blokih, ki sta med seboj povezana z vmesnim stopniščem. To pomeni, da se v primeru adaptacije vsi stanovalci izselijo v en blok, tako da se lahko vrši adaptacija drugega. Poleg tega nam ni jasno, od kod naj bi SGP jemalo denarna sredstva za adaptacijo, saj je stanovalcem dobro znano, da ni sredstev niti za redno vzdrževanje Samskega doma, kot so popravila okvarjenih vodovodnih četi, električne napeljave, zamašenih odtokov v prostorih za tuširanje, razbitih straniščnih školjk in umivalnikov ter razpokanih sten, skozi katere ob deževju in sneženju v sobo marsikaterega stanovalca pronica voda. Z novim lastnikom, SGP, se je stanje bistveno spremenilo. Ena sama snažilka ni mogla zaobjeti vsega dela. Vodovodna in električna napeljava se je kvarila, kar nam je velikokrat onemogočilo osnovno higieno in pripravo toplih obrokov. Vsak mesec oktober, kar se vode in ogrevanja prostorov tiče, je bil običajno mrzel. V nočnem času so pričeli dom obiskovati zanimivi obiskovalci: narkomani, ki so tu našli zatočišče pred policaji, pijanci pa mirni spanec. Seveda so za seboj marsikaj puščali: prvi injekcijske igle in nemir, drugi pobruhane prostore za tuširanje in umazana stranišča. V nočnem času so bile izvršene kraje brisalcev, zaščitnih kap ter poškodbe vozil na parkirišču marsikateremu stanovalcu. Nekaj tega je uradno zabeležila tudi policija. V posameznih prostorih so se razmnožili celo ščurki. Seveda smo stanovalci vse težave zadrževali zase, reševali smo jih skupaj z gospodično Jano, vodjo Samskega doma. Zadovoljni smo bili s svojo malo, a toplo sobico, površine 12 kvadratnih metrov. Seveda nas je bolela krivica da za vse skupaj plačujemo 20.000 SIT. Praktično vsi stanovalci smo zaposleni, preko dneva smo na službenih mestih, ponoči spimo. Malokdo ima hladilnik, televizijo in radio, običajno nekaj od tega. Stroški našega bivanja v domu resnično ne morejo biti visoki. V domu biva tudi nekaj srednješolcev. Marsikdo prihaja iz socialno neurejene ter ekonomsko šibke družine. Poleg šole se sam preživlja z redno ali občasno službo. Vendar mu sobica v domu zagotavlja mir, toploto in streho nad glavo. Zdaj jim trdosrčni možje SGP Sevnica jemljejo še to in kradejo tisto osnovno dostojanstvo, ki si g0 zasluži vsak človek. Kam na zimo1 Boste nenadoma napravili 40 socialnih problemov? Pred desetimi dnevi so nam odklopili dotok tople vode. Stanujoči smo zaposleni v občini Brežice v raznih poklicih: učitelji na Gimnaziji in Ekonomski šoli, zidarji, trgovci, gostilničarji, v vojaški službi, fizioterapiji, železničarski službi... in za svojo osebno vsakodnevno čistočo potrebujem1’ toplo vodo. Toliko bolj, ker dnevi postajajo hladnejši. Širijo pa se že govorice o odklopu elektrike. Stanovalci Samskega doma Brezid imamo zato zgolj iskreno in preprostO' a v nebo vpijočo prošnjo: pustite naO1 streho nad glavo. Stanovalci Samskega dotn” Brežio1 k it ki in 1i. VOLITVE 2000 Odštevamo zadnje dneve do 15. oktobra Posavje - Vse tri posavske občine spadajo v 6. volilno enoto, ki ima sedež v Novem mestu. Volilni okraji sovpadajo s teritorialnimi mejami posameznih občin. Še nekaj dni in 13. oktobra opolnoči bo utihnila volilna kampanja, dva dni kasneje bomo videli, kako se bo obnesel poleti spremenjen proporcionalni volilni sistem. Tisti volivci in volivke, ki se volitev v nedeljo, 15. oktobra, ne bodo mogli udeležiti, lahko svojd glasovalno pravico izkoristijo v teh dneh, ko so na sedežih okrajnih volilnih komisij odprli volišča za predčasno glasovanje. Prav tako morajo tisti, ki zaradi bolezni ne morejo na volišča, 3 dni pred volitvami to sporočiti volilni komisiji, volili bodo namreč lahko na domu. Sedanji proporcionalni volilni sistem Slovenijo razdeljuje na 8 volilnih enot, v katerih je 11 volilnih okrajev, ki prispevajo 88 poslancev v Državni zbor ter še dva predstavnika narodnostnih manjšin. Državljani Slovenije bomo volili na približno 3.500 voliščih, ki bodo odprta od 7. do 19. ure. Med 1001 kandidatom za Državni zbor pa bo boj hud. Glas kandidatu je namreč glas stranki, saj se bodo vsi glasovi za kandidate neke liste seštevali na ravni volilne enote.Ob tem mora lista na ravni države po novem preseči 4-od-stotni Volilni prag za vstop v Državni zbor. V šesti volilni enoti bomo Posavci volili na skoraj 150 voliščih, ki jih bodo nadzirale Volilne komisije. Zakon določa, da mora biti okrajna volilna komisija sestavljena iz najmanj šestih elanov, predsednik te komisije pa utora biti diplomirani pravnik. Brežice V brežiški občini, ki tvori 5. volilni okraj, bodo volitve potekale na 47 voliščih, na katerih bo volilo nekaj več kot 17.000 volilnih upravičencev. Predsednica °krajne volilne komisije je sodni-ea Ivana Trajkovič. Med kandidati za Državni zbor pa kandidirajo Rajmund Germek - Združeni želeni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa, Milena Jesenko -Združena lista socialnih demo- kratov, mag. Andrej Vizjak -Socialdemokratska stranka, Sonja Lipej - Nova stranka, Florjan Bergant - Demokratska stranka Slovenije, Anton Zevnik - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Rok Kržan - Demokratična stranka upokojencev Slove- nije, Klemen Vuica - Stranka mladih Slovenije, Anton Cerjak - SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, Jože Avgustinčič -Naprej Slovenija, Izet Hodžič -Stranka demokratske akcije Slovenije, Stanko Radanovič - Slovenska nacionalna stranka, Jože Avšič - Liberalna demokracija Slovenije. Krško 6.okrajni volilni komisiji v občini Krško predseduje sodnik Janez Stariha. Komisija je do- ločila, da bodo volivke in volivci, okrog 22.000 jih je, lahko volili na 59 voliščih. In kandidati; Rajmund Germek - Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa, Rajmund Veber -Združena lista socialnih demokratov, Branko Krznarič - Social- demokratska stranka, Gregor Štrubelj - Nova stranka, Florjan Bergant - Demokratska stranka Slovenije, Ana Žugič - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Dragica Nenadič - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Bojan Kolman - Stranka mladih Slovenije, Franc Bogovič - SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, Jože Avgustinčič - Naprej Slovenija, Zikrija Bajrekta-revič - Stranka demokratske akcije Slovenije, Marjan Vu-čajnk - Slovenska nacionalna stranka, Branko Janc - Liberalna demokracija Slovenije. Sevnica V občini Sevnica, ki tvori 7. volilni okraj v 6. volilni enoti, ima volilno pravico okrog 15.000 občank in občanov. Sevniška okrajna volilna komisija bo nadzirala 40 volišč, predsedoval ji bo sodnik Ivan Kovač. Kandidati so: Zdravko Martun - Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa, Marija Jazbec -Združena lista socialnih demokratov, Branko Kelemina - Socialdemokratska stranka, Nikolaj Erjavec - Nova stranka, Marjan Putrih - Demokratska stranka Slovenije, mag. Danilo Marin -Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Adolf Milan Šuštar-Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Bojan Kolman -Stranka mladih Slovenije, Kristijan Janc - SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, Davorin Šoštar - Naprej Slovenija, Mustafa Ah-metovič - Stranka demokratske akcije Slovenije, Jelka Mešiček - Slovenska nacionalna stranka, Andrej Štricelj - Liberalna demokracija Slovenije. Nikoli se ne da z gotovostjo napovedati, kdo bo izvoljen in kdo ne, ker kandidati, različnih političnih strank’ v posameznem volilnem okraju niso neposredni tekmeci za izvolitev v Državni zbor. S.V. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka: “ Za zagotavljanje trdnosti, varnosti in razvoja”. Krško - Predstavitve SLS+SKD Slovenske ljudske stranke se je beležil tudi predsednik stranke dr. Franc Zagožen, ki je predstavil slrankine programske smernice m povzel čas po združitvi strank. Pred-Sednik daje poudarek zagotavljanju stabilnih razmer za dinamičen fazvoj vseh slovenskih območij z regionalizaciji, tako kot vsi posavs-kandidati, župana Sevnice in Krškega - Kristijan Janc in Franc “°govič ter kandidat iz Brežic - Anton Cerjak. V Brežicah Anton Cerjak izhaja iz gospodarstva in v svojem geslu P°udarja, da izhaja iz brežiške občine in deluje za brežiške občane. ^°dporo daje domačim gospodarskim dejavnostim, še zlasti turizmu, *Jhetijsty*i, proizvodnim in storitvenim dejavnostim ter domači trgo-v>ni, ki bo na trg plasirala proizvode iz Posavja. Prednostno zagovarja razvoj podeželja s programi, ki bodo zagotovili obstoj vasi. Odločno Nagovarja tudi reševanje obmejne problematike in ureditev odnosov s s°sednjimi državami. , V Krškem Franci Bogovič poudarja potrebo po dvigu politične l^lture s poudarkom na državotvornem delovanju, ki bo nacionalne nterese postavljalo pred ozke interese posameznih strank ali skupin, tgovarja pravično razporeditev javno finančnih bremen za vse ljudi ^Ureditev javnih financ brez primanjkljajev, ki bi obremenjevali naše Med gospodarskimi smernicami razvoja zagovarja ustanovi-i v regije Posavje in rešitev vprašanj, povezanih z NEK. Zavzema se za razvoj mesta Krško kot pomembnega regijskega središča. Sevniški kandidat Kristijan Janc zagovarja pomoč gospodarstvu, , temelji na delovno intenzivni industriji, pravičnejšo davčno politi-® >n kot ostali - zagotavljanje socialnih pogojev za lažje življenje na fjdeželju in ohranjanje poseljenosti vasi. Izpostavlja, da je občina evnica odrinjena od pomembnejših državnih projektov na tem ob-i- počju> |trebno razmisliti tudi o možnosti zatiranja plevela. Pri odločitvi morate upoštevati nekatere dejavnike. Škropljenje po setvi pred vznikom ima prednost v primeru, ko pričakujete močno za-pleveljenost z ozkolistnimi pleveli (enoletne trave), pa tudi če vam manjše padavine onemogočajo dostop na njivo. Pripravki, ki jih lahko uporabite za tretiranje po setvi pred vznikom so: TOLKAN,TOLUREX 50 SC, TOLUREX 80 WP, DIKURAN 500 - tekoči. Za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov lahko uporabite KUGAR in DIKURAN FORTE 80 WP. Kugar ni priporočljivo uporabljati na peščenih in zelo lahkih tleh. Pri zatiranju plevela po vzniku že lahko določite prevladujoče plevi le in se na osnovi tega odločite, katere pripravke boste uporabili. Za enoletne ozkolistne in nekatere širokolistne plevele uporabite prej omenjene pripravke, za zatiranje širokolistnih plevelov in plezajoče lakote pa uporabite KUGAR, DIKURAN FORTE, STOMP330 E ali MENTOR, ki je primeren tudi za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov, v jeseni po vzniku žit in plevela. kulinarika JABOLKA Jabolko je sadež, o katerem se je že od nekdaj veliko pisalo in govorilo Še danes mu pripisujemo velik pomen. V zrelem sadežu je veliko vitarrU'; nov A, B in C, vsebuje veliko sadnih kislin, pektin, celulozo, glede na sorto pa več ali manj sadnega sladkoija in celo vrsto rudninskih snovi: kalcij, fosfor, kalij in druge. Jabolka so koristna, če jih uživamo surova ali kuhana. Jed, ki jo pripra’ mo z jabolki, ni le okusna, ampak tudi osvežujoča in krepčilna. Z oki som po jabolkih se ne more kosati nobena druga sestavina v jedeh. fjŽOLOVA JUHA Z JABOLKI Potrebujemo: 20 dag svežega fižola v zrnju, 1,25 1 vode, sol, lovor, poper, 2 dag olja,1 dag moke, 4 dag čebule, strok česna, 50 dag jabolk, 1 žemljo ali kruh j margarino za opeko kruha Fižol skuhamo z lovorom in soljo. Med kuhanjem dodamo svetlo žganje s čebulo. Preden je fižol kuhan, mu dodamo še na kocke zrez kisla jabolka. Tik pred serviranjem juhe fižol'in jabolka malo zmečkamo1 zvezdico za pasiranje. Žemljo ali kruh narežemo na kocke in jih na hitr° opečemo na margarini. Opečene kocke damo v juho, ko jo postrežemo. JABOLČNA POTICA Potrebujemo: Kvašeno testo: 50 dag mehke moke, 3 dag kvasa, 8 do 10 dag masla.* margarine ali 8 dag olja, 2,5 del mleka, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 8 < sladkorja, 1 žlico rama, sol. Nadev: 1 kg jabolk, 5 dag margarine, 1 rumenjak, 10 dag sladkorja, J>‘ del goste kisle smetane, 1 vanilin, 8 do 10 dag drobtin, cimet, 2 belja maščobo za piekač in sladkor za potresanje. Zamesimo kvašeno testo in pustimo, da vzhaja. Jabolka naribamo t kolobarje. Umešamo margarino, rumenjak in polovico sladkoija, rah primešamo kislo smetano in sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljf mo, namažemo s kremo, potresemo z jabolki, z vanilinom, s cimetom1 toliko drobtinami, da je nadev primemo gost. Testo tesno zvijemo , piotico, ga damo v namazan pekač, da vzhaja kot vse drage potice, spečemo. _______________________________________________ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO________________________________________________________ stran 7 SavaGlas, 11.10.2000 Minister dobro ocenil Splošno bolnišnico Brežice Treba bo varčevati! Brežice - “V osnovnem zdravstvu na območju Posavja in Dolenjske se srečujejo zlasti s pomanjkanjem zdravniškega kadra, ta problematika je izrazita v Krškem in delno v Brežicah. Glavni vzrok težav pa je napačna politika v prejšnjih letih, ki je sicer vedno poudarjala, da je zdravniških kadrov dovolj,” je okviru delovnega obiska v Splošni bolnišnici Brežice in Splošni bolnišnici Novo mesto dejal minister za zdravstvo Andrej Bručan. Minister sicer zaključuje obiske slovenskih zdravstvenih ustanov, ki bodo pokazali stanje na področju zdravstva. Minister za zdravstvo Andrej Bručan in državni sekretar, zadolžen za bolnišnično dejavnost, prim. Janez Zajec sta pozitivno ocenila poslovanje bolnišnice in njeno prizadevanje za doseganje ustreznega nivoja. Zagotovila sta nadaljnjo perspektivo bolnišnice, vendar z opozorilom na ekonomsko opravičljivost otroškega in porodnega oddelka zaradi stalnega upada rojstva. Sicer minister Bručan do konca leta napoveduje nov pravilnik o kategorizaciji bolnišnic, ki bo določal njihovo vsebino, torej izvajanje posameznih dejavnosti, a to ne pomeni, da bi v Brežicah omenjene oddelke ukinili, je še zagotovil. Zaposleni, predvsem predstojniki oddelkov, so opozorili na kadrovske težave, saj potrebe po zdravstvenem kadru rešujejo s hrvaškimi kolegi. V srednjeročnem planu si je bolnišnica postavila za nalogo izboljšati kadrovsko strukturo in do leta 2005 pridobiti deset novih specialistov. Na ministrovo vprašanje so izpo- stavili dobro sodelovanje z zdravniki drugih ustanov, h katerim pošiljajo paciente na preglede, opozorili na transport intenzivnih bolnikov in tudi na izredno kratke ča- kalne dobe, tako da jih nov pravilnik o naročanju na specialistične preglede ni posebno presenetil. Predstojnica internega oddelka dr. Vanda Kostevc Zorko je izpostavila težave v sodelovanju z zdravniki zdravstvenih domov, ki paciente pošiljajo v bolnišnico brez izvidov, kar odvzema čas in pov- zroča dodatne stroške. Direktor Bolnišnice Anton Zorko pa je opozoril, da imajo na 240 zaposlenih, in od tega 155 zdravstvenih delavcev, več kot 6 tisoč bolnikov letno in preko 60 tisoč ambulantno specialističnih pregledov. Letos bijejo boj z zaostrenimi pogoji poslovanja, in sicer s povečanjem stroškov, na katere bolnišnica nima vpliva, od učinkov uvedbe DDV, do 49% porasta energetike, 27 % porast stroškov prevoza na delo in podobno. Zaostrene pogoje delovanja je priznal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir in kot pozitivno ocenil odločitev o ustanovitvi Območne enote Krško, ki deluje kot end najboljših območnih enot v Sloveniji. Bolnišnica, ki je bila ustanovljena leta 1872, pa je v srednjeročnem planu letos prvič predvidena tudi v državni investiciji. Gre za graditev dvigala z veznim hodnikom, obenem pa obnavljajo tudi z lastnimi sredstvi in že v tem mesecu napovedujejo odprtje nove ambulante s CT-jem. Suzana Vahtarič Minister na obisku v bolnišnici Brežice Svetovni dan učiteljev Slovenija, Sevnica - 5.oktober je kot Svetovni dan učiteljev leta 1994 razglasil Unesco in sicer z namenom, da bi v javnosti okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica. Letos je potekal pod geslom “učitelji širijo obzorja”. Trenutno po svetu širi obzorja preko 55 milijonov učiteljev, ki - kot ' je zapisano v skupnem poročilu Unesca, organizacije za delo pri ZN in Unicefa - kljub včasih slabim delovnim pogojem, omejenim sredstvom in neustreznemu plačilu prispevajo k temu, da “gre svet naprej”. In zakaj je bil za Svetovni dan učiteljev razglašen prav 5.oktober? Tega dne leta 1966 so namreč na medvladni konferenci v organizaciji Unesca in mednarodne organizacije dela v Parizu sprejeli najpomembnejši mednarodni dokument, ki ureja položaj učiteljev ~ priporočila o statusu učiteljev. Učiteljski poklic se v pogojih sodobnega, hitro razvijajočega se sveta vse bolj spreminja. V takem svetu ne potrebujemo le formalno pridobljene izobrazbe, ampak tudi sposobnosti, ki omogočajo, da se čim bolj učinkovito prilagajamo hitrim spremembam. Učiteljeva naloga je torej približati strategijo vseživljenjskega učenja. * In v Sloveniji? Zadnje čase se zdi, da je prav nasprotno. Vloga in pomen učiteljev izgubljata na veljavi, njihova znanja in izkušnje so zanemarljive, strokovnost je odrinjena v ozadje. Pomembno pa je, h kateri politični opciji se nagibajo, če niso celo politično jasno opredeljeni. Ker jih večina kljub vsemu prisega, da so se za učiteljski poklic odločili, ker želijo vzgajati in izobraževati mlade, se niorajo kar naprej potrjevati, dokazovati svoj status v družbi in se boriti za temu primerno plačilo. Tudi posavski učitelji vse bolj ugotavljajo, da se bodo za svoj Položaj v družbi morali potruditi sami, minili so namreč časi, ko sta bila v kraju najbolj ugledna človeka - župnik in učitelj. Na OŠ Sava Kladnika v Sevnici doslej temu dnevu niso posvečali posebne Pozornosti, letos pa so pripravili krajše družabno srečanje s kulturnim programom, na katerem so se predstavile učiteljice, ki so to Šolsko leto začele službovati na tej šoli, medse so povabili še župana, šolo je obiskalo tudi nekaj študentov - njihovih nekdanjih učencev, sedanji učenci pa so imeli tega dne možnost v posebno košarico odložiti liste z opisom, kakšne učitelje si želijo. Ob tem v.d. ravnateljice Jelka Šlukan meni, da je prav, da imajo tudi učitelji svoj dan in poudaija, da učiteljski poklic ni le delo za denar ampak mnogo več. Od učiteljske zbornice kot stanovske organizacije pa pričakuje, da bo znala predstaviti vlogo učitelja. Ob letošnjem Svetovnem dnevu učiteljev so se oglasili tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti, kjer opozarjajo, da obstaja v Sloveniji sicer visoka stopnja načelnega zavzemanja za kako-vostno izobraževanje, vendar pa ni mogoče prezreti dejstva, daje bilo vse, kar so učitelji v zadnjem desetletju dosegli za večje priznanje svojega dela , posledica sindikalnih pritiskov in mnogih stavk. Hkrati sindikat poziva vse politične stranke, naj med seboj sklenejo zavezujoč dogovor o šolstvu, ki naj bo stvar nacionalnega konsenza in ne Poligon za merjenje politične moči. Pričakovati je bilo, da bo po letošnjem burnem začetku novega Šolskega leta in mnogih neljubih polemikah v javnosti med ministrom šolstvo in šolniki, minister vendarle učiteljem namenil kakšno prijaz-Uo besedo ob njihovem svetovnem dnevu, “minister Šturm pa nič”! Jelica Koršič Tudi v Posavju stavkali zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu Posavje - Zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah, domovih za ostarele, zavodih za zdravstveno varstvo in centrih za socialno pomoč so v petek, 6. oktobra izvedli dvourno opozorilno stavko, ki jo je organiziral Stavkovni odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Stavki pa se ni pridružil Sindikat kliničnega centra, saj meni, da znotraj te institucije ni sistemskih kršitev kolektivne pogodbe ter zato čas za stavko ni primeren. Delo v času stavke je, po zagotovilih sindikata zdravstva, potekalo v obsegu in načinu kot ob praznikih. In kako je stavka potekala v Posavju? Stavkali so v vseh treh posavskih zdravstvenih domovih, vendar le tisti zaposleni, ki so v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Delo je potekalo skoraj nemoteno, pa tudi pacientov je bilo v času stavke občutno manj kot običajno. Tudi pacienti v brežiški bolnišnici niso občutili stavke, čeprav je del zaposlenih stavkal. V lekarnah Krško in Sevnica so stavkali vsi za- posleni, v času stavke pa so izdajali zdravila na recept V brežiški lekarni je delo potekalo nemoteno, kot so nam povedali pa podpirajo zahteve sindikata. Stavkovni odbori so se sestali tudi v vseh posavskih domovih za upokojence, stavka pa ni vplivala na stanovalce. Na Centrih za socialno delo v Krškem in v Sevnici so v času stavke reševali le najnujnejše primere, vendar pa tudi tu ugotavljajo, daje prišlo v času stavke manj strank kot običajno. O stavki smo se želeli pozanimati tudi na Centru za socialno delo v Brežicah, vendar nam jih na dan stavke ni uspelo priklicati. Stavka je torej potekala brez zapletov, ali je prinesla rešitve pa bo pokazal čas. Janja Janšek S kvizom do bralnih navad in opismenjevanja Brežice, Ljubljana - V prestolnici seje minuli teden zaključil slovenski bralni kviz, ki se je pod okriljem občinskih knjižnic začel zgodaj pomladi/ftihodnji, četrti, kviz bodo izdali v tiskani in elektronski obliki, otroci pa bodo odkrivali Dolenjsko, Josipa Jurčiča in Primoža IVubarja. Iz brežiške občine so za temo Prežihov Voranc in Koroška poprijele šole Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, sicer samo z eno udeleženko, Dobova s podružnico Kapele, Globoko in Pišece, dve šoli pa se nista odzvali. Da so učenci v šolskih knjižnicah spoznavali Koroško in Voran-ca, so zaslužne predvsem knjižničarke - mentorice, in sicer po navedbah šol Metka Toporišič, Urška Skalicky, Slavka Šebrek, Doroteja Lipej, Vesna Kodrič in Rut Zlobec. Pod njihovim mentorstvom so učenci tudi reševali kviz. Brežiški reševalci se lahko pohvalijo z 239 pravilno rešenimi odgovori. Iz vsake šole so izžrebali po pet reševalcev in med temi šestindvajsetimi je končni žreb za republiški kviz v Ljubljani določil zdaj tretješolca Toma Mašiča iz OŠ Dobova. Med šolami je bila najbolj prizadevna prav OŠ Dobova, na kateri se je pod mentorstvom Doroteje Lipej kviza udeležilo kar 83 učencev, na Bizeljskem jih je bilo 56, 50 v Globokem, 31 v Brežicah, 18 v Pišecah ter 1 v OŠ Cerklje. Slovenski knjižni kviz je že tretjič zapored pripravila Pionirska knjižnica v sodelovanju s šestdesetimi slovenskimi osrednjimi knjižnicami in v povezavi s šolskimi knjižnicami na osnovnih šolah ter z Bralno značko Slovenije. Kviz, namenjen osnovnošolcem, je potekal od spomladi do droga - ne, hvala Blaževič dr. Marjetka, spec.spl.med. V serijo prispevkov o drogi namenoma vključujem tudi kratke opise dovoljenih drog. Njihova uporaba je tako razšiijena in njihovi učinki tako škodljivi, da to nikakor ne more biti odveč. Kofein. Da, tudi ta sodi sem. Prisoten je v kola pijačah, kavi, čaju, čokoladi. Je običajno prva droga, s katero pridemo v stik. Velike doze povzročajo nemir, vzbuijenje, sledita nespečnost in obrazna rdečica. Kofeinizem, kar pomeni odvisnost od kofeina, je klasificiran kot bolezen. Tobak. Koliko črnila je bilo prelitega za pisanje o škodljivosti nikotina? Kolikokrat ste že bili opozotjeni na škodljiv vpliv nikotina na vaše zdravje? Ali morda že s svojo kožo plačujete večji ali manjši davek zaradi te “prijetne nadloge”? Pa ste prenehali kaditi? Že vem. Tolažite se z mislijo, daje tisti revež umrl zaradi raka pljuč ali srčnega infarkta, pa ni nikoli kadil! Resje. Toda ali veste, daje pri kadilcih 25-krat večja verjetnost, da se razvije pljučni rak, kot pri nekadilcih in 3-krat večja veijetnost, da bodo umrli prej kot nekadilci? Ocenjuje se, da letno umre zaradi posledic kajenja več kot 3000 ljudi. Če se imate radi, prenehajte kaditi! Nikotin povzroča hudo zasvojenost in le 20 odstotkov je tistih, ki lahko prenehajo kaditi ob prvem poskusu. Kadijo že mnogi otroci in mladostniki. Ni treba navajati raziskav, dovolj je, da se ozremo naokoli, ko hodimo po cesti! Kajenja niti ne skrivajo več! Nekaj dejstev: - kar 19 odstotkov mladih pri nas se uvršča med redne kadilce - kar 17 odstotkov mladih je pokadilo svojo prvo cigareto že pri enajstih letih - fantje pokadijo prvo cigareto prej kot dekleta - večina mladih misli, da kajenje ni tako škodljivo, kot kažejo raziskave - pri mladih kadilcih obstaja večje tveganje, da bodo segli tudi po drugih drogah. V cigaretah je veliko škodljivih snovi, najnevarnejše so nikotin, katran in ogljikov monoksid. Kajenje zveča pulz in krvni tjak, zniža telesno temperaturo, zmanjša apetit in potrpežljivost Kot posledica kajenja se kažejo bolezni na dihalih, obtočilih, prebavilih in živčevju. Dokaj hitro se razvije odvisnost Mogoče je vzrok, da ne vetjamemo nevarnostim kajenja, v tem, da skoraj nismo priče trenutnim predoziranjem, pa še ta niso smrtna, tako kot so pogosto smrtna pri ostalih drogah. Pri tobaku gre za akumulacijo učinkov, ki bodo svoje zobe pokazali v nezdravi prihodnosti ... Kolikokrat so kadilci prenehali kaditi, saj kajenje enkrat pomiija, drugič deluje spodbujajoče! Kadilci poznajo učinek cigarete, ki doseže učinek hitro. Kajenje katerekoli droge je pravzaprav zelo nevaren način drogiranja, saj droga po pljučnem krvnem obtoku doseže učinek že v manj kot pol sekunde. Vendar koncentracija nikotina hitro pada in pol do tri četrt ure po zadnji cigareti telesno odvisen kadilec čuti potrebo po novi. Toleranca se zvišuje, telo želi vedno več. Če nikotina ni, nastopi abstinenčni sindrom, ki se kaže kot želja po kajenju, vzdražljivost, jezavost, vznemiijenost, težave pri koncentriranju, zmanjšana sposobnost razmišljanja spremembe v apetitu. Pa vendar je kajenje osebna pravica vsakega človeka Toda le, dokler ta di m ne škoduje tudi drugim. * rojstva v porodnišnici brežice Od 22.9. do 9.10.2000 Dečke so rodile: Melita Furlan iz Mihalovca Vinka Oder iz Reš-tanja, Vanja Bogner z Velikih Malenc, Anica Ivanšek iz Arnovega sela Jitka Cirjak iz Dečnega sela, Milana Lubšina iz Vrenske Gorce, Brigita Kresnik iz Raven pri Zdolah, Lidija Cizi s Piršenbrega, Erika Avguštin iz Osredka pri Tilki Gori, Elizabeta Martinčič s Čerine, Darja Reberšak z Libne, Nisere Morina iz Sevnice. Deklice so rodile: Jerneja Šavrič iz Brežic, Natalija Koprivnik iz Brežic, Jožica Volčanjk iz Krškega, Petra Jordan z Dmovega, Mateja Bogovič s Sremiča, Maijeta Bizjak iz Krškega, Nataša Pepelnak z Vrhovega, Nataša Volčanšek iz Pišec. Brežiška Višja strokovna šola sprejela prve študente Brežice - Po nekajletnih prizadevanjih so Brežice vendarle dobile Višjo strokovno šolo - program komercialist. V času vpisa od 25. do 31 .avgusta se je vanjo vpisalo 64 rednih in 58 izrednih študentov. Ker so za obe obliki izobraževanja razpisali po 70 prostih mest, so zainteresirani kandidati v septembru še imeli možnost za drugo prijavo. Takrat se jih je prijavilo preveč in morali so izvesti izbirni postopek. Tako bo na Višji strokovni šoli Brežice v prvem študijskem letu redno študiralo 73 in izredno 74 študentov. Predavanja za redne študente so se že začela 2.oktobra, za izredne pa se bodo začela 20.oktobra. Potekala bodo dopoldne, pogosto pa tudi popoldne, predvsem zaradi predavateljev, ki prihajajo iz gospodarstva in lahko predavajo le popoldne. Po besedah ravnatelja Franclja Packa so bili na pričetek študijskega leta kadrovsko dobro pripravljeni, že sedaj pa se kažejo prostorske težave in bo - sicer novo Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, kjer ima sedež tudi Višja strokovna šola - potrebno čimprej dograditi. J.K. septembra, predstavlja pa knjižnično-informacijsko opismenjevanje, ki na sodoben način uči otroke osnovnih vedenj o Sloveniji in njeni literarni zgodovini ter jih motivira za branje klasičnih umetnostnih besedil. S.V. KULTURA napovedi 12. -14. oktober Podsreda - Praznik kozjanskega jabolka, trg in grad Podsreda, celodnevne prireditve, razstave in kulturni programi 13. - 22. oktober Kapele - Čari jeseni v Kapelah, vsak dan od 10. ure dalje etnološka razstava Od ječmenovega zrna do bele kave na domačiji Lazare-vič-Kralj; od 12. ure dalje ogled kulturnih in ndtavnih znamenitosti 13. oktober Brežice - Odprtje državne razstave “Sadje in cvetje Slovenije -Posavje 2000” ob 13.uri v brežiškem gradu Artiče - Sadjarski praznik, ob 16. uri odprtje Sadjarske muzejske zbirke na Banovi domačiji 14. oktober Kapele - Čari jeseni v Kapelah, ob 12. uri zabavno etnološka prireditev Lupatva- od betve do kruha na Hotkičevi kmetiji v Vrheh 15. oktober Artiče -Sadjarski praznik, ob 9. uri odprtje Artiške sadjarske poti na Banovi domačiji 16. oktober Artiče - Sadjarski praznik, ob 17. uri predstavitev krajevnega spominka “Lesa” na Banovi domačiji 18. oktober Artiče - Sadjarski praznik, ob 16. uri odprtje sadjarske kolesarske poti 20. oktober Kapele - Čari jeseni v Kapelah, ob 10. zabavno etnološka prireditev Otroška jesen v Kapelah na Hotkičevi kmetiji v Vrheh 21. oktober Kapele - Čari jeseni v Kapelah, ob 12. uri zabavna prireditev Prav luštno je res na deželi na Hotkičevi kmetiji v Vrheh; ob 13. uri na “tamalem plač” spominska slovesnost Jesen v Kapelah pred 59. letf Artiče - Sadjarski praznika, ob 19.uri folklorni večer v Prosvetnem domu. kino Kino servis Brežice Sreda, 11.10., ob 20. uri Najina zgodba, romantična komedija; četrtek, 12.10., ob 18. uri Lekcija za gospo Tingle, komedija, ob 20. uri Najina zgodba; petek, 13.10., ob 18. uri Lekcija za gospo Tingle, ob 20. uri Najina zgodba; sobota, 14.10., ob 18. uri Lekcija za gospo Tingle, ob 20. uri Najina zgodba; nedela, 15.10., ob 18. uri Lekcija za gospo Tingle, ob 20. uri Najina zgodba; ponedeljek, 16.10, ob 20. uri Najina zgodba; torek, 17.10., ob 18. in 20. uri Jaz, Irene & jaz, komedija; sreda, 18.10., ob 18. in 20. uri Jaz, Irene & jaz; četrtek, 19.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Jake, Brian in Anna, romantična kom.; petek* 20.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Jake, Brian in Anna; sobota 21.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Jake, Brian in Anna; nedelja, 22.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Jake, Brian in Anna; ponedeljek, 23.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Skozi oko zasledovalca, akcijski film; torek, 24.10., ob 18. uri Jaz, Irene & jaz, ob 20. uri Skozi oko zasledovalca. Kulturni dom Krško Sreda, 11.10., ob 19. uri Deuce Bigalovv: Moški žigolo, komedija; četrtek, 12.10., ob 19. uri Deuce Bigalovv: Moški žigolo; sobota, 14.10., ob 20. uri Deuce Bigalovv: Moški žigolo; nedelja, 15.10., ob 18. uri Deuce Bigalovv: Moški žigolo; sreda, 18.10., ob 19. uri Misija: Nemogoče 2, akcijski; četrtek, 19.10., ob 19. uri Misija: Nemogoče 2; petek, 20.10., ob 20. uri Misija: Nemogoče 2; sobota, 21.10., ob 20. uri Misija: Nemogoče 2; nedelja, 22.10., ob 18. uri Misija: Nemogoče; torek, 24.10., ob 19. uri Kremenčkovi 2, komedija. v' ' Godba Sevnica poskrbela za lastno promocijo Sevnica - Orkester Godba Sevnica, ki se ponaša z bogato tradicijo in igranjem na zavidljivi ravni, sestavljajo zelo mladi godbeniki, večinoma učenci, dijaki in študentje s primernim glasbenim znanjem, ki se udejai\ja ravno z igranjem v Godbi. Kar lepo število članov Godbe nadaljuje s šolanjem na Srednji glasbeni šoli in Glasbeni akademiji. In kjer je mladost, tam je energija in volja po “višjem in boljšem” toliko večja. Zato si je skoraj 50-članski orkester pod vodstvom dirigenta Simona Urha zadal nalogo, da se bolj približa in predstavi kraju, v katerpm deluje. Sobotno dopoldne, ko je vrvež po ulicah Sevnice največji, so pred gostinskim lokalom “Paradiž”, kjer rado posedi staro in mlado, pripravili koncert, s katerim so želeli opozoriti nase. Z igranjem lahkotnega in zabavnega glasbenega programa jim je resnično uspelo zaustaviti korak mimoidočih - pa ne- samo to, po v ritmu zibajočih se postavah, smo sklepali, da sta bila ideja kot tudi sam program zaigranih pesmi, zadetek v polno. V imenu Sevničanov in vseh, ki jih je to sobotno dopoldne pot vodila mimo mladih glasbenic in glasbenikov, lahko rečemo, da je bila zamisel dobra in jo velja še kdaj ponoviti. V.Z. Enajsti ustvarjalni izziv projekta Sejalec Likovna kolonija Kostanjek 2000 Brestanica - Likovna kolonija je po svojih plodovih segla v soboto, 7. oktobra, ko si je osem umetnikov po uradnem delu v gradu Rajhenburg ogledalo lokacije na Kostanjku, v starem mestnem jedru Krškega in tudi okolico gradu Rajhenburg. Letošnje kolonije so se udeležili priznani umetniki iz domačega okolja, Ljubljane in Zagreba: Cvetka Miloš iz Brežic, Rudi Stopar iz Sevnice, Jože Marinč iz Kostanjevice, Zora Stančič iz Ljubljane, Jože Pristavec in Cene Globočnik iz Radovljice ter iz Zagreba Robert Šimrak in Miroslav Šutej. Projekt Sejalec je pravzaprav zamisel direktorja Radia Brežice in SavaGlasa Petra Špilerja, ki je znan po tem, daje predan umetnosti in nasploh vsem kulturnim zvrstem. To svojo značilnost potrjuje z besedami tudi ob tokratni koloniji: “ Če se spomnimo minulega leta in Likovne kolonije Brežice 1999, smo izpeljali zelo pozitivno kulturno aktijo, z njo premagali ovire in na koloniji združili umetnike od Kopra, Lju- bljane do Zagreba, Sarajeva, Beograda, Skopja in Prištine. Res ne tako obsežno kot lani, vendar tudi letos v koloniji gostimo dva hrvaška umetnika. To pa pomeni, da bomo z zastavljeno tradicijo nadaljevali. Sicer pa rastejo korenine Sejalca še iz galerije Hamer v Slovenski vasi. Moram poveda- ti, da na takih ustvarjalnih srečanjih ni nič politike, le pozitivna energija in vrednote, ki ostanejo kot zgodovinski dokument. Do sedaj smo iz teh srečanj izdali dve monografiji in en katalog. Nekaj takega pa imam v načrtu tudi letos. In naj še povem, da sta glavna sponzorja letošnjega srečanja udeleženih ustvarjalcev Radio Brežice in SavaGlas.” Tistega, česar politika ne zmore, zmorejo ljudje s širokimi obzorji, v kar je vpeta ogromna energija, vera v ljudi, ob tem pa brezmejna vztrajnost, ki daje rezultate. Sicer pa so vidni že tudi prvi rezultati druženja. Zbrani so si namreč že v soboto lahko ogledali novo vinoteko na Kostanjku, ki prehaja v tem trenutku že v končno privlačno podobo. Zasnovali so jo Jože Pristavec, Cene Globočnik in Peter Špiler. Svoje vizije ustvarjanja pa imajo tudi že vsi drugi umetniki. Nekateri sojih glasno odgrinjali. Mi jih še ne bomo. Za to bo čas na odprtju, ki bo v soboto, 14. oktobra, 2000 na gradu Rajhenburg s pričetkom ob 11. uri. Ta bo mikavna tudi zaradi preostalega spremljevalnega kulturnega programa. Natja Jenko Sunčič Peter Špiler, Rudi Stopar, Cvetka Miloš in Cene Globočnik Odraz močne energije in pozitivnosti Terme Čatež - V oktobru si lahko v avli hotela Terme ogledate razstavo slikarskih del Boža A. Koleriča iz Slovenj Gradca z naslovom Angeli. Različni bioenergetiki so slike potrdili kot energetske. V Termah so prvič na ogled. Kolerič velja kljub specifični izrazni obliki za ambasadorja življenja, vsa njegova slikarska dela in glasbeno izrazje odsevata močno energijo in pozitivnost, ki se razširi v ozračje in med ljudi. Božo A. Kolerič je v slovenskem prostoru znan predvsem kot glasbenik. In to dobro uveljavljen, saj njegove pesmi prepevajo Čuki in druge slovenske skupine. Po uspehih na glasbenem področje ga je pritegnila tudi slikarska umetnost in ga po nedolžnih spogledovanjih docela osvojila. Odkril je svojo izrazno pot, skozenj pa v svet zasijejo energije, ki jih s svojo subtilnostjo zazna, se jim preda in zaupa. Našle so vrata, srce umetnika, predanega energiji, ki vodi njegov čopič. To so potrdili tudi vsi bioenergetiki, ki so prišli z njim v stik. Kolerič pravi, da ima acijo in z dejanji. Od tod naslov vsak svojega angela, verjetno ne Angeli, ki so prvič uradno predsta-samo enega, saj nas podpirajo na vljeni in oznanjajo svoj prihod v vseh področjih z različnimi ener- večjem številu. Na ogled bodo do gijami, močjo, s čustvenostjo, kre- konca meseca. S. V. SAD J E SLOVENIJI POSAVJE Ž razstava delavnice strokovna predavanja ultuml programi ipi® Is IH' is Ife: Kaj pišemo, ko pišemo? In kaj beremo, kadar beremo? Podatki posavskih knjižnic kažejo na dvig bralne kulture. Kar je več kot odlično. “Menda ne spiš”, sem dregnila višjega knjižničarja Draga Pirmana na Vivinem koncertu. “Ne, predan sem absolutnemu užitku,” se je dal zmotiti kolega. Istemu gospodu, tudi predsedniku literarne sekcije Žarek KUD-a Brežice, sem sedela ob boku teden dni kasneje na 4. območnem srečanju literatov. Ošvrknila sem ga s pogledom. Človek, zasanjan v zadovoljstvu. Brez drezanja sem sklepala: bo že nekaj na tem. Saj, človek zadovoljen z doseženim. Kar je res. Organizator srečanja: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - OI Brežice. Tudi izdajatelj in založnik zbornika literarnih prispevkov z naslovom: ČE BESEDA BI DOMA OSTALA. Torej knjižica več. In če bi jaz doma obsedela in če beseda bi doma ostala, se ne bi dalo brati, da smo bili v dvorani brežiške glasbene šole komaj zadovoljivo posejani. Ob privlačnem programu sodelujočih članov literarne skupine KD Franjo Stipfovšek’ Gimnazije Brežice, dveh vokalistk in strokovne spremljevalke, literatke Vide Mokrin Pauer. Sama sem želela več takih, ki jim je mar, kako po papirjih in računalnikih premetavamo v besedah svoje misli. Je kriv čas? S temeljno napako: ure so prekratke. Dnevi so prekratki. Življenje je prekratko. Ki je poleg tega še težko. Preživeti vsakdan. V šolah, doma, v uradih, v gospodarstvu, kar ga še je. Ko so tu še čari televizije in radia na gumb. Z dosego hitre informacije. In senzacije iz rumenega tiska in tabloidov. Kdo je koga. Z nožem. Z jezikom. Itd. In to mora biti dobro napisano. Da se kupuje in bere. Torej, podiram podatke knjižnic. Pa je knjiga prijateljica. Tolažnica. Zdravilka. Duhovna hrana in vir navdiha. Napisanemu se predajamo v tišini. Knjiga vodi k pozabi. Je učiteljica in spodbuje-valka. Knjiga je biblioterapija. Dobro jo je razvil dr. Janez Rugelj-Svoje zdravljence že trideset let cepi s knjigo. In jim pomaga priti do “uvida”. Z branjem ( knjigo) iščemo sebe v svetu in drugih v sebi-Pomaga nam k razsvetljevanju in prebujanju najboljšega v nas. Je orožje in orodje. Prelistajmo kakšno zgodovinsko. Da ne bo preveli' kih zmot. Pišem, torej sem. Berem, torej sem. Iz zbornika: Suzana Petrovič: Pri njej Pri njej jutra dišijo po kavi. Po časopisu in tebi. Moja jutra nimajo vonja. Natja Jenko Sun$ GLASBA intervju DANILO KOCJANČIČ - KAMELEON, KI SVOJIH BARV NI SPREMENIL Danilo Kocjančič je tiste vrste glasbenik, kateremu lahko rečemo zvezda stalnica. Čeprav pravi, da zvezd pri nas ni, ker je trg premajhen, je Danilo na naši sceni prisoten že 35 let in prav gotovo je zvezda. Igral je v različnih glasbenih skupinah kot so KAMELEONI, PRIZMA, BAZAR, pa novejša HALO, pa še morda kakšna bi se našla. Najbolj pa ga poznamo kot odličnega avtorja številnih uspešnic. Sicer pa ni Melodij morja in sonca, če ni Danila Kocjančiča. Tkidi letos je zmagala njegova skladba ČRTA, ki jo je zapel Slavko Ivančič, prav tako na Novi sceni skladba OBRNI SE, ki jo je zapela debitantka POLONA FURLAN. Je dobitnik in lastnik številnih nagrad kot avtor skladb na Slovenskih popevkah, Pop delavnicah in seveda Melodijah morja in sonca. Danilo, zate vem, da si pravi Primorec, pa vendar, povej natančno, kje si doma? Prihajam iz Kopra. Veš, to je tipično spalno naselje, kjer ljudje hodimo spat.... Delaš pa seveda drugje? Tako je. Delam povsod drugod. Pravzaprav ustvaijam doma. Samo nastopam in igram z bendom drugod po Sloveniji. Si prav gotovo najuspešnejši avtor skladb pri nas v Sloveniji Tvoje skladbe kot so Dober dan še zaspan, Tina ne razume, Portorož 1905, Amerika in še in še, so še danes velike uspešnice, ki “pašejo” tudi v ta moderni čas, čeprav so nastale pred ' leti Nekako, kar univerzalen si Vedno sem poskušal narediti dobro skladbo. Sicer pa je pri meni tako, da ko ustvaijam doma ob kitari, mora skladba zazveneti že takoj, ko jo igram sam. Nikoli nisem tvegal m si rekel, bomo videli, gremo posnet, pa bo morda potem zvenelo dobro, kar nekateri tudi počnejo. Jaz pa ne mislim tako. Stvar mora dobiti takoj tisto pravo obliko. Kdaj pa pravzaprav komponi-eaš? Je to morda zvečer? Ne! Nikoli nisem ponoči napisal nobene skladbe. Vedno čez dan, takrat imam misli in ideje najbolj sveže in takrat sem najbolj sposoben ustvarjati. Pa se vrniva malo v zgodovino. Začel si igrati že kot najstnik. Ena najpopularnejših tvojih skupin je Prav gotovo KAMELEONI. Ja resje. Takrat sem hodil v srednjo šolo. In stvar je postala tako resna, bili smo zelo popularni, pa ne samo pri nas v Sloveniji, tudi v takratni Jugoslaviji. Takrat sem se od-ločil, da pustim šolo, ki sem jo sicer kasneje dokončal. Moram pa povedati, da so bili takrat čisto drugačni naši in pogoji za delo. Prepričana sem, da ste izstopali Povprečja, imeli ste namreč dolge hse, kar najbrž ni bilo dobro oziro- ma pozitivno za tiste čase. , Tudi to je res. Bili smo drugačni in stvar se je tako stopnjevala, da smo prišli do situacije, ko smo bili dobesedno prisiljeni pustiti šolo, saj smo imeli zaradi tega večne probleme. Kaj se je potem zgodilo z vami? Skupina je razpadla in nastala je nova. Predvsem smo morali v „vojsko“ in to je pomenilo tudi konec skupine. Moram povedati, da smo takrat tiste, ki so odločali o tem, kam bi kdo šel v vojsko, prosili, da bi nas na vojaščino poslali skupaj, vendar so se na žalost še posebej potrudili in nas poslali vsakega na svoj konec. Ker je zgodovina že za nami, je prav, da se posvetiva sedanjosti. V letošnjem letu si kar nekajkrat blestel kot avtor. Tvoje skladbe so kar zmagovale. Je pa še ena zanimivost, namreč skoraj vsako leto na glasbeno sceno pripelješ kakšno dobro in zanimivo pevko. Lara Baruca je ena od njih, čisto „sveža“pa je POLONA FURLAN iz Ajdovščine. Obe sta Primorki Nekako imaš prav. Pravzaprav se vedno trudim, da najdem kaj zanimivega. Pa iščeš sam, ali te na dobre gla- sove kdo opozori? Tinkaro Kovač sem recimo poznal že vrsto let, tudi Laro, saj se poznam z njenim očetom, ki je tudi glasbenik. Polono pa sem odkril tako, da so me poklicali fantje iz skupine Nova pot, kjer Polona poje. Šel sem jo poslušat in ugotovil, daje odlična pevka. Poleg tega še dobro iz-gleda in je zelo temperamentna. Torej „izpolnjuje“ vse pogoje za uspešno glasbeno kariero? Lahko bi tako rekli! Pred nedavnim si izdal svojo samostojno ploščo z naslovom VSE MOJE LJUBEZNI. Toje pravzaprav zbirka tvojih največjih uspešnic, ki so nastajale v različnih obdobjih. Na tej plošči pa so jih izvajali različni izvajalci tudi ti To je bila dobra poteza, kar sem naredil, saj gre za zbirko mojih najpopularnejših del, ki so aktualna še danes. Plošča se je in še vedno se zelo dobro prodaja. Pa morda veš, koliko skladb si do sedaj že napisal? Približno 150 jih imam narejenih. Prepričan pa sem, da jih bom še veliko napisal. Ali je to morda že eden od tvojih načrtov za prihodnost? Bolj ali manj. Prišel sem namreč do točke in ugotovitve, da bi bil čas, da se umirim, v smislu, da ne nastopam več v živo, saj nisem več rosno mlad. Bom pa seveda še vedno ustvarjal. Upam, da si ne boš premislil, ker bi bila to prava škoda! Si pa omenil, da boš počasi zaključil kariero nastopanja v živo. Sedaj si v skupini HALO kitarist. Zakaj, ko pa vam gre prav dobro? Veš, to je tako. Mi nismo bend, ki bi igrali na veselicah, niti si tega ne želimo, igramo glasbo, kije nam všeč. In danes niso več časi kot nekoč, ko je bilo cel kup plesišč in odrov, kjer smo lahko igrali. Pred 30 leti je bilo na naši sceni 10 bendov in vsi smo igrali povsod. Danes nas je malo moije in še to naj povem, da tudi zaslužka za takšne večje zasedbe ni. In potem se na koncu vprašaš, ali je vse skupaj sploh smiselno! Danes so aktualne zasedbe z dvema, morda tremi člani, le redki so, ki so uspešni kot velike skupine. Poleg tega pa je tudi ogromno izvajalcev takšnih in drugašnih. Veliko nas je. Veš, kar se mene tiče, ti moram priznati, da sem vesela, da boš še naprej ustvarjal. Bom rekla tako kot ena tvojih skladb -Toje dovolj zame! In če sva že pri novih skladbah, morda kaj novega pripravljaš za letošnjo EMO - izbor za Evro-song 2001? Pripravljam skladbo za Polono Furlan. Zdaj delam zanjo. Sicer pa moram narediti še cel kup skladb, tako da imam v tem trenutku ogromno dela. * Gotovo boš napisal spet kaj zanimivega. Veš kaj mi je pri tebi najbolj zanimivo? Ne, ne vem! To, da se ne ponavljaš. Čeprav nisi podlegel novim dance trendom, pa Idjub temu najdeš nekaj novega in sodobnega, kar skladbe naredi zanimive. Toje posebej opazno prav v skladbah Polone Furlan. A pri vsem skupaj veliko poslušaš sodobne ustvarjalce glasbe? Prav posebej jih ne poslušam, samo toliko, kolikor slišim slučajno iz radijskih sprejemnikov. Jaz. sem zrasel in se kot glasbenik izoblikoval ob ROLLING STONES-ih. Zame so oni še vedno zakon. Če že kaj poslušam doma, potem poslušam njih. Od njih sem se pravzaprav še največ naučil. Danilo je torej stari dobri rocker, ki je ostal zvest samemu sebi. Morda je prav zato tako dober in uspešen. Prav zanimivo bo slišati njegovo novo skladbo na letošnji EMI... Majda Arh-Sevšek slovenska narodna glasba Ansambel Alojza Grnjaka Mnogi se spominjajo ansambla, ki je pogosto igral v Prlekiji, v Prekmurju in na Štajerskem. Ansambel Alojza Grnjaka je nastal leta 1969 in je ‘kloval sedem let. Posneli so dve mali in pet velikih plošč. Ljudje so ga 'meli zelo radi in značilno za Gmjakov ansambel je tudi, da so vse plošče Prodali v zlati nakladi. Res pa je, da se njihove pesmi niso nikoli vrtele na I Prednji radijski postaji. ,. Alojz Gmjak se je na diatonično harmoniko naučil igrati sam in nanjo '8ra še danes, predvsem kat samostojni godec. Franc Slavinec, ki se jim je Pridružil leta 1969, je za ansambel pisal tudi besedila, predvsem.o dogod-I ^ iz domačega kraja. Bila so neke vrste vaška kronika. Na prvem ptujskem 1 Rivalu je ansambel s skladbama Prleški vasovalec in Na kolinah prejel I nagrado občinstva. Med najbolj priljubljenimi so še Večerni zvon, I lepa si zemlja slovenska, Pri nas doma, Po poti domov in Našim bra-IV In prav zaradi priljubljenosti ansambla nekoč so v teh dneh izšle pri J ^ožbi Nika njihove skladbe na štirih kasetah in dveh zgoščenkah. S.P. Ansambel Sredenšek sextet Ansambel Sredenšek sextet je pred kratkim praznoval 15-letnico delovanja. Najprej so igrali predvsem v tujini. Ansambel sta ustanovila brata Jože in Vlado Sredenšek. Pri nas smo ga bolj podrobno pričeli spoznavati s skladbama Bela roža in Štajerc naš je very good. V tujini so izdali kar enajst glasbenih projektov, ob njihovi petnajstletnici pa je na domačem trgu izšla četrta kaseta. Pohvalijo se tudi z dvakratno udeležbo na festivalu Slovenska polka in valček. Ansambel sestavljajo Andrej Hudobreznik, Dušan Štriker, Jože Handl, Marko Zaveršnik, Jasmina Maček in Jože Sredenšek. SP Besedilo za vas Slovenija, od kod lepote tvoje Besedilo Marjan Stare Povsod, kjer mi seže pogled, lepota zasanjana, kje najti še lepši je svet, kje lepše je kot doma? Se s hribov v daljave zazrem prek gričev dolin, gora, v daljavi še modro morje uzrem, kje lepše je kot doma? Slovenija, od kod lepote tvoje? Pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma! Slovenija, naj tebi pesem pojem: Ne išči sreče drugod kot le doma! Povej še, oblaček ti bel, obhodil že ves si svet -je lepša dežela še kje kot naša, kjer sem doma? Je vetrič veselo zapel, preletel je prek sveta, in takih lepot ni našel nikjer kot tule, * kjer sem doma! lestvice r a d i o /b r. e žice •m—.T ki«s,9MMx Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. ZALJUBLJENA - MAJDA ARH 2. TI ZAVAJAJ ME - ANIKA HORVAT 3. TO JE DOVOLJ ZAME - POLONA IN NOVA POT 4. RDEČ FERARI - NATALIJA VERBOTEN 5. ŽENSKE, KI PJEJO PIVO - ANDREJ ŠIFRER 6. NE KLICI ME - NUŠA DERENDA 7. MANUELA - DOMINIK KOZARIČ 8. NE ZNAM - PELE 9. SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK 10. SEDEM LET - DON MENTONY BAND TUJA LESTVICA L TEMPERA - CUBISMO & GIBONI 2. I TURN TO YOU - MELANIE C 3. COULD I HAVE THIS KISS FOREVER - W. HOUSTON & E. IGLESIAS 4. LUCKY - BRITNEY SPEARS 5. WE WILL ROCK YOU - FIVE 6. JUTRO DONOSI KRAJ - VESNA PISAROVIČ 7. A LITTLE GASOLINE - TERRI CLARK 8. LATINO LOVER - LOONA 9. WHEN-A VVOMANGABRIELE 10. SUN FUN BABY - PASSION FRU1T LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. L V SLOVENIJI JE RES VESELO - ans. Vinka Cverleta 2. TANGO - ans. Breza 3. MI OBLETNICO PRAZNUJEMO - Gašperji 4. PETDESET LET GA JE UJELO - ans. Tak tik 5. OB POTOKU - Litijski odmev KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:. Glasujem za tujo skladbo:__________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:________________________■ Kupone pošljite na naslov: . Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice M**" P^SKl^ VABIMO NOVE ČLANE na avdicije, ki bodo: v četrtek, 12.10. od 14.do 15. ure v petek, 13.10. od 13. do 15. ure in od 18. do 19. ure ter vsak petek na naši vaji ob 19.30.uri. Posebno zaželjeni moški glasovil Veliko pojemo, koncertiramo, potujemo in smo dobri prijatelji, zato mi avtomobilizem Prva predstavitev Mobi kroga je uspela Črešnjice pri Cerkljah - Mimo lahko rečemo, da so ljubitelji adrenalinskih bencinskih športov v Posavju dobili novo poslastico in novo ljubezen - avtomobilistične dirke. Na avtodromu Mobi krog v neposredni bližini vasi Črešnjice v KS Cerklje ob Krki se je minuli konec tedna odvijala zanimiva prireditev - finale evropskega prvenstva turističnih avtomobilov - Evro STC Cup. Močno deževje je sicer prva dva dni res okrnilo predstave, zato pa je bila nedelja več kot uspešna tako zaradi izvedbe dirk kot tudi zaradi številnih obiskovalcev, saj se jih je zbralo za naše razmere skoraj neverjetno število. Prvi dan po odprtju so se na prizorišču odvijale tehnične in administrativne obveznosti, deževna sobota pa je prinesla tudi že prve dirke. Toda močno deževje je okrnilo program tega dne, saj so organizatorji morali prestaviti dirko Octavia race na naslednji dan. Nedelja, ki se je vendarle nekoliko zjasnila, pa je postregla z resnično zanimivimi predstavami. Vsaka od dirk je bila zanimiva na svoj način, najbolj zanimiv pa je vsekakor bil prav finale evropskega pokala turističnih avtomobilov - Evro STC Cup. Marsikdo je bil presenečen nad dejstvom, da imamo v "Posavju oziroma kar v neposredni bližini Mobi kroga tudi prekaljenega dirkača. Domen Stavt je namreč domačin z bližnje Gorice, ki je že prekaljen dirkač, saj je z ekipo Pagrad Rac-ing Team v kartingu že osvajal najvišja mesta. Tako je bilo moštvo leta 1989 okronano z naslovom Prvaka nekdanje Jugoslavije, leta 1994 pa so bili prvaki pokala Daihatsu. Domen Stavt je z dirkanjem v kartingu začel leta 1988, po Domen Stavt osvojitvi zadnjega naslova, torej po letu 1994, pa ni več tekmoval, tako da sc je tokrat na Mobi krogu po šestih letih ponovno predstavil. Prvo tekmovanje po dolgoletnem premoru je že prineslo tudi prvi uspeh na domačem dirkališču, saj je ekipa Pagrad Racing Teama pod okriljem Fuch Racing Teama s Hondo Integra osvojila že svojo prvo zmago v kategoriji 2QP0 ccm “N”. Sicer pa Domen Stavt pravi, da je bilo nemogoče ne sodelovati in dirko samo gledati, zato se bo tudi v prihodnje skupaj s svojo 20-člansko ekipo udeleževal dirk, sodelovali pa bodo tudi pri nadaljnji ureditvi avtodroma. Prireditev je torej ne glede na slabo vreme uspela in glavni organizator Matjaž Tomlje, ki je sicer uveljavljen dirkač in znano ime tudi v tujini, je bil upravičeno zadovoljen, saj so organizacijo javno pohvalili tako tuji gostje kot tudi vodstvo AMZS. Avtodrom Mobi krog pa bo že v prihodnji pomladi gostil nove dirke, saj naj bi bil v koledarju avtomobilističnih prireditev zabeležen kar petkrat, slišati pa je bilo tudi, da bodo na Mobi krogu izpeljali še motoristične dirke. Sicer pa Mobi krog poslej očitno ne bo miroval, kajti skozi vse leto se bo na njem dogajalo kaj zanimivega. Karmen Molan Številni obiskovalci so bili navdušeni nad atraktivnimi vožnjami. napovedi tek 15.10.2000 - ŠD Sušica Dolnja Pirošica, 5.tek po vinski cesti in finale Dolenjskega pokala v tekih ob 15.uri nogomet 14.10.2000 - 3.SNL Sever - 10. krog Krško:Paloma ob 16.00 uri motokros 15.10.2000 - AMD Brežice organizira na motokros stezi Prilipe prvi uradni dvoboj med vozniki iz Slovenije in Hrvaške v razredih .125 in 250 ccm ter mednarodno dirko razreda 85 ccm. raketno modelarstvo Drago Perc svetovni prvak Liptovski Mikulaš - Na Slovaškem seje odvijalo 13. svetovno prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki se ga je udeležila tudi 17-članska državna reprezentanca Slovenije. Zelo uspešno sta nastopila tudi dva tekmovalca iz ARK Vega iz Sevnice Drago Perc in Igor Štricelj. Drago Perc je osvojil naslov svetovnega prvaka V tekmovanju raket s padalom, prav tako pa je v isti kategoriji osvojil tudi drugo mesto ekipno. Igor Štricelj pa je zasedel 6. mesto z ekipo Slovenije v tekmovanju raket s trakom. Svetovnega prvenstva se je skupno udeležilo okoli 300 tekmovalcev in sodnikov iz 20 držav, od skupno sedmih kategorij pa so slovenski tekmovalci nastopili v članski kategoriji v šestih, mladinci pa v petih kategorijah. Skupno so osvojili kar osem odličij, od tega dve zlati, eno srebrno in pet bronastih- šah Ekipni troboj ob Dnevu upokojencev Hrastnik - Društvo upokojencev Hrastnik je ob Dnevu upokojencev organiziralo ekipni šahovski troboj Društev upokojencev Trbovlje, Sevnica in Hrastnik-Zmagala je ekipa DU Sevnica s 3 meč točkami in 5 točkami iz vseh iger, drugo mesto so zasedli upokojenci Trbovelj z dvema meč točkama in štirimi iz vseh igef' tretji pa so bili šahisti Hrastnik^ z eno meč točko in tremi točkam1 iz vseh iger. Zmagovalno ekip0 Sevnice so sestavljali Ludvik Cvirn, Janez Blas, Predrag Lazič-Franc Derstvenšek in Marti11 Mirt. . Spoštovani bralci! Vabimo vas, da se nam ogla; site s svojimi športnimi podvig1 in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstil1 v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih ali rekreativnih prireditvah. Naš naslov: Časopis Sava<5' las, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, mail:sava.glas@radio-brezice.S|: Dobrodošli med nami in veliko športne sreče! j olimpijske igre Primož spet doma Brežice - 27: letne igre moderne dobe, torej Olimpijske igre, so končane. V domovino so se vrnili vsi slovenski športniki. Med prvimi, ki so ga pozdravili na letališču Po vrnitvi domov Primož že pridno pomaga v svojem klubu AK Fit Brežice. Na brežiškem mnogoboju je sodil pri skoku v daljino. Brnik je bil olimpijski prvak v streljanju v trojnem položaju Rajmond Debevec, prejšnji ponedel- C jek pa se je vrnila tudi glavnina udeležencev, med katerimi je bil tudi brežiški atlet, metalec kladiva Primož Kozmus. Prijatelji iz AK Fit Brežice ter njegovi najbližji so ga pričakali kar na letališču, ponovno snidenje po mesecu dni pa je bilo seveda prisrčno. Primožev trener Vladimir Kevo, ki je za to priložnost organiziral kar skupinski prevoz pa je priznal, da je komaj čakal vrnitev svojega varovanca, saj ga je že pošteno pogrešal. Seveda je tudi sam Primož pogrešal domače okolje in se je tako svojega prihoda kot tudi prijateljev zelo razveselil. Že dan po prihodu pa je za športnp oddajo Radia Brežice strnil svoje vtise. Povedal je, da je bilo v Avstraliji sicer na svoj način lepo, a da je nekako tudi razočaran. Glede na vse nevšečnosti, ki so ga spremljale tako rekoč od trenutka, ko je potrdil olimpijsko “A” normo, pa vse do nastopa v kvalifikacijah, pa pravi, daje nenazadnje lahko še kar zadovoljen. Zdaj si bo mladi brežiški olimpijec privoščil nekaj počitka, potem pa se bo začel temeljito pripravljati na nove nastope, seveda pa zdaj, ko je enkrat okusil čar olimpizma ve kaj je njegov cilj, Atene 2004! Karmen Molan speedway Pri prvaku nič novega! Krško - Zadnja dirka letošnjega državnega prvenstva posameznikov, ki je bila na stadionu Matije Gubca v Krškem, ni prinesla nič novega. Razplet prvenstva je bil pričakovan in nenazadnje znan vsaj dirko pred finalom. Zato pa je dirka postregla s kar nekaj prijetnimi presenečenji, predvsem kar zadeva mlade voznike. Skratka, z lovoriko državnega katerih izkušenih ne gre bati. Še prvaka se je tudi letos, in to že četrtič zapored, okitil Ljubljančan Matej Ferjan, ki je bil ne glede na zadnjo dirko neporažen in je v skupnem seštevku zbral 140 točk, tudi letos pa si je drugo mesto priboril krški voznik Izak Šantej, 110 točk, tretje pa Ljubljančan Tomaž Šušteršič, 93 točk, ki pa se je odločil, da zaključi svojo športno pot. Izjemno je presenetil mladi ljubljanski voznik Matej Žagar, ki si je po borbenih vožnjah privozil uvrstitev v finale A, kjer bil zelo uspešen, saj je zasedel drugo mesto, za Matejem Ferjanom, tretji pa je bil Izak Šantej. Tudi krški voznik Primož Klenovšek je vzpodbudno zaključil svojo prvo tekmovalno sezono na devetem mestu, v posebnem točkovanju mladih voznikov pa je za Matejem Žagarjem zaostal le za dve točki. In če sodimo še po ostalih mladih, se za razvoj slovenskega speedwaya navkljub slovesu nc- posebno pa ne v prestolnici mojstrov peščenih steza, Krškem. Sezona je tako zaokrožena, zima bo čas priprav in prihodnjo pomlad bomo spet lahko uživali v atraktivnih nastopih. Seveda pa bomo prihodnje leto nekoliko bolj pozorni na najmočnejša tekmovanja, kjer se bo kot prvi Slovenec preizkusil tudi letošnji kontinentalni prvak Matej Ferjan. Karmen Molan Matej Žagar, Matej Ferjan in Izak Šantej . atletika Uspešni dnevi atletike v Brežicah mali nogomet ŠPORT Občinska liga malega nogometa Brežice - Pod okriljem Športne zveze Brežice so bile odigrane tekme sedmega kola občinske lige v malem nogometu. Ekipa Sobenje vasi je bila uspešnejša od ŠD Orlica Pišece, rezultat srečanja 5:4, AV Brežice je izgubilo s 4:5 proti ŠD Rigonce, tudi Mana Artiče ni bila uspešna, saj je proti KMN F-16 izgubila z 0:2, ŠD Tuš Market Bizeljsko je z 1:2 izgubil proti Vulkanizerst-vu Furlan, Elektronic pa je z 1:7 izgubil proti Belemu konjičku. Road bar Nakani in ŠD Krka-Jurčck sta igrala neodločeno 2:2, v zaostali tekmi šestega kola pa je bila ekipa Belega konjička z 10:2 uspešnejša od AV Brežice. Po sedmih odigranih kolih sta na vrhu razpredelnice ekipa Belega konjička, ki ima 19 točk, .prav tako 19 točk ima tudi ekipa Road bar Nakani, Mana Artiče je s 17 točkami na trenutnem tretjem mestu. Na lestvici strelcev pa vodi Stane Jalovec s 13 točkami iz ekipe Sobenja vas. nogomet Nastopi posavkih nogometašev Posavje - V 9. krogu 3.SNL Severje ekipa NK Posavje Krško gostila NK Paloma in zabeležila neodločen izid srečanja 3:3. V 2.SML in 2. SKL pa sta ekipi Posavja gostovali v Slovenski Bistrici. Kadeti so zabeležili zmago z rezultatom 6:1, medtem ko je bila mladinska ekipa NK El-mont Posavje poražena z 1:0. V Medobčinski zvezi Celje-pa so starejši in mlajši dečki igrali 6. krog srečanj. Ekipi Posavja Brežice sta gostili ekipi iz Velenja, vendar pa je premočno deževje preprečilo izvedbo tekem. Ekipi Posavja Krško sta gostovali v Rogatcu, mlajši so zabeležili zmago z 2:0, starejši pa kar z 10:1. RmGlas Brežice - V organizaciji AK Fit Brežice so se pretekli vikend kar tri dni zapored na novem atletskem stadionu v Brežicah odvijala atletska tekmovanja. Prvi dan so potekali šolski štafetni teki, drugi in tretji dan pa še mnogoboji. Zelo zanimiv pa je bil tudi “mnogobojček”, na katerem so se preizkusili najmlajši. Žal je organizatoijem vreme ponagajalo, a tekmovalcev to nikakor ni motilo. KJVL KRONIKA ......... .....................................................................................u- Kaj pomaga dobra zakonodaja, če se v praksi ne izvaja Mag. Debelak: “ Z vstopom v EU bomo delali za vse oz. v imenu vseh!” Čatež - Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev je pripravilo enodnevni strokovni posvet na aktualna vprašanja slovenske migracijske in azilne politike. Čatež ni izhran naključno, saj ta problematika postaja na južni meji iz dneva v dan bolj pereča. Zato je Združenje na lanskem ustanovitvenem zboru za vodjo Sekcije za migracije izbralo Ivanko Medvešček iz brežiške Upravne enote. Kot gosta predavatelja je povabila vodjo twinning projekta Avstrija - Slovenija Oliverja Seiffar-tha iz Zveznega ministrstva za notranje zadeve Avstrije, ki je izpostavil, da je naša država najdlje na področju urejanja zakonodaje v približevanju Evropski uniji (EU) in prva med kandidatkami za vstop. Vendar hkrati ostaja problem pripravljenosti rruyne infrastrukture za vso breme, ki naj bi se preselilo iz avstrijske na slovensko-hrvaško mejo. Predsednik združenja mag. Slavko Debelak je izpostavil problem vzpostavitve zunanje meje EU. Na 670 km slovensko hrvaške meje imamo po njegovem 36 mejnih prehodov, ki so čma gradnja. Maloobmejni sporazum jih na celi mejni črti predvideva še 17, a če jih ne bomo odprli pred vstopom v EU, bodo o njih odločale vse članice. O trenutnem stanju na mejnih prehodih je mag. Debelijk kritičen: “Nobeden od 36 obstoječih ne zadošča zahtevanim trem ukrepom EU, ne schengenu, tj. policijskemu, carinskemu in veterinarskemu izvajanju nadzora zunanjih mej EU.” Samo na primer za veterino je na enem prehodu potrebnih 24 objek- tov. Mejne prehode je potrebno urediti v dveh do treh letih, tega se končno zaveda tudi Vlada RS, ki je junija letos ustanovila medresorsko delavno skupino, ki mora ugotoviti stanje na mejnih prehodih. Vodi jo mag. Slavko Debelak, in čeprav komisija še ni potijena, so prve ugotovitve porazne: ‘Ta trenutek je zadeva taka, da se na segmentu logistike ne ve, kdo pije, kdo plača. Vse pristojnosti so na Servisu skupnih vladnih služb, ki jim ni kos.” “Na treh mejnih prehodih Gru-škovje, Jelšane in Obrežje in železniškem v Dobovi, naj bi prednost- no zgradili vse potrebne terminale za vse tri nadzore, ki jih zahteva EU, še štiri pa usposobili za policijski in carinski nadzor. Ureditev enega mejnega prehoda po vseh zahtevanih standardih terja 5 milijard SIT’, je še kritično opozoril. Zato delovna skupina od Vlade RS zahteva, da nemudoma zagotovi prioriteti izgradnje mejnih prehodov in zagotovi njihovo legalizacijo in obenem določi pooblaščenega in-vestitoija, da se ne bi denar pršil med posameznimi ministrstvi. Višja svetovalka na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Nina Gregori, je predstavila slovenski pogled na temo posveta: “Čeprav sta se azilna in imigracijska politika razvijali ločeno, pa praksa kaže, da so se v večini razvitih držav humanitarni motivi ob sprejemanju beguncev prepletali s stanji na trgu dela in so tako mnogi begunci postali stalni priseljenci v državi gostiteljici.” Samo letos je bilo ob nekaj več kot polovici leta v dom nastanjenih že več'kot 5000 azilantov, lani sedemkrat manj. Migracijska politika se prepleta z vrsto vprašanj predvsem glede spoštovanja civilnih, socialnih, ekonomskih, kulturnih in političnih pravic različnih kategorij priseljencev, vključno z ukrepi, namenjenimi njihovi zaščiti ter z medetičnimi odnosi. Državni podsekretar MNZ iz Sektorja za azil Vladimir Korošec je poudaril, daje stanje na področju azila v Republiki Sloveniji dejansko nujna zahteva. Poudaril je: 'Treba je sprejeti določene ukrepe, ki bodo zagotovili normalno izvajanje nalog na tem področju, predvsem pa, da se nekako omeji izreden pritisk tujcev, ki v zadnjem obdobju že kar ogroža institut azila”. In pojasnil, da bo MNZ sprejelo več ukrepov, ki naj bi pripomogli k ureditvi razmer na tem področju. Suzana Vahtarič Nina Gregori, Ivanka Medvešček, mag. Slavko Debelak, Vladimir Korošec in moderator Matjaž Dolšina Hudi prometni nesreči Gornji Lenart, Cundrovec, 1.10. - 25-letni R.Ž. iz okolice Brežic je v jutranjih urah z osebnim vozilom na regionalni cesti proti Spodnji Pohanci zapeljal na desno neutrjeno bankino in nato trčil v betonski dovoz do stanovanjske hiše. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče, kjer je ostalo na levem boku. Voznik je ostal ukleščen, tako daje morala posredovati poklicna gasilska enota Krško. Zaradi hudih telesnih poškodb je bil voznik zadržan na zdravljenju v brežiški bolnišnici, v postopku pa so ugotovili, daje vozil pod vplivom alkohola. Napihal je 0,64. V popoldanskem času se je zgodila še ena podobna prometna nesreča. 37-letna državljanka Švice je vozila kombinirano vozilo po lokalni cesti iz Črnca proti Malemu vrhu. Pri Cundrovcu je v desni Pregledni ovinek pripeljala z neprimerno hitrostjo glede na mokro vozišče. Vozilo je začelo zanašati, nato pa je trčilo v varovalno ograjo na mostu čez potok Gabernico. Trije sopotniki so dobili pri trčenju lažje telesne poškodbe, otrok pa hude. Požar zaradi nepazljivosti? Sevnica, 2.10. -Sevnlški policisti so nekaj pred 17. uro obravnavali požar v gostinskem lokalu. Ugotovili so, da je požar zakrivilo olje v cvrtniku. Ogenj se je razširil na električno napeljavo in kuhinjsko opremo. Pri gašenju dobila je ena oseba lažje opekline po rokah, požar pa so lokalizirali najemniki lokala in sevniški gasilci. Po prvi oceni je škode za pol milijona SIT. Voznik se ni dal ukrotiti Bukošek, 30.9. - Pri kontroli prometa v naselju so policisti ustavili voznika tovornega vozila, ki je peljal 68 km/h. Hrvaški državljan (32 let) je kazal tudi znake alkoholiziranosti, kar je z izmerjenimi 2,08 promila potrdil elektronski test. Kljub prepovedi nadaljnje vožnje se je odpeljal naprej, tako da so ga pri vnovičnem ustavljanju vzeli s seboj na pridržanje do streznitve. Bogat plen Čatež ob Savi, 29. 9. - Neznani storilec je v večernem času vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil bogat plen. Pobral je več kosov zlatnine, bančne čeke in video kamero. Lastnik ima za približno 1,5 milijona SIT škode. Ilegalni prehodi se stopnjujejo Dobova, 9.10. - Samo ob zadnjem koncu tedna so policisti iz Dobove in Brežic pri ilegalnem prehodu državne meje prijeli 19 tujcev. 9 je bilo Romunov, 8 Moldavijcev in 2 iz Bangladeša. Kršitelji so bili zavrnjeni na Hrvaško. r n p M pravni nasveti Določitev parcelne meje Pogosto se zgodi, da meja med Parcelama ni več prepoznavna in Potem se pojavi vprašanje, kaj storiti. Taka zabrisana meja se lahko obnovi v geodetskem mejnem ugotovitvenem postopku. Na *a način se meja obnovi na podlagi podatkov zemljiškega katastra ‘n se konča s podpisom geodetskega zapisnika. Meja, ugotovljena in zamejničena v tem postopku, dobi status dokončne meje ter Je evidentirana v zemljiškem katastru. O njenem poteku so se last- Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin niki prizadetih parcel soglašali s podpisom zapisnika.Predpogoj za takšno označevanje meje v naravi. pa je, da glede predmetne meje ne teče sodni postopek. Vsi lastniki prizadetih parcel morajo dati soglasje, da se uradno vzpostavi meja po podatkih zemljiškega katastra. Seveda pa morajo biti podatki v zemljiškem katastru zanesljivi, ali pa vsaj toliko zanesljivi, daje možno na njihovi podlagi vzpostaviti mejo. Treba je še pripomniti, da se postopek za ugotovitev meje lahko izvede samo na zahtevo in stroške lastnika prizadete parcele. Vloga za izvedbo postopka Vlogo za izvedbo postopka lahko vloži samo lastnik parcele, ki želi s tem postopkom določiti mejo. Kadar je lastnik parcele samo ena oseba, o vložku vloge ni nobenega dvoma.Zaplete se v primerih solastnine ali skupne lastnine predmetne parcele. V praksi se je izoblikovalo mnenje, da je potrebna vloga oz. soglasje k vlogi vseh solastnikov oz. skupnih lastnikov predmetne parcele. Drugače povedano, vsi solastniki sporne parcele morajo imeti vsaj možnost sodelovanja v postopku in zavarovanje svojih interesov. Le v primeru, če prebivališče lastnika parcele ni znano, ali daje lastnik pokojni, je dana možnost nadomeščanja volje lastnika s strani drugega solastnika mejne parcele. Sodni postopek za določitev meje Meja, ugotovljena po sodnem postopku, ima močnejšo veljavo kot tista, ki je ugotovljena v upravnem postopku. V upravnem postopku določena meja, se lahko v sodnem postopku spremeni, obratno pa to ni mogoče. Sodno določena meja postane pravnomočna in se pozneje lahko spremeni samo z obnovo postopka. Ne more pa pri določitvi meje teči sodni postopek in upravni postopek vzporedno. Kadar je sprožen sodni postopek za določitev meje, upravnega postopka ni več mogoče sprožiti.Prav zato mora biti pri vlogi za prenos meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča, da o meji za vzpostavitev katere se zahteva, ne teče sodni postopek. Na obrazcu vloge za uvedbo postopka prenosa posestne meje v naravo je že navedena izjava, da o meji predmetne parcele ne teče sodni postopek, ki jo skupaj z vlogo podpiše njen vložnik. Vloga je tudi nepopolna, če vložnik k vlogi ne priloži izjav lastnikov prizadetih parcel. Lastniki prizadetih parcel lahko izrazijo svoje soglasje in strinjanje o poteku meje samo o po- 113 - 113 - 113 - 113 Od 28. septembra do 9. oktobra Prometne nesreče Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 55 prometnih nesreč, od tega 4 s hudimi in 2 z lažjimi telesnimi poškodbami. Patrulja je na hitri cesti ustavila državljana Romunije, ki mu je alkotest pokazal 3,61. Ilegalni prehodi Skupaj je bilo prijetih 75 ilegalnih prestopnikov državne meje, od tega skupno 20 državljanov Turčije in dva prevoznika iz okolice Kranja, ter skupino 3 državljanov ZRJ in 3 Makedonije, skupaj s tremi prevozniki iz okolice Ljubljane. .Vsi tujci so bili zavrnjeni na Hrvaško, zoper prevoznike pa podane kazenske ovadbe. Ponarejanje listin Beležijo 9 tovrstnih kršitev, od tega prijetje skupine 5 Turkov s ponarejenimi vizumi. Zoper vse kršitelje je bila podana kazenska ovadba, za tem pa so bili zavrnjeni na Hrvaško. Zaseg orožja, vozil, mamil Na Obrežju so policisti zasegli državljanu Italije nov Fiat Pun-to. Na prehodu v Slovenski vasi pa pri državljanu Hrvaške 43 nabojev. Zoper kršitelje so bile podane kazenske ovadbe, najdeni predmeti pa odvzeti. Tatvine in vlomi Neznanec je iz stanovanjske hiše na Čatežu odnesel za 1,5 milijona SIT različnih predmetov. Iz učilnice Srednje tekstilne šole v Sevnici je neznanec iz šolske torbe ukradel mobilni telefon, vreden okoli 30 tisoč SIT. Iz gospodarskega poslopja v Mrčnih selih je izginilo okoli 36 kvadratnih metrov opaža in tri okna v vrednosti 120 tisoč SIT. 112 - 112 - 112 - 112 Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško od 28. septembra do 9. oktobra beležijo 39 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 15 za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli in posredovali so še 7 naročil za odvoz kadavra. . Med gasilskimi intervencijami so na Stankovem gasili goreče vozilo v bližini stanovanjske hiše in gozda. Kljub intervenciji PGD iz Sobenje vasi, s Čerine in Obrežja je dve leti staro vozilo skoraj uničeno. V Krškem je na Aškerčevi ul. zagorel pralno sušilni stroj, prisebna stanovalka je izključila električni tok, tako da so PGE le pregledali situacijo. Občanka iz Malkovca pri Sevnici pa je pravočasno opazila ogenj pri zidanici, tako da ni večje škode. Iz prevrnjenega vozila je PGE Krško izrezala voznika na regionalni cesti pri Gornjem Lenartu. Sevniški gasilci pa so gasili kozolec v Lončaijevem Dolu, kjer je zgorelo seno, traktor s prikolico in puhalnik. teku tistih meja, ki še niso bile ugotovljene v upravnem ali sodnem postopku. Ko pa je postopek oz. ddločanje meje končano, pridobi meja prisilen značaj ter se evidentira v posebni evidenci in lastniki parcel ne morejo na njen potek več vplivati. Obnova meje V postopku obnove meje se s ponovnim zamejničenjem mejnih točk obnovi meja.ki je bila v predhodnem postopku zamejničena in je postala v naravi nerazpoznavna zaradi uničenja ali poškodovanja ali zaradi samovoljne premestitve meje. Obnovi se lahko le meja, ki je že bila dokončno določena s strani geodetskega organa. Dokončno stanje je razvidno iz uradne evidence posestnih meja parcel ter iz arhivske dokumentacije zemljiškega katastra. Obnovi se lahko tudi meja, določena v sodnem postopku, če ob- staja tehnična dokumentacija, na podlagi katere je bilo opravljeno evidentiranje v sodnem postopku določene meje v zemljiški kataster. Dogaja pa se tudi, da je pri določitvi meje parcele precej hude krvi in se lahko vname prepir. V tem primeru je treba postopek na terenu prekiniti in ga nadaljevati v navzočnosti policije. Zahtevo oz. naročilo za navzočnost policije lahko da le geodetski upravni organ, ne glede na to, ali se je postopek obnove meje začel na zahtevo lastnika parcele, sodišča ali pristojnega organa.Uporaba sile ali grožnje, da bo sila neposredno uporabljena za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, pomeni storitev kaznivega dejanja, po členu 302 Kazenskega zakona RS. Zato si na ta način prizadeti lahko nakopljejo samo dodatne sitnosti, ki ne bodo v prid pravni rešitvi zadeve. RAZVEDRILO horoskop OVEN Pred vami je obdobje, ko boste predvsem temeljiti in neomajni v svojih razmišljanjih in hotenjih. Zadane cilje boste dosegali, ne da bi pomišljali in ne glede na ceno, ki jo bo treba plačati. Prosti čas boste preživljali v naravi in izven doma. BIK Pred vami je obdobje, polno novih načrtov in obveznosti. Dogajalo se vam bo, da boste načrte spreminjali zadnji hip,- prihajalo bo tudi do nepričakovanih srečanj. Delovno najbolj plodno obdobje bo prav druga polovica -oktobra. DVOJČKA Želeli boste ustvariti več, kot pa je realno možno. Kljub temu je pred vami izredno plodno obdobje.Ustrezalo vam bo druženje, privoščite si večerne izhode z družbo. Predvsem se izogibajte 'neprijetnim stikom. RAK Merkur, ki se nahaja v Škorpijonu, bo poudaril vaše intelektualne potenciale. Izredno dobro se boste znašli v raznih situacijah in kontaktih z ljudmi, ki jih nimate najraje. Vaša občutljivost bo zelo močno povečana, pazite, da se ne boste tolažili s čokolado. LEV Merkur, ki se nahaja v Škorpijonu, bo kriv, da bodo vaše izjave napačno razumeli, tako da boste imeli ogromno dela s tem, da boste prepričljivo zagovarjali svoja stališča in prepričanja. Postavljeni boste v obrambni položaj, kar vam nikakor ne ustreza, saj ste navajeni kraljevati. DEVICA Borili se boste za svoje pravice. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje, ker veste, da prav iskrenost prinaša več koristi kot vse zakulisne igrice in laži. Morda je prišel čas, da boste reševali stare nerešene probleme. TEHTNICA Nagnjeni boste k ljubosumnosti in maščevalnosti. Vsa ta silna energija bo presenetila tudi vas, čutili boste željo, da bi delili občutke s svojimi najbližjimi. Godrnjaje boste izpolnjevali želje svojega šefa in razpravljali o potrebni reorganizaciji dela. ŠKORPIJON Imeli boste obilico izvrstnih idej, zadane cilje boste z lahkoto dosegali. Venera v Škorpijonu vam ho podarila obilico seksualne energije in privlačnosti. Ljubezenski dogodki vas bodo vznemiijali bolj, kot bi si želeli. Ne dajte se čisto zmesti. STRELEC Pred vami je predvsem nemirno obdobje, energijo boste usmetjali v posle in delovne obveznosti. Vedno boste nekam hiteli in pospravljali prtljago v kovčke. V vaši notranjosti bo gorel kreativni nemir, vse stvari se bodo odvijale prepočasi. KOZOROG Čutili boste pozitiven vpliv Marsa, ki bo pripomogel, da boste uresničili svoje načrte. Kljub temu, da boste ogromno delali, ne boste čutili utrujenosti. Pomembno bo druženje s prijatelji, skrbeli boste za njihovo dobro počutje. VODNAR Hitro boste narobe ocenili situacijo, prijatelja ali se zaljubili v napačno osebo. Uživali boste v prepirih in neskončnih razglabljanjih. Druga polovica oktobra bo minila v boju za boljši poslovni status. RIBI V prihajajočem obdobju boste predvsem ranljivi in nemimi. Hitro boste govorili, poveličevali boste probleme in znatno pripomogli k prepirom v okolici. Čeprav se vam na intimnem področju obeta veliko neprijetnosti, pa boste na poslovnem področju zelo agresivni. moda To bo zanimalo najbrž samo tiste “zelo hitre” ljubitelje mode, kajti jesensko/zimske kolekcije še nismo prav okusili, saj se jesen ni še niti prav začela. Toda ljudje iz modrega sveta so jesen/zimo 2000/01 že skoraj pozabili, saj se že pogovatjajo o novih pomladno-poletnih kolekcijah. Modni oblikovalci so oblačila že oblikovali, modni mojstri pa so svoja mnenja že skoraj oddali. Odločitev, katere barve, vzorci, materiali in dolžine bodo naslednje leto in, je skoraj že padla. Trenutno se v glavnih mestih mode, tj. New Yotku, Milanu, Londonu, Parizu in marsikje drugje, tudi v Sloveniji, dogaja vse. Odvijajo se modre revije, oblikovalci predstavljajo svoja dela. Ne torno izdali vsega, le nekaj navdiha vam ponujamo. Glavni modni moto je: ŽENSKA to pokazala kožo! Ženska to ženska, imela naj bi stil feministke! Materiali bodo sicer različni, toda naj povemo, da bomo našli veliko usnja, še kopalke bodo usnjene, seveda v različnih barvah. Predstavljajte si! O vzorcih samo toliko - ponekod jih niti ne bomo našli. Kajti in to prozornost Ne glede na grobost ali nežnost materialov, mora se videti skoznje. Kdo to naslednje leto pogumen oziroma katefa to tako pogumna? Ne glede na oblačilo, hlače, krila, puloveiji..., se to vse svetlikalo in to okrašeno z raznimi per-licami ...skoraj vse! TUDI KOPALKE! Ali bodo usnjene ali pa se boste svetlikali po plaži. Kaj je bolj privlačno? » Nqsile se bodo “hotpants”, kratke, ozke hlačke, in mini krila. Saj veste, moto je “pokazati kožo”, torej tudi noge. Seveda bi lahko o naslednji sezoni še ogromno povedali, toda vsega ne moremo izdati. Najprej zaužijte jesen in nato zimo, napolnite omare in svojo dušo. Ne pozabite - plašči v dolžini kolen, lahko tudi do tal, krila v dolžini kolen, kan) vzorci, škornji.. .nt>, saj veste ... Lea K. Šinko Štraus nagradna križanka Nagrade Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo: Urška Ivkovič, Blanca 41, Blanca Damjana Hočevar, Račiča 34c, Loka pri Zidanem mostu Marjeta Korošec, 'Rozmanova 16, Krško Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KARTA, ALIAS, SAMAT, APELI, RIPS, PAHLAVI, LATA, ANA-EROBA, AL, GARDEDAM4, LK, ALA, SANACIJA, NIC, RADEK, IT, SI, ETAŽA, NIT, UNIJA, IN, IKS, MARAT, RT. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 20.10.2000 na naslov: Uredništvo časopisa Sava Glas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Fotokopij ne upbštevamo! Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade. M • “ «3 V ; ' ■ ?V <■> SAVAGLAS FRANC. SLIKARKA SUZAMNE PERGAM SKI KRALJ 0SVEŽ. PIJAČA RED NIKELJ SOBA CIRIL. ČRKA ISKALKA BISEROV POKR V BELGIJI KULTUR. IZRA- ŽANJE VRSTA TKANINE KONJSKI SAMEC ITAL. MESTO P0DALJ. PRI MIZI STOMAT0L (JOŽE) LASTNIK KAVARNE ROK PLAČILA GER. BOG GROMA HRV. NOG. (KRASNODAR) KATO"' SAVAO SESTAVIL BOJAN MACUR SPORAZUM 0 SKLEN. ZAKONSKE ZVEZE STROK. ZA VINA OPATIJA NA BAVARSKEM TEFfATKA" FARROVV JUTRANJA PADAVINA ITAL. KAMION HRV. IGR. (NINA) 1 2 3 4 5 6 1 4 5 4 7 1 10 5 8 9 11 4 NIZOZ. FIZIK (PIETER) RMi ŽIVAL VOJNI TOVARIŠ MESTO V JUŽ. SLOV. LJUBIMEC CARJA HADRIJANA TOVORNA ŽIVAL MIŠICA OBRAČALKA ŠVEDSKI PISAT. (HANSSON) NIKOLAJ OGARKV TELIČKA . N0L ORG. V ZDA MED 2. S V. ILJAMI EBEN SLOG GUSTAV IPAVEC NANUT ANTON NEZNANEC KMEČKI PRAZNIK MESTO V FRANC. (KONJAKI SREBRO GR. BOG VETROV BLOM- DAHL0V/I OPERA mala šola računalništva Kako ohraniti in zavarovati podatke? Najverjetneje vsi vemo, da se danes večina podatkov ustvari z računalnikom. Računalniški podatek je lahko preprosto besedilo, diplomska naloga, matematičen izračun, tehnična risba, glasba, elektronska sporočila, skratka karkoli. Podatki se shranjujejo na računalniške Ude diske v obliki datotek. Življenjska doba trdih diskov je nekje do pet let. V tem času se magnetne plošče trdih diskov, ki hranijo podatke, vrtijo s hitrostjo 4500do 7200 obratov na minuto. Ker so diski, tehnično gledano, izjemno komplicirane naprave, pride lahko tudi do okvar. Največkrat okvari diska sledi izguba vseh podatkov, ki so bili na njem. Naj vam navedem dva primera iz moje dolgoletne prakse. Žnanec je pripravljal diplomsko nalogo več kot en mesec, nakar je prišlo do okvare diska. Že tako je imel veliko težav z uporato^programov, kot so Word, Excel in podobno, na koncu pa ni na disku ostalo nič. V vsem tem času tudi ni napravil nobenega izpisa na papir, tako daje moral celotno nalo- Motorola Timeport P7389 Napad na vrh Kje ste bili zadnjih-pet let? Če ste šele pred kratkim v želji po nakupu aparata GSM pričeli podrobneje raziskovati svet mobilne.tele-fonije, boste nad zmožnostmi, ki jih ponuja marsikateri aparat na tržišču, osupli in zmedeni obenem. Leta res hitro tečejo, izdelovalci mobilnih terminalov ponujajo vedno bolj sofisticirane izdelke. Eden takih, namenjen najzahtevnejšim go napisati znova. Katastrofa! Tudi meni se je rekoč zgodilo, da se mi je po nekajdnevnem pisanju priročnika za računalniški tečaj “sesedel” računalnik in od mojega priročnika ni ostalo popolnoma nič. Sledilo je nekaj noči-ponovnega pisanja Počutil sem se, kot bi ponavljal razred v osnovni šoli. Le zakaj prihaja do takšnih in podobnih primerov? Na prvem mestu so mehanske ali druge okvare trdega diska, ali računalnika Potem sledijo računalniški virusi - danes jih poznamo že več kot 40 000. Tudi napačno delovanje programske opreme lahko privede do izgube podatkov. Na koncu pa so napake samega uporabnika računalnika Velikokrat pozabimo shraniti besedilo, ki smo ga napisali, ali pa smo ga shranili in ga kasneje nismo več uspeli najti. Lahko je med delom zmanjkalo elektrike ter smo tako spet izgubili besedilo ali kaj podobnega. In kako se zavarovati? Najprej moramo poskrbeti za to, da to računalnik zanesljivo deloval. Če računalnik nestabilno deluje, gaje treba takoj odpeljati na servis, kjer bodo ugotovili napako ter jo odpravili. Poskrbeti moramo, daje računalnik med našo daljšo odsotnostjo primemo zavarovan proti strelami med nevihtami. Če nimamo ustreznih zaščit, kot sta strelovod ali prednapetostna zaščita na vtičnici, ga izklopimo iz električnega omrežja. Mnogo uporabnikov računalnika pozabi izvleči kabel za modem. Ravno modem v računalniku in telefonska napeljava sta izjemno občutljiva in krhka v primem strele. Poskrbeti moramo, da imamo na računalniku ustrezen antivirusni program, ki to skrbel za zaščito podatkov. Ne zadostuje, da imamo antivirusni program nameščen na računalniku, treba je tudi skrbeti, da bomo program večkrat osvežili z novimi aritivimsnimi podatki. Največji svetovni proizvajalci teh programov izdajo kar nekaj popravkov na mesec, ki se jih zelo preprosto namesti in pridobiti kar z interneta. Vsak mesec se na svetu pojavi več kot 2000 novih virusov. Pri delu moramo vedno skrbeti, da v rednih časovnih intervalih shranjujemo besedilo, ki ga pišemo, preglednico, ki jo računamo, risbo, ki jo rišemo. Priporočam shranjevanje vsaj vsakih petnajst minut Če že to prišlo do kakšne manjše okvare računalnika, programa ali izgube ele- ktrike, bomo tako izgubili samo petnajst minut dela. Večini je zoprno med tipkanjem posegati po miški in klikati na ukaz shrani, zato med delom kar pozabijo na to. Zanimivo je, da večina uporabnikov računalnikov ne ve, da danes lahko skoraj v vsakem programu shranimo datoteko tako, da stisnemo najprej tipko CTRL (na levi ali desni strani tipkovnice) ter nato še tipko S. S tem zelo preprosto shranimo podatek, ne da bi sploh uporabili miško. To je tako imenovana bližnjica do ukaza (Ctrl + S = ukaz shrani). In na koncu: redno je treba skrbeti, da dnevno shranjujemo (kopiramo) podatke na diskete ali podobno. Le tako smo res vami pred izgubo. Vendar radi diskete niso več tisto, kar so bile včasih, tako da je danes.najvarneje shraniti podatke na CD plošče. Zapisovalec ČD plošč dobimo že za 30 (XX) SIT. Branko Lavrenčič mobilna telefonija uporabnikom, se imenuje Motorola Timeport P7389. Prva stvar, ki jo opazimo, je napis, nameščen v spodnjem delu aparata. Tri-band. Oznaka za sposobnost delovanja v treh frekvenčnih pasovih 900,1800 in 1900 MHz, pomeni, da omogoča aparat komunikacijo kar na petih kontinentih po svetu. Poleg njega zmore to ponuditi le še brat Timeport L7089, kar pomeni, da držimo v roki pravo pravcato redkost. Če temu dodamo še protokol WAP, čudežno besedo, ki pooseblja deškanje prirejenih spletnih strani in ki je prvič našla zavetje v kakšni Motorolini napravi, je občutek o posebni auri, ki veje iz tega aparata, še bolj pristen. Vam še ni dovolj? Kaj porečete na funkcije, kot so možnost triminutnega' snemanja pogovorov, glasovno ukazovanje s priklicem imena oziroma določene funkcije, brezvrvična povezava preko protokola IrDA, možnost prenosa podatkov preko kabla, vibracijsko opozarjanje in možnost komponiranja lastne melodije? Pravo obilje funkcij Med posebnosti Motorolinih aparatov sodi še tipka za dostop v hitri meni (Č), kjer smemo izmed številnih izbrati devet podmenijev, ki jih imamo potem na dosegu roke. Zaslon seveda omogoča grafične prikaze, pohvali pa se še s hologramsko tehnologijo, ki omogoča zadovoljivo vidljivost znakov tudi v mraku. Ob nakupu dobimo zraven zapečeno programje TrueSync v obliki CD-ja, ki omogoča sinhronizacijo podatkov na aparatu z računalnikom, ter zaponko za pas-Kakorkoli že, Timeport P7089 s svojo opremo predstavlja dober odgovor na potrebe zahtevnejših kupcev, predvsem poslovnežev-Zdaj so na vrsti slednji. Andrej Vdhar ,5$s’"'. .-"v malček palček &£%&&&. • J%'» ! “ms Poslanica ob tednu otroka 2000 Hvala, ker ste nam dali mednarodni dan otroka, • hvala, ker ste pripravili program tedna otroka! Hvala državi Sloveniji, ki je podpisala konvencijo o otrokovih pravicah, in hvala, ker ste ratificirali evropsko deklaracijo o otrokovih pravicah! Imamo starše, imamo družine, imamo šole, imamo gledališča in športna igrišča, imamo hrano, imamo letovanja, imamo tečaje in delavnice, imamo ..., a ne vsi in ne vedno tako, kot bi bilo za nas, otroke, najbolje! Imamo pravice! Kaj nam to pomaga, če pa o kršitvah ne moremo govoriti ob pravem času, na prav način in na pravem mestu! O tem odločate starejši! Imamo dolžnosti, a kaj, ko nas o njih nihče ne poduči! Starejši si ne vzamete dovolj časa za nas, nam pa ne dajete dovolj podpore, da bi lahko tudi sami vplivali na kvaliteto našega življenja! HOČEMO IN ZMOREMO! da Zato bomo ta dan dobro izkoristili in javnosti sporočili, smo sposobni poskrbeti za to, da bo naš glas uslišan. Na otroških parlamentih, ki so naša edina demokratična oblika izražanja misli, bomo po vsej Sloveniji opozarjali na vprašanja, ki jih morate Vi, starejši, urediti in končno slišati naš glas. Ali ste že slišali, koliko otrok je v težavah? Ne samo zato, ker so žrtve nasilja v lastnih družinah, na ulicah, v šolah, ker so žrtve spolnih zlorab, ker so opeharjeni za roditeljske stike ločenih staršev, ker odrasli nimate nikoli časa za nas in smo osamljeni in prepuščeni ulici, ker nas v šoli točkujete in nas seštevate, ker ne moremo vsi v šolo v naravi in na letovanje, ker ni denarja za plačilo visokih stroškov opreme za šport, ples, glasbo, za stvari, ki jih radi počnemo, ker je vse več otrok lačnih .... ker se jih vse preveč bori za lastno preživetje ... Poslušajte nas torej in uresničite naše dolgoletne zahteve! Zaslužimo si varuha otrokovih pravic, zakon o varstvu otrok, SLOVENSKI PROGRAM ZA OTROKE. Želimo si še veliko ljudi, ki so prijazni do nas in jim ni vseeno za kvaliteto našega življenja! To poslanico otroci predajamo Vam, odraslim, naj poleti visoko pod nebo in se ustavi pred slovenskim parlamentom! Čakali bomo na odgovore! Otroški parlamenti so pred vrati! Teden otroka na Blanci Ob tednu otroka so učence Osnovne šole Blanca obiskali babice in dedki. Otrokom so pripovedovali, kakšno otroštvo so nekoč preživljali. Učenci 4. razreda z razredničarko Marico in babico Cilko Sovdat iz Blange. Obiskala nas je babica V ponedeljek nas je v šoli obiskala gospa Ema, ki je stara mama sošolke Laure. Povedala nam je veliko zanimivega o življenju nekoč. Zastavili smo ji nekaj vprašanj. Otroci so hodili v šolo peš. Med potjo so se igrali razne igre. Igrače jim je izdelala mama iz cunj, npr. žoge in punčke. V šoli so pisali s kamenčki na tablico. Ko je bila ta popisana, so vzeli gobico in tablico pobrisali. Kazni so bile stroge. Oblečeni so bili skromno. V šoli so jedli, kar so prinesli s seboj. Čeprav so živeli skromno, so se veliko naučili. Skupaj smo zapeli pesmico Stoji učilna zidana. To je stara pesem, ker jo je znala (udi gospa Ema, ki je zapela z nami. Prinesla nam je veliko sladkarij. Skupaj smo se posladkali in se veselili, dokler ni bila ura toliko, da je morala gospa domov. Ta dan je bil zelo zanimiv, saj sem izvedela veliko novega o šoli nekoč. To mi bo ostalo v lepem spominu. ’ Bojana Ločičnik, 3. razred OŠ Blanca »/, TOM pri Zt*M$ ■gggUjgt ttUC • VjAK t>AM OP \Y PO 20* Otrokove pravice Skupina nevladnih organizacij, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju skrbi za otroka, otrokovih pravic in interesov ter človekovih pravic in enakih možnosti so vladi republike Slovenije predlagali, naj oblikuje Zakon o varuhu otrokovih pravic in sproži postopek za njegovo ustanovitev ter naj oblikuje Vladni urad za otroka. Seveda so svoje predloge tudi utemeljili, ob tem pa tudi predstavili naloge Varuha otrokovih pravic. Predvsem pa je po mnenju predlagateljev nujno potreben zato, ker.ga v Sloveniji nimamo! Utemeljili pa so tudi potrebo po Vladnem uradu za otroka in naloge, ki naj bi jih opravljal omenjeni urad. Poleg tega pa so podali tudi predlog, da Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve delujoči svet za družino razširi tudi v svet za otroka in družino ali pa, da ustanovijo posebni svet. Zato, otroci upajmo, da bo predlog na Vladi naletel na posluh, m-da bo tako Varuh otrokovih pravic, kot tudi Vladni urad za otroka kmalu tudi resničnost! Mladi gasilci Ekipa mladih gasilcev OŠ Blanca seje pod mentorstvom Kozinčeve in Mešička udeležila državnega tekmovanja v Dertniku pri Ptuju. Mladi gasilci iz Blance so osvojili 8. mesto v državi. Ekipo so sestavljali: Miha Cvelbar, 5.razred, Marko Kozinc, 6.razred, Ana Kozinc, 7.razred, in Tadej Mirt, 8. razred. Tekmovali so v šestih disciplinah, v katerih so dosegli naslednje rezultate: tekmovanje z vedrovko, brez napak, S časom 12,40, vožnja, prav tako brez napak, prva pomoč, praktičen in teoretičen del, tudi brez napak, v disciplini proučujmo požare pa so izpolnjevali test, bile so tri napakice, in še sestavljanko, v času 4,50. Od 500 možnih točk je ekipa osvojila 480 točk in, kot že rečeno, so tako osvojili 8. mesto. Prvo mesto so zasedli učenci OŠ Vtžmaije Brod z doseženimi 487,5 točke, kar pove, da so bile razlike majhne in da so mladi gasilci iz Blance dosegli odličen uspeh. Ob koncu leta bodo deležni nagradnega izleta, ki je predviden tudi v letošnjem letnem programu OŠ Blanca. . : Zveza prijateljev mladine Krško za otroke ob Tednu otroka 2000 Krško - V organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško so v Tednu otroka Društva prijateljev mladine organizirala otroške živ zave z ustvarjalnimi delavnicami, veselimi rajanji ob glasbi, ^ katero je skrbel velik prijatelj otrok Vilko Urek, ki tako rekoč nikoli ne manjka na tovrstnih prireditvah. Otroci so se v tednu otroka zbirali na Senovem, v Leskovcu pri Krškem, v Podbočju, na Vihrah in na Raki. Prav na Raki je bilo še posebno veselo, kajti otroci so skupaj s starši nabirali kostanj, ga pekli na družinskem pikniku in se igrali športne igre. Najmlajši so tgpej rajali in se zabavali, nekoliko večji otroci pa razmišljajo o svojem otroštvu na otroških parlamentih na temo Hočem, torej zmorem. Občinski otroški parlament pa bo v petek v sejni sobi občine Krško. Takrat bodo otroci izbrali tudi svojega predstavnika, ki jih bo zastopal na republiškem parlamentu v Ljubljani. Zdaj pa malo pokukajmo, kako je bilo... Otroke v Leskovcu pa je obiskala tudi Botra Jesen. Otroke je obdari-a ^ jesenskimi dobrotami, ki so se jih malčki razveselili. Ustvarjalne delavnice pod mentorstvom vzgojiteljic iz Podbočja so potekale pod naslovom "Hočem, torej zmorem". Glasbene nastope otrok je na priredit\’ah spremljal Vilko Urek. Skupno je na vseh prireditvah nastopilo 89 otrok. To pa je fotografija iz delavnice v Leskovcu pri Krškem, kjer so otroci izdelovali vetrnice in suho cvetje. * Seveda pa je zelo veliko veselja otrokom naredil potujoči grad, ki ga je Zveza pHjateljev mladine Krško selila iz kraja v kraj. 'yd Kerinovim kozolcem so se zbrali otroci in starši na prireditvi Imamo se radi", ki jo je organiziralo DP M Podbočje. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA PRIREDITVE OB RAZSTAVI “SADJE IN CVETJE SLOVENIJE - POSAVJE 2000” BREŽICE 13. do 22. oktober 2000 DAN ODPRTJA RAZSTAVE Petek, 13. 10. 11.00 - Koncert skupine k. u. t. GAS, Grajsko dvorišče Posavskega muzeja 13.00 - Otvoritvena slovesnost, Grajsko dvorišče Posavskega muzeja 16.00 - Odprtje sadjarske muzejske zbirke, Banova domačija Artiče 19.00 - Koncert ansambla Happy Hour s pevko Nušo Derenda, Gostinski šotor ob brežiškem gradu DAN PRVE KRALJICE SLOVENSKEGA SADJA Sobota, 14. 10. 200 10.00 - Povorka po mestnih ulicah v Brežicah, Mestno središče Brežice 10.00 - Cvetličarske delavnice in predavanja, Posavski muzej Brežice 12.30 - “Liipatva - od betve do kruha” (etnografska prireditev). Domačija Jožeta Staniča Vrhje 19.00 - Kronanje prve kraljice slovenskega sadja. Kulturni dom Krško 20.00 - Sadjarski ples, Hotel Sremič Krško DAN CVETLIČARSKIH DELAVNIC NedeUa, 15. 10. 2000 9.00 - Odprtje sadjarske pešpoti - Banova domačija Artiče 9.00 - Cvetličarske delavnice na temo “Advent in Novo leto” s tekmovanjem sodelujočih, Posavski muzej Brežice ' 19.00 - Koncert Pihalnega orkestra Kapele, Gostinski šotor ob brežiškem gradu DAN TRAVNIŠKIH NASADOV Ponedeljek, 16. 10. 2000 10.00 - Predstavitev projekta travniških nasadov v Sloveniji, Posavski muzej Brežice 17.00 - Predstavitev krajevnega spominka “LESA”, Banova domačija Artiče 19.00 - Koncert MePZ VIVA Brežice in Posavskega okteta Krško, Dvorišče Posavskega muzeja Brežice ali gostinski šotor (vreme). DAN POSAVSKIH KMETIC Torek, 17. 10. 2000 10.00 - Strokovna predavanja na temo: Kako urejati okolico domačije: Urejanje okolice hiše in domačije, Naprava in vzdrževanje sadnih vrtov pri hiši, Moj zelenjavni (bio)vrt; Kulturni dom Pišece 19.00 - Koncert “BIG BAND” orkestra Krško, Dvorišče Posavskega muzeja Brežice ali gostinski šotor (vreme) DAN MLADIH SADJARJEV IN UČITELJEV Sreda, 18. 10. 2000 10.00 - Okrogla miza za učitelje biologije in naravoslovja na temo “Kaj je zdravo sadje” s temami: Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, Dileme pridelave zdravega sadja. Slovenska integrirana pridelava, Biološka pridelava sadja,Ekološka pridelava iz travniških nasadov; Osnovna šola Artiče 16.00 - Odprtje sadjarske kolesarske poti, Banova domačija Artiče 19.00 - Koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande, Dvorišče Posavskega muzeja Brežice ali gostinski šotor (vreme) DAN SADJARSKIH CEST V ŠENTJANŽU Četrtek, 19.10. 2000 12.00 - Predstavitev projekta “Sadjarske ceste v Posavju”, Šentjanž pri Sevnici, prireditveni prostor na trgu 15.00 - Posvet in predstavitve: Predstavitev sadjarske ceste v Jančah, Izkušnje avstrijskih sadjarjev s sadjarsko cesto, Predstavitev SAPARD programa in vključevanje države v projekte za oživljanje podeželja; Šentjanž pri Sevnici DAN SADJARSTVA ZA TRETJE TISOČLETJE Petek, 20.10. 2000 t Lagun« Concord• od 3.680.000 SIT Mcšmmt Concortta od 3.080.000 sfr laguna Business od 3.480.000 SIT i Business 3.180.000 SIT CJUo Kompas od 1.669.000 SIT V osno votli is vMMsn DOVt RENAULT ■ Ml&kBM 1l§% ppssd m skmSm p« KLEBER, MiCHEUN KORMORAN, SAVA GflmšSM* isrmo® Skt> ŠM . j«w m #n HBBHŠtf *mw W rSSf m&mm itetnmetiJfftt twm RENAULT A P JČD A A Škocjan, tel.: 07 3B <46 lOO AL IvIVAullA Cavnira. tal • «7 «1 dl «170 Sevnica, tel.: 07 Sl 41 670 Škocjan 22, 8275 ŠKOCJAN 9.30 - Posvet na temo: Sadjarstvo za tretje tisočletje, Ognjevka - sadjarska kuga tretjega tisočletja Sortiment na prelomnici tisočletja, TOPAZ - jabolko za ekološko pridelavo, Skladiščenje in priprava sadja za trg - izziv za tretje tisočletje; Posavski muzej Brežice 10.30 - Otroška jesen v Kapelah (etnografska prireditev), Domačija Jožeta Staniča Vrhje 16.00 - Posvet na temo: Surova sadna hrana - pot do zdravja, Posavski muzej Brežice 19.00 - 4. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Brežice, Večnamenska dvorana OŠ Globoko DAN SADJA IN CVETJA - VIR ZDRAVJA ZA DUŠO IN TELO Sobota, 21.10. 2000 10.00 - Strokovna predavanja na temo: Kako s sadjem preprečiti zahrbtne bolezni, Sadje - vir zdravja za otroke in mladino, Uporaba sadja v kulinariki; Posavski muzej Brežice 13.00 - Jesen v Kapelah pred 59 leti (prireditev v spomin na jesen leta 1941, k,o se je pričela nasilna selitev Slovencev iz Posavja) Prireditveni prostor “Kapelski plač” v Kapelah 16.00 - Predavanje na temo Okrasne rastline, Posavski muzej Brežice 19.00 - Folklorni večer v Artičah, Prosvetni dom Artiče DAN POSAVSKIH ČEBELARJEV Nedelja, 22. 10. 2000 10.00 - Predavanje na temo: Slovensko čebelarstvo in evropska unija. Posavski muzej Brežice Razstava v Posavskem muzeju v Brežicah ho odprta vsak dan od 9.00 do 19.00 POKROVITELJ: Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Organizator razstave: Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s Strokovnim sadjarskim društvom Slovenije, Društvom vrtnarjev Slovenije, Kmetijsko svetovalno službo Slovenije ter občinami v Posavju INFORMACIJE: Občinska turistična zveza Brežice, CPB 44 tel. 07-49-90-750 fax 07-49-90-751 Info center v Posavskem muzeju Brežice tel. 07-466-05-20 ali GSM 041-625-618(od 13. 10. 2000 dalje) CENA ENODNEVNIH VSTOPNIC ZA RAZSTAVO: odrasli 500 SIT, organizirane skupine 400 SIT otroci, dijaki, študentje 200 SIT POSEBNA PONUDBA: Predhodno najavljenim skupinam organiziramo prehrano ter nudim strokovno vodstvo po terenu za oglede: nasadov jablan, hrušk, breskev, biološke pridelave jabolk TOPAZ, “prešanje jabolk” s pokušino jabolčnika, izvensezonske pridelave jagod, drevesnic, šolskega nasada, namakalnega sistema, sadne hladilnice s sortirnico, sadne sušilnice, žganjekuhe, sadjarskega muzeja, vinogradov za pozno trgatev, vinskih in šampanjske kleti s pokušino vin, vinogradniškega muzeja, repnice (v pesek izkopane vinske shrambe) in vrtnarije.Organiziramo vodenje naravoslovnih dni. Poleg naštetega je možen še ogled reje damjakov, drobnice, plemenskih svinj, proste reje krav molznic, reje športnih konj, ribogojnice in gojenja šampinjonov. V- - - ............,.V.- : .Ij SLS «SKD številka, ki zagotavlja RAZVOJ, TRDNOST In VARNOST. DOBER GLAS £) SEŽE V(9/ \ JL oLflUiI «LO%0 en n, tu* ohstahica, num (ot) mi-tor Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 ‘ Regijski pospeševalni center Posavje; Garancijska shema Posavje v sodelovanju z bankami vas obvešča, daje objavljen RAZPIS dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju obgin Brežice. Krško in Sevnica se vedno odprt. Vse podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom lahko prosilci dobijo na sedežu Regijskega pospeševalnega centra Posavje, Cesta krških žrtev 23, Krško (tel.:488 10 40). Rok za prijavo: do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev. m ljudska univerza krško ---------------------- učimo se za ziuljenje — Ljudska univerza Krško obvešča, da je v nekaterih programih za pridobitev izobrazbe še nekaj prostih mest, in vabi k naknadnemu vpisu v programe: • trgovec, IV. stopnja • kuhar, natakar, IV. stopnja • gostinski tehnik, V. stopnja • turistični tehnik, V. stopnja ■ višja strokovna šola za gostinstvo • tečaj za voznike viličarja • tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije • tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina Prijave zbirajo do 15. oktobra oz. do zasedbe mest. Informacije: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8 , Krško', tel. 07 48 81 160 ali 07 48 81 170; www.lu.krsko.si; E-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net S \ Na podlagi 47.b člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97,10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 59/99 - odločba US RS in 70/00), 3., 30. in 56. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, ŠL 15/94, 13/95 - odločba US RS, 38/96 in 43/96 - odločba US RS) in 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96 in 80/00) je Občinski svet občine Krško, na svoji 6. izredni seji, dne 14.09.2000, sprejel SKLEP o razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju naselja Podbočje Razpiše se svetovalni referendum o preimenovanju naselja Podbočje v Sveti Križ Podbočje. Referendum se razpiše za naselje Podbočje. Za dan razpisa referenduma se določi 14.09.2000. Od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Referendum bo v nedeljo, dne 15.10.2000 od 7. do 19. ure. V. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali se strinjate, da se naselje Podbočje preimenuje v Sveti Križ Podbočje. Glasujem PROTI Glasuje se tako, da se obkroži beseda ZA, če se glasovalec strinja z preimenovanjem oziroma PROTI, če se glasovalec ne strinja s preimenovanjem. VI. Postopek za izvedbo referenduma vodijo občinski organi. VII. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 012-1/99-401 Datum: 14.09.2000 župan Franc Bogovič NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo TVg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253 Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Nepreklicno naročam/o časopis SAVAGIAS Ime in priimek _________________________ Naziv delovne organizacije ali podjetja Kraj Ulica Uatum poštna št. telefon podpis število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. občina krško PRODAJA LOKALE PRI ŠPORTNI DVORANI V KRŠKEM V SKLOPU NOVEGA ŠOLSKEGA CENTRA Vse informacije v zvezi s prodajo dobite na Občini Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, Krško, pisarna 406 ali na telšt. 07 4981-279. _s /1a^ Sfajtodti. v*l mali oglasi V najem oddam gostinski lokal v obratovanju na relaciji Brežice -Krško. Dodatne informacije na številki 041-689-025. V Brežicah, v Trnju, prodam nizko atrijsko hišo, v izmeri 170 kvadratnih metrov, zgrajeno do 3. faze. Cena 8 milijonov tolarjev. Pokličite 62-727. Mlad par brez otrok najame stanovanje v mestu ali širši okolici Brežic ali Krškega. Pokličite 49-68-476 ali 02-25-16-229. V vasi Čerina pri Čatežu prodam nedokončano stanovanjsko hišo s 15 ari zemljišča. Cena pri ogledu. Pokličite 031-568-009. Prodajamo ciprese za živo mejo ter okrasno drevje in grmičevje, hkrati svetujemo in za-s^jamo. Priporoča se Vrtnar-stvo”Platana”. Pokličite 49-20-391 ali 041-564-621. Prodam jabolka za ozimnico idared, jonagold in melrose prve kvalitete po 80 SIT kg in druge kvalitete po 50 SIT kg. Dostavim tudi na dom. Informacije dobite na številki 49-67-845 - Zorko, Sela 95. Kupim dobro ohranjeno trajno žarečo peč po ugodni ceni. Pokličite 0608-64-416. Prodam staro leseno hišo iz hrastovih brun za rušenje ali prodam samo brune. Prodam tudi suho koruzo v zmju. Pokličite 0608-67-596. Prodam Opel Vectro 1,6 GLS z dodatno opremo (sončna streha, central, zaklep., vlečna kljuka, avtoradio...), letnik 90 s petimi vrati, od prvega lastnika, s prevoženimi 89.000 km. Pokličite 041-72-26-72. EKIPA EKIPA EKIPA EKIPA EKIPA Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje m računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. špranje in okenca posavcev Prijatelj in ljubitelj knjig Je Brežičan in ravnatelj NUK -Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Rojen je v Šentlenartu pri Brežicah poleg cerkvice sv. Lenarta v znamenju ovna 1948. In pravi: “Sem praktik in vse, kar bi mi lahko pomagalo pri odkrivanju sebe in drugih,cenim in upoštevam. Oven je prodorno in zelo aktivno nebesno znamenje in tudi moje življenje je na nek način podobno tej neustavljivi dinamiki”. Lenart Šetinc je bil imenovan za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice leta 1994. Na vprašanje, kaj meni o knjižničarstvu na Slovenskem in o naši “nacionalki”, pa je povedal: “Mislim, da smo lahko upravičeno ponosni na naše slovensko knjižničarstvo. To je potrdila tudi komisija Evropske skupnosti, ki je kulturno življenje v Sloveniji ocenila izredno visoka Naj povem, daje Nacionalna knjižnica poleg nenadomestljivega hrama učenosti tudi statusni simbol modeme državnosti. Zametki slovenske nacionalne knjižnice so napovedovali slovensko državnost že pred nekaj manj kot dvesto leti. Maurice B. Line je zapisal, da so nacionalne knjižnice bile vedno simbol gibanja za samostojno nacionalno državo. Mnogi narodi, ki so premogli svojo “nacionalno” knjižnico, so dosegli svojo samostojno državnost! Ugotovitev je mogoče ilustrirati s primeri Čehov, Slovakov, jugoslovanskih narodov in narodov nekdanje Sovjetske zveze. V mnogih deželah so “nacionalne knjižnice” znak njihove avtonomnosti (Katalonija, Škotska, Bavarska ...). Petdeseta obletnica slovenske , nacionalne knjižnice, ki smo jo praznovali pred nekaj leti, je nov prelomni čas v njeni zgodovini; pričela seje izgradnja nove stavbe. Čeprav imamo zaradi pridobivanja zemljišča velike zamude pri izgradnji, se vsi veselimo te tako prepotrebne nove pridobitve. Naj povem, da naša knjižnica dobiva že od leta 1807 obvezni dolžnostni izvod. Poleg tega hranimo, razen redkih izjem, vso sloveniko. Redka izjema je le Trubarjev Katekizem, katerega edini izvod je shranjen v avstrijski nacionalni knjižnici. Vendar pa moram povedati, da bo letos, ob 450 letnici izida, ta izjemna knjiga obiskala NUK in bo pri nas na pregledni razstavi protestantske književnosti. Med izjemnimi rokopisi hranimo tudi znamenite Stiške rokopise in vrsto drugih dragocenih inkunabul oziroma prvotiskov. NUK premore pol tretji milijon enot knjižničnega gradiva. Na leto imamo preko 300 tisoč obiskovalcev. Vedno več pa jih prihaja v stik z našo ustanovo preko interneta”. ' Lenart Šetinc je dipl. pravnik in mag. komunikologije. Gimnazijo je končal v Brežicah leta 1967 in pravi, da ima na tisti čas najlepše spomine. “Rodila se je ljubezen. S sošolko Darinko sva se poročila in rodila sta se Martina in Igor. Bil pa je tudi šah in prvo srečanje s knjigami, ko sem kot osnovnošolec pomagal v knjižnici naši znameniti knjižničarki Slavici'Zorko. Tudi ta ljubezen, ljubezen do knjig, traja do današnjih dni”. Žan Kosec rm mm i *!.. * .L ;rMWKL ♦ Koliko jih porabite m analizo za analizo^ H| poslovnega dogajanja? . Analiza je že narejeha« i Šestnajsta Rock koncert v Radečah Radeče - Že v mesecu juniju bi se moral v radeškem kamnolomu zgoditi rock koncert, ki pa so ga organizatorji večkrat prestavili in ga tako priredili prejšnji konec tedna. V prostorih nekdanjega hotela Jadran so se zbrali Drago Mlinarec, Marko Brecelj, Žarko Živkovič kvartet, Rastko Divjak, Lolita in dragi znani glasbeni ustvaijalci in skupine. Tako je glasbena predstava ki je bila poimenovana “Maj v juniju”, dobila ime “Junij v oktobru”, Simon Semec pa je v imenu organizatoijev izrazil veliko zadovoljstvo, da se je ravno v Radečah po daljšem času ponovno zbrala pisana druščina glasbenikov avtorjev in glasbenih kritikov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. D.K. Brežiški svetniki pospešeno ugotavljajo, kateri veter neki “z rokami in nogami” pospešeno odpihuje plakate strankarskih kandidatov. Ob tem pa šo še hudomušno pripomnili, da je DeSUS tako “šparovit” ali pa kandidat po svoji volji kaže “veliko manj”, kot jih ima na grbi. Za demokrate še tega niso mogli reči, saj v predzadnjem tednu kampanje njihovih plakatov ni. Zato pa se ob povečanih stroških plakatiranja jezi LDS, ki so ga v Brežicah pridni agentje v stilu akcije 007 dali kar pod 03. Pri plakatih ima besedo tudi župan Deržič, ki so mu njegovi, “če je on še njihov”, demokrati očitali, da občinski uslužbenci z občinskim vozilom v dopoldanskem času (služba ali dopust?) raznašajo plakate. Župan pa ne bodi len priznava, da ga njegovi “špuknejo” po strani, vendar z večjim poslanstvo, za floro in favno. V zadnjih dneh pred volitvami se k nam zgrinja toliko politikov, kot jih niso poslali v celem prejšnjem mandatu. Je pa zanimivo, da v brežiški bolnišnici zdravstveni minister Bručan pozdravlja Zasavje in se v uradnem obisku odpravlja v brežiško bolnišnico na Dolenjsko. Volilni shodi posameznih političnih strank in kandidatov za državnozborske volitve se odvijajo na področju celotnega Posavja. Določene stranke so volitve vzele resno, druge spet ne. Teh drugih namenoma ne bomo naštevali, saj jih bodo razkrili volivci. Že čez nekaj dni! Drugače pa je v teh dneh kar veselo, saj spada naša regija med vinorodna področja v* Sloveniji, večina vinogradnikov pa je svoj pridelek pospravila že v poznem poletju. Čeprav letošnje “vreme” najbrž ni pohitelo zaradi naših volitev, ki so letos, resnici na ljubo, nekoliko prej, kot bi bilo to običajno, vas z dobro kapljico postrežejo skoraj povsod. Še sreča da so v predvolilnem času ljudje tako “širokogrudni”, kajti v nasprotnem primeru najbrž niti vedeli ne bi, kakšne dragocenosti se skrivajo po posavskih kleteh. Pa preidimo od naravnih danostim k tistim, ki so nam dane drugače, včasih morda tudi vsiljene.Za kapital bi lahko rekli, da ni ravno naravna danost, si pa podreja tako rekoč vse, tudi naravo. Prejšnji teden je “kapital” zaznamoval podjetje Kostak. Nenapovedano je vdrl v obstoječi siste-m in vse postavil na glavo. Odnose, politiko, pričakovanja. Nekateri so se čudili, drugi protestirali, tretji nezainteresirano poizvedovali. Kakor da bi se dogajalo nekaj običajnega, nekaj vsakdanjega, pa čeprav prodaja tako velikega podjetja to vsekakor ni. In ker takšnega Kostaka, kot so ga Krčani poznali vsa ta leta, ne bo več, se po kuloaijih že slišijo govorice, da namerava prvi mož občine Krško gospodarske javne službe temeljito reorganizirati. Kako? Tudi to se že sliši. Če se bodo napovedi uresničile, bo sedež “nove” firme nekje, v okolici Senovega. To pa je za Krčane očitno dovolj blizu. ( * * A Razstava “Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000” Brežice, Posavje - V Posavju potekajo zadnje priprave na eno največjih prireditev, ki se bo odvijala od 13. do 22,oktobra. Sadjarsko društvo Posavja se je kot glavni organizator za razstavo Sadje in cvetje Slovenije leta 2000 prijavilo že pred šestimi leti. Menijo namreč, daje leto 2000 prelomno tudi za sadjarstvo, ki iz standardne prehaja na integrirano, torej naravi prijazno pridelavo, pred kratkim pa se je prav v Posavju začela uveljavljati še biološka pridelava sadja. Glavni namen razstave je promovirati slovensko sadje, spodbuditi mlade k pogostejšemu uživanju slovenskega sadja, ki je prav gotovo kakovostno in zdravo, nenazadnje pa tudi promovirati Posavje kot regijo, ki bo slej ko prej ,‘Tilter” med EU in državami, ki to še niso. Tako bo na razstavi prisotna tudi sosednja Hrvaška, zamejski Slovenci iz Italije, predstavili pa se bodo seveda tudi vsi večji posavski sadjarji in cvetličarji. Ogledati si bo mogoče Lombergarjevo sobo, kajti France Lombergar je bil zagotovo eden najzaslužnejših sadjarjev V Sloveniji, ki je med prvimi začel navezovati'stike s sadjaiji v Avstriji in na Južnem Tirolskem ter prenašati njihove izkušnje k nam. Spremljevalne prireditve bodo na eni strpni imele izobraževalni pridih, saj bodo povsem etnološko obarvane, druge bodo kultumo-zabavne. Tako bodo v času razstave v Banovi domačiji v Artičah odprli prvo sadjarsko muzejsko zbirko ter sadjarsko pešpot in kolesarsko pot, ki bo povezovala Štajersko z Dolenjsko, v Kapelah bodo prikazali čare jeseni z osrednjo “Lupatva - od betve do kruha”. V Krškem so že izbrali prvo slovensko sadno kraljico, ki jo bodo v soboto svečano okronali. Tudi njena vloga bo promocija slovenskega sadja v naši državi in zunaj meja Slovenije. Organizator - Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s Strokovnim sadjarskim društvom Slovenije, Kmetijsko svetovalno službo in vsemi tremi posavskimi občinami bo poskrbelo tudi za strokovno vodenje po razstavi in po prireditvah, ki se bodo dogajale zunaj Brežic, pokrovitelj razstave pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. J.K. V__________________________________________________________J VESTMI K ,:jež 99 let Antona Gorenca Križ - Spoštljivo zrela leta Antona Gorenca s Križa, ki se je rodil 25. septembra leta 1901, so pritegnila pozornost krajevnih in občinskih predstavnikov. Slavljenca so ob njegovem 99. rojstnem dnevu obiskali na domu. Svoje dolge življenjske zgodbe se rad spominja, čeprav spomini nanjo niso vedno lepi. Iz rojstnega kraja Polje nad Tržiščem, kjer je preživel otroška leta, ga je življenjska pot 27 let kasneje pripeljala v Križ. V vasi na obrobju boštanjske in tržiške krajevne skupnosti, je kmalu začel s “šuštarsko” obrtjo, doživel in preživel prvo svetovno vojno, ki je tudi v naši deželi pustila svoj pečat. Ali je bila Antonova odločitev, da je kasneje opustil čevljarstvo in šel k železnici za “krampar-ja” modra ali ne, ve samo on. Zagotovo pa se še danes spominja eno- ume poti v službo, ki jo je prehodil vsak dan do svojega 62.1eta, ko se je upokojil. Z ženo Barbaro sta si ustvarila številno družino, saj sta imela kar 11 otrok, 4 fante in 7 deklet. Po 60-ih letih skupnega življenja ga je njegova življenjska sopotnica leta 1988 zapustila. Pa tudi otroci niso več vsi živi. Ima pa veliko veselja, ko se srečuje s šestimi še živečimi otroki, 17-imi vnuki in 2 i-imi pravnuki. Slavljenca Antona Gorenca so ob visokem jubileju obiskali na njegovem domu župan občine Sevnica Kristijan Janc, predstavnika Krajevne skupnosti Boštanj Peter Simončič in Alojz Udovč in predsednik Krajevne skupnosti Tržišče Marjan Jamšek.^ imenu vaščanov iz Križa je Antonu darilo izročil Branko Dolenšek, na harmoniko pa mu je veselo zaigral ljudski godec Alojz Mrgole. VZ. GOSPODARSKI R h Dl O BREŽICE M M. Z la «a,» *Mx <.OM‘OI>\ltMvl VI Sl NIK /VI„ii ket I« I Dl 10 ‘>l ‘MS l-mSt l.iks: 01 {0 *>l *HI> Cviček za Strela Zavode nad Kostanjevico - Vztrajni plavalec Martin Strel si je med plavanjem po Donavi lajšal napor tudi s cvičkom. Kot je povedal, ga je izmučeno telo bolje sprejemalo kot druge pijače in hrano. Strelu pa je cviček na pot poslal znani trsničar in kralj cvička iz leta 1998 Stane Jarkovič. Martin Strel, Andrej Božič in Stane Jarkovič Pred dnevi se mu je plavalec prišel osebno zahvalit in v Zavodah nad Kostanjevico je potekalo prijetno druženje s pogumnim plavalcem. Ob tej priložnosti sta Martin Strel in Stane Jarkovič simbolično položila tudi temeljni kamen za bodoči Jarkovičev trsničarski in vinski objekt. Pridružil se jima je tudi krški podžupan Andrej Božič, ki je Martinu Strelu zagotovil, da bo v Zavodah zanj vedno dovolj cvička. Mirko Vesel