PRIMORSKI DNEVNIK
PoStolna plačana v'gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 99 (6077)
TRST, torek 27. aprila 1965
NOVA NEVARNA NAPETOST MED INDIJO IN PAKISTANOM
Pakistanski vdor čez indijsko mejo Hudi spopadi na «spornem ožemiju»
Indijska vojska v pripravljenosti - V Indiji pravijo,, da je položaj podoben «nenapovedani vojni»
NOVI DELHI, 26. — Med Indijo in Pakistanom je prišlo do ikistan kot napadalca«. Dejal Je, da. nove nevarne napetosti. Že v soboto so v Novem Delhiju spo- ! Je omenjeno področje sporno med počili, da je cela pakistanska brigada s približno tri tisoč voja- °bema državama ze od razdelitve ki prestopila indijsko mejo in prišla na indijsko ozemlje.
Predsednik vlade Šastri je izjavil, da Pakistan ustvarja ((skrajno resen položaj« na meji. In-
log pa omenjajo, da morda želi
dijska vlada presoja oborožene incidente na meji kot zelo resne. Pravijo, da gre za oborožen spopad na skrajnem jugozahodnem obmejnem področju med indijsko zvezno državo Gudže-rata in zahodnim Pakistanom. Poročajo o sodelovanju celih pehotnih brigad, topništva in tankov.
Danes je indijski minister za obrambo čavan sporočil v parlamentu, da je odredil indijskim oboroženim silam, naj bodo v pripravljenosti. Sporočil je, da so razveljavili vse dopuste vojakov, in je pripomnil, da je položaj skrajno resen zaradi akcije Pakistana na področju Kao. Dodal je, da so sinoči pakistanske oborožene sile znova napadle indijski položaj Biar-bet, približno 16 kilometrov od meje na indijskem ozemlju. Napad je bil odbit, toda davi je ena pakistanska pehotna brigada s podporo o-klepnih vozil znova napadla Biar-bet.
Predstavnik indijske vlade je v soboto na tiskovni konferenci izjavil, da je stanje podobno neobjavljeni vojni. V Novem Delhiju se opaža velika nervoznost podobna nervoznosti v času kitajskega napada na Himalaji leta 1962.
V Novem Delhiju pravijo, da Je pakistanska vojska napravila v zadnjih dveh dneh množične napade na štiri točke v obmejnem pasu dolgem kakih 80 kilometrov. V tem pasu je bilo od začetka aprila že več incidentov. Pakistanske sile so bile zasedle Kandžarkot, iz pakistanske prestolnice pa so poslali zahtevo, naj bi se pogajali o ((spornem ozemlju« približno dvajset milj v premeru. Indijska vlada je odločno zavrnila trditev o kakršnem koli spornem ozemlju in zahtevala naj pakistanska vojska zapusti Kandžarkot. Indija je medtem obvestila varnostni svet, da je Pakistan izvršil napadalno dejanje v puščavi Kač. Pakistanska vlada pa je zavrnila indijsko obtožbo in ponovila trditev o obstoju ((spornega ozemlja«. Gre za področje, ki meri približno 3500 kvadratnih milj.
Pakistan trdi, da se meja Pakistana razteza za celih deset tisoč kvadratnih kilometrov v notranjosti ozemlja, ki ga Indija ima za svojega. V Novem Delhiju pravijo, da uporablja Pakistan glede meje na področju Kač enako taktiko, kakor so jo uporabili Kitajci na Himalaji.
Ozemlje, ki ga zahteva Pakistan, je neobljudeno in neplodno. Pokrito je s peskom. Na vprašanje, kakšen interes more Pakistan imeti na tem ozemlju, opozarjajo v Novem Delhiju na enega od mnogih razlogov, t.j. da so nedavna indijska raziskovanja pokazala, da so pod peskom v Kaču precejšnja naftna polja. Kot drugi mogoč raz
Pakistan izkoristiti svoj ugodni po ložaj v Kaču, da bi si ustvaril teritorialne adute za reševanje drugih svojih obmejnih sporov z Indijo, kjer je njegov položaj slabši. Končno so mnenja, da hoče Pakistan s sedanjim ustvarjanjem incidentov okoli Kača izzvati novo napetost v indijsko-pakistanskih odnosih, med katero bi Pakistan znova zaostril zahtevo po kašmir-skem ozemlju. Domneva se, da namerava Pakistan sprožiti vprašanje Kašmira na bližnji afriško-azijski konferenci v Alžiru.
Indijska vlada je izrekla pripravljenost takoj navezati stike na terenu samem brez poprejšnjih pogojev. Pakistansko zunanje ministrstvo pa je danes javilo, da pakistanska vlada ne bo sprejela premirja na spornem področju Kač, ((dokler bodo indijske čete na tem področju severno od 24. vzporednika«. Uradni predstavnik je govoril o «slabi veri« Indije, ki hoče prikazati Pa-
indijskega imperija med Indijo in Pakistanom. Dodal je, da je pakistanska vlada predlagala premirje z naslednjimi pogoji: ustavitev sovražnosti in izpraznitev spornega ozemlja. Proučitev temeljnih vprašanj in povratek k statusu quo. Na koncu je zanikal, da Je Pakistan odredil splošno mobilizacijo.
Gordan Walker govoril o tem predlogu s predstavmiki vlad tistih držav, ki jih je obiskal v jugovzhodni Aziji. Stevvart je izrazil upanje, da bo mogoč spora-zum o datumu objave omenjene izjave in da bo vseh devet vlad, ki so se udeležile ženevske konference leta 1954 o Indokini u-godno odgovorile.
Glede potovanja VValkerja po Aziji je Stewart izjavil, da obžaluje stališče, ki sta ga zavzeli pekinška in hanojska vlada, in je pripomnil, da bo po njegovem mnenju potovanje VValkerja zelo koristno, ker bo omogočilo britanski vladi, da zbere neposredne informacije in da išče možnosti sporazuma.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je ameriška vlada sporočila nekaterim prizadetim vladam, da se bodo ZDA udeležile konference o Kambodži, če bo ta sklicana. V tem primeru bi predsednik imenoval za ameriškega predstavnika na konferenci Averel-la Harrimana. Konference o Indokini leta 1954 so se udeležile ZDA, SZ, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Severni Vietnam, Južni Vietnam, Kambodža in Laos.
iiiimiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiiiimiimiiimimimimiiiiiimiiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiimiiimmiiimmiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiimiMiiiimimiiiiJiiiiiHiiii
McNamara: Nadaljevali bomo bombardiranje Severnega Vietnama
Mornarica hoče blokado na Tihem oceanu ■ Ameriška letala so tudi včeraj napadala severnovietnamsko ozemlje
London in VVashington bi se udeležila konference o Kambodži
LONDON, 26. — Britanski zuna-nji minister Stevvart je v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada sprejema sovjetski predlog, naj bi objavili skupno angleško-sovjetsko izjavo in predlagali sklicanje mednarodne konference o nevtralnosti Kambodže.
Stevvart je sporočil, da je osebni odposlanec britanske vlade
Zakaj ni bil v nedeljo odkrit spomenik padlim borcem v Miljah ?
V miljski občini je padlo za svobodo 300 borcev, ki jim je ANPI postavil ob sodelovanju z občinsko upravo spomenik z dvojezičnim napisom, ker so padli tudi zato, da bi bil naš jezik po zmagi nad fašizmom enakopraven, saj je med padlimi borci 180 Slovencev - Mar je odgovorna oblast popustila pritisku šovinističnih izjav, med katerimi je najbolj nezaslišana «teorija» o Slovencih, ki da so 1.300 let na svojih rodnih tleh gostje Romanov in Italijanov?
wASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik za obrambo McNamara je na tiskovni konferenci izjavil, da se bodo ameriški letalski napadi na Severni Vietnam nadaljevali, «dokler bodo potrebni, da se blokira prodiranje komunistov in da se prepričajo hanojske oblasti, da morajo prenehati napad proti Južnemu Vietnamu. Dodal je,
da so bili bombni napadi na Severni Vietnam pripravljeni zelo skrbno, «da se prepreči prodiranje ljudi in materiala, kii ustvarja zelo velike nevšečnosti sajgonskim oblastem«. Trdil je, da so opazili v Južnem Vietnamu en sevemoviet-namski redni bataljon, ki šteje 400 do 500 mož in da ((njegova navzočnost pomeni, da so komunisti sedaj prisiljeni uporabljati redne enote, ki prihajajo iz Severnega Vietnama«.
Zatem je dejal, da predvideva, da bo vojna v Vietnamu dolga in težavna. Trdil je, da je od leta 1959 dalje prišlo Iz Severnega Vietnama v Južnega 39 tisoč ((komunistov«, od katerih deset tisoč samo lani. Dalje je dejal, da so ameriška letala do sedaj uničila ali poškodovala 24 cestnih in železniških mostov ((daleč od obljudenih kra-
Minister Gromiko na obisku v Parizu
Začet je že razgovore z de Murvillom
PARIZ, 26. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prišel včeraj na vabilo francoske vlade na. uraden obisk v Pariz. V Franciji bo ostal šest dni. Na letališču ga je pozdravil francoski zunanji minister de Murville.
Davi sta imela Gromiko in de Murville prvi razgovor, katerega so se udeležili tudi člani obeh de e-gacij. Nekaj po 13. uri so bili čla-
ni obeh delegacij na skupnem kosilu na katero jih je povabil de Murville.
šilu na katero jih je povabil lurville.	.	.
V	francoskih krogih izjavljajo, da sta se ministra pogovarjala dvq uri v prijateljskem ozračju o ju-govzhodni Aziji in razorožitvi. Jutri bosta imela nov razgovor
V	Moskvi opozarjajo na tu so gledišča Francije in Sc-”* zveze sorodna v oceni vrste mednarodnih problemov, kakor sp n. pr. Vietnam, sprememba mednarodnega denarnega sistema m ureditev odnosov v OZN.
Moskovska «Pravda» piše med drugim v zvezi s tem obiskom: «Glede politike se je treba strinjati z objektivno mislečimi opazovalci, ki vidijo v razvoju sovjetsko-francoskih odnosov predvsem namen Sovjetske zveze, da potrpežljivo išče možnosti glede zbližamja gledišč obeh dežel o sodobnih konkretnih vprašanjih.« List dodtja, da ((Sovjetska zveza išče rea no osnovo za ureditev nekaterih vprašanj brez potrebnega hrupa in naglice«.
Združenje revolucionarnih sil v Konju
KAIRO, 26. — Danes so uradno javili, da je bila od 7. do 21. aprila v Kairu konferenca na vrhu raznih kongoških revolucionarnih sil. Sklenili so ustanoviti nove revolucionarne organizme. Ustanovljen je bil nov vrhovni svet revolucije, ki
prebral načelnik tiska novega vrhovnega sveta Albert Kisonga.
V novem vrhovnem svetu je dvajset članov in predseduje mu Ga-ston Sumjalot. Podpredsednika sta Pierre Mulele in Laurent Kabila. Glavni tajnik Je Gabriel Jumbu. Gbenje bo verjetno še dalje ostal predsednik revolucionarne vlade.
Kakor piše «A1 Ahram«, bo Gbenje prišel jutri v Kairo, načelnik revolucionarne vojske general O-lenga pa je prišel včeraj. V Kairo je prišel tudi zunanji minister Thomas Kanza.
«Za okroglo mizo» pisatelji 17 držav
BEOGRAD, 26. — Podpredsednik evropske skupine pisateljev (CONES) Nicola Bazan, generalni tajnik organizacije Gian-carlo Vigorelli in generalni tajnik Zveze književnikov Jugoslavije Slavko Mihalič so seznanili danes novinarje s programom dela sestanka urednikov evrop skih književnih revij «Za okroglo mizo», ki se bo pričel jutri v Beogradu. Sestanka se bodo udeležili ugledni pisatelji iz 17 držav, zastopniki okrog 30 Uljih in 20 jugoslovanskih časopisov in listov. Beograjska o-krogla miza naj bi opozorila na možnosti za medsebojna spoznavanja in srečanje nacionalne književnosti v Evropi, posebno na vlogo, ki bi jo pri tem odigrale literarne revije. Sestanka v Beogradu se bodo udeležili uredniki literarnih revij iz Bolgarije, Češkoslovaške, Anglije, Francije, Irske, Islandije, Italije, Madžarske, Vzh. Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Švice, švedske, Tur-
SgTSS.	»Mrti**«* * JU,o,lav,ie
jev, da preprečijo žrtve med civilnim prebivalstvom«.
McNamara je tudi trdil, da je južnovletnamska osvobodilna fronta od začetka vojne zgubila 90 tisoč mož in da sedaj v celoti znova opremljajo glavnino osvobodilne vojske s kitajskim orožjem.
Zatem je državni tajnik dejal, da mu ni nič znanega o obstoju raketnih oporišč v Severnem Vietnamu, vendar pa ne izključuje možnosti, da bi tam bila taka oporišča, in da ZDA sprejemajo s tem v zvezi potrebne ukrepe. Izrekel je mnenje, da sedanja vojna v Vietnamu verjetno še ni prišla do ((tretje faze« osvobodilnih vojn, t.j. do spopada med organiziranimi enotami. Zato se mu zdi neverjetno, da bi prišlo do večjega spopada na področju Dananga ali do podobnega spopada, kakršna je bila bitka pri Dien Bien Fuju. Na koncu je izjavil, da znaša ameriška vojaška in gospodarska pomoč Južnemu Vietnamu v tekočem finančnem letu poldrugo milijardo dolarjev.
Predstavniki ameriške vojne mornarice pa stalno pritiskajo na Mc Namaro, naj odredi blokado Tihega Oceana, s tem da bi na odprtem morju ustavljali ladje, ki prihajajo v Severni Vietnam ali odhajajo iz te države. Tako piše danes ameriška revija «Newsweek».
Ista revija piše, da kljub izjavam Pentagona, predvideva ameriški tisk, da bo vedno večje število ameriških vojakov sodelovalo pri bojih v Južnem Vietnamu.
Pomočnik načelnika glavnega štaba ameriškega letalstva general John Lavelle je na tajni seji podkomisije v predstavniški zbornici 23. februarja, izjavil, da bi ZDA, «če bi bile napadene«, lahko istočasno zadele objekte v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in «v satelitskih državah« in bi povzročile veli-šo škodo, ki bi predstavljala ((nesprejemljiv« odstotek uničenja. General je dodal, da ima Sovjetska zveza ((približno enako zmogljivost, da nam zada enak odstotek nesprejemljive škode«.
General je dalje dejal, da bi bilo težko učinkovito prizadejati industrijske centre na Kitajskem, ker so majhni in bolj razpršeni kakor v drugih komunističnih državah. Pripomnil pa je, da so pripravili podrobne načrte, da zadenejo kitajske industrijske centre in da Dl ameriško orožje moglo «pomesti kitajsko zmogljivost, da izvaja aktivnost vlade, poveljstva in nadzorstva, ker so te funkcije na Kitajskem precej centralizirane«.
Tudi sinoči in danes so ameriška letala bombardirala vojaške ln druge objekte v Severnem Vietnamu. Letala so odvrgla 50 ton bomb. Kakor poročajo iz Hanoja, je protiletalsko topništvo sestrelilo tri ameriška letala.
Severnovietnamsko zunanje ministrstvo javlja, da je hanojska vlada odločno protestirala zaradi sodelovanja Tajlandije v napadalni vojni, ki jo vodijo ZDA proti Južnemu Vietnamu. Tajlandija je dovolila ZDA, da uporabljajo letalska oporišča na njenem ozemlju za bombardiranje Severnega Vietnama in Laosa.
go pozdravili predsednik ZAR Naser s soprogo in njegovi najbližjl-mi sodelavci. S predsednikom Titom so prispeli v Kairo tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko, državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikežič, namestnik državnega tW nlks Mišo Pavičevič, predsednik Zveze mladine Jugoslavije Padovi-nac in drugi. Ljudstvo Kaira je toplo pozdravilo predsednika Tita in Naserja na poti z letališča rezidence predsednika Tita.
Predsednik Jugoslavije je pred odhodom iz Alžirije poslal predsedniku Alžirije Ben Beli brzojavko, v kateri se zahvaljuje za nepozabni sprejem in gostoljubnost med obiskom v Alžiriji in med drugim ugotavlja, da je izmenjava misli pokazala, da sta Jugoslavija in Alžirija navdahnjeni z istimi ideali in da v svojih mednarodnih odnosih stremita za istimi smotri ohranitve miru na svetu, odstranjevanja__ vseh oblik neenakopravnosti, spoštovanja svobode in pravice narodov do neodvisnosti in sodobnega raz- j voja. Maršal Tito je izrazil pre- j pričanje, da bodo razgovori prispevali k še večjemu medseboj; nemu razumevanju in nadaljnji krepitvi tesnega prijateljstva narodov Jugoslavije in Alžirije.
V nedeljo torej ni bil odkrit spomenik 300 padlim borcem za svobodo od teh 180 Slovencev v Miljah, kot je bilo napovedano, ker je bil predsednik pokrajinskega odbora ANPI poklican v soboto popoldne na kvesturo, kjer so mu povedali, da se spomenik odkrije lahko samo brez napisa, za katerega glavno nadzomištvo za spomenike še ni izdalo dovoljenja. Očitno kot je dejal v svojem govoru omenjeni predsednik — gre za ovire s strani oblasti, ki so popustilo pritisku nacionalističnih in šovinističnih krogov in organizacij, med katere spada tudi polk. Fonda-Sa-vio (bivši poveljnik enot tako imenovanega CLN v Trstu), ki je med svojevrstno proslavo obletnice odporniškega gibanja v miljski dvorani »Volta« istega dne med drugim izjavil, ko je govoril, da nas-protuje dvojezičnemu napisu na spomeniku:
«Ni nobenega dvoma, da smo ml Italijani v deželi od vedno zaradi dediščine Romanov in zaradi sto letne uprave Benetk. Slovani so prišli šele v šestem in sedmem sto letju med invazijami barbarov in so nato Benetke poskrbele, da so bili preseljeni, zato da bi jih rešile pred Turki, ki so vdrli v Dalmacijo. Oni so torej naši gostje znotraj zemljepisnih meja Italije največ nekaj dalj kot eno tisočletje. Prav gotovo jih mi ne nameravamo sedaj odpoditi: hočemo celo ohraniti z njimi odnose dobrega sosedstva in jim demokratično priznamo pravico, da rabijo svoj jezik poleg jezika večine prebivalstva in države, ki je italijanska. Toda bilo bi pretirano, če bi si oni in njihovi prijatelji hoteli javno drzniti z dvojezičnimi napisi, kjer neitalijanska manjšina sploh ni navzoča ali pa predstavlja zelo majhen odstotek ter bi na ta način žalili jasen krajevni značaj. Milje dejansko v središču nimajo prebivalstva slovenskega jezika in v vsej občini jih je od 12.000 prebivalcev okrog 400, na področju Sv. Barbare. Zelo majhen odstotek ki prav gotovo ni tak, da bi opravičil v mestu napis v dveh jezikih.»
Ne glede na netočno število Slovencev v miljski občini, ki jih je najmanj štirikrat toliko, kot zatrjuje polkovnik, objavljamo to njegovo izjavo brez komentarja, saj je sama ob sebi dovolj zgovorna.
Dvajset let po zmagi nad fašizmom!
Tako prekrit bo ostal spomenik padlim borcem v miljski občini, dokler ne bo odgovorna oblast dovolila odkritja z dvojezičnim napisom. (Podrobno poročilo o nedeljskem zborovanju v Miljah, med-katerim bi bil moral biti svečano spomenik odkrit, čitajte na četrti strani
................................................................
SLOVESNE PROSLAVE 20-LETNICE ODPORNIŠKEGA GIBANJA V ITALIJI
Govorniki so poudarjali trajne vrednote osvobodilne borbe proti fašizmu in nacizmu
•	i
Predsednik republike Saragat se je poklonil spominu padlih na grobu neznanega junaka in v Fosse Ardeatine - Podpredsednik vlade na proslavi v Milanu - Izjava predsednika vlade Mora ob vrnitvi iz ZDA
je tako uradnih proslav, .kakor tistih, ki jih je organiziralo mi-
RIM, 26. — Po vsej Italiji so bile včeraj slovesne proslave 20-letnice odporniškega gibanja in zmage nad fašizmom in nacizmom Predsednik republike Saragat, parlament, vlada in o-borožene sile so se poklonili zapovrstjo v Rimu spominu padlih s položitvijo vencev na grob neznanega junaka in v mavzoleju v Fosse Ardeatine.
Podobne slovesnosti so bile v vseh drugih italijanskih me-
Tito v Kairu
KAIRO, 26. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito je prispel danes na tridnevni prijateljski uraden obisk v Kairo, kjer so mu priredili slovesen, prisrčen in zelo topel sprejem. Na kairskem letališču, kjer so mu izkazali najvišje časti, so maršala Tita ln njegovo sopro-
stih. V Milanu je imel slavnostni govor podpredsednik vlade Nenni. Proslava je bila v gledališču «Scala», kjer so se zbrali predstavniki oblasti, bivši partizanski poveljniki in predstavniki vseh strank, ki so sodelovale v narodnoosvobodilnih odborih in v partizanski borbi.
V svojem govoru je Nenni dejal med drugim:	((Zgodovinski dogo-
dek, ki ga proslavljamo, bi imel ogromen pomen tudi če bi april pred 20 leti pomenil le osvoboditev Milana, Turina, Genove in v splošnem severne Italije Izpod fašističnega in nacističnega jarma; toda bil je nekaj več: bil je zmagovit zaključek velikanske borbe naroda, vseh narodov, proti trem nadlogam razdobja od 1920. do 1940. leta: pomenil je konec fašizma v njegovem zadnjem grotesk, nem in tragičnem utelešenju pri-vidne vlade v Salč>; pomenil je konec nacizma In njegovih podaljškov v deželah, ki so jih zasedli Nemci; pomenil je konec nacifaši-stične vojne«. V nadaljevanju svojega govora je Nenni poudaril, da je odpor obstajal tudi pred vojno, ob izbruhu fašistične vojne pa da
je vnesel v odporniško gibanje samostojen in spontan činitelj ljudskega upora in vstaje, brez katerega bi prešli od ene vojaške okupacije na drugo, brez znaka volje ln moralne, socialne in politične prisotnosti, na kateri bi mogli zgraditi pozneje nove temelje našega narodnega obstoja. V tem smislu je bil odpor drugi preporod, velik narodni dogodek, ki nas še vedno veže, tudi če se je svetovno prizorišče spremenilo in so nastali novi problemi, novi razlogi za zaskrbljenost in borben. Podpredsednik vlade je hkrati spomnil na okoliščino, da je 45 držav, ki so se borile proti fašizmu, ustanovilo 25. aprila 1945 v San Franciscu OZN in da je ta dogodek ((spremljalo veliko miroljubno upanje, tudi če je po 20 letih položaj še vedno težaven, s perečimi vprašanji, ki jih je treba rešiti oh spoštovanju pravice narodov do samoodločbe in s ponovno vzpostavitvijo vzdušja miroljubnega sožitja, ki vključuje nujnost pogajanj, brez predhodnih pogojev v tem ali onem smislu.«
Podobne govore so imeli:	La
Malfa, Parri, Lombardi, Longo itd.
Proslav 20-letnice odporniškega gibanja se je udeležila letos tudi vsa šolska mladina; udeležila se
nistmstvo za javno vzgojo v vseh italijanskih šolah, in to s posebno slovesnostjo, še pred tem; u-radnimi proslavami pa so učitelji in profesorji prikazali študentom zgodovinski in etični pomen osvobodilne borbe, nujnega pogoja za vzpostavitev nove demokratične in družbene ureditve. Danes pa so študenti vseh šol pisali nalogo na tematiko osvobodilne borbe proti fašizmu in nacizmu.
Predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani sta bila danes pri predsedniku republike Saragatu, kateremu sta poročala o svojem obisku v ZDA in o razgovorih z ameriškimi državniki.
Moro in Fanfani sta se vrnila iz ZDA včeraj ob 9.15. Na letališču Fiumicino je Moro izjavil novinarjem med drugim, da je o-bisk italijanskih državnikov potrdil prijateljstvo med Italijo in ZDA; s tem prijateljstvom da je bilo hkrati potrjeno lojalno članstvo Italije v atlantskem zavezništvu, »temeljno orodje varnosti in miru«. «V konstruktivnih razgovorih smo pozorno pro-učili najvažnejša vprašanja mednarodne politike, vštevši vprašanja, ki zadevajo borbo proti revščini in pospeševanje napredka vseh narodov v okviru globalne strategije svobode, pravice, varnosti in miru». O vprašanjih miru in sodelovanja med narodi, hkrati z
vprašanji, ki zadevajo poslovanje ga zbora samoupravljalcev, ki bo OZN, sta se Moro in Fanfani raz- 8. maja v Ljubljani.
govarjala s predsednikom glavne skupščine in glavnim tajnikom U Taratom, kateremu sta potrdila privrženost Italije načelom te naj-višje mednarodne organizacije.
Predstavniki levice PSI Balza mo, Veronesi in Verzelli so poslali tajniku stranke De Martinu brzojavko v zvezd z italijansko, ameriškimi razgovori v Washing-tonu, v kateri poudarjajo, da so • zlasti resne izjave poslanca Mora glede polnega razumevanja i-talijanske vlade za ameriško akcijo v Vietnamu« in da je «nuj-no, da stranka javno potrdi veljavnost znanega stališča vodstva PSI o položaju v Vietnamu«.
Poslanci PSIUP zahtevajo, da zunanji minister Fanfani poroča v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice o obisku italijanskih državnikov v ZDA in o razgovorih, ki sta jih imela s predsednikom Johnsonom, Ru-skom in drugimi predstavniki a-meriške vlade.
LJUBLJANA, 26. — Jutri bo v Ljubljani seja glavnega odbora SZDL Slovenije posvečena dvajseti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, na kateri bo poročal o tem pomembnem datumu Boris Ziherl. Poleg tega bodo na seji razpravljali o pripravah za šesti kongres SZDL Slovenije in poročilu o zadnjih skupščinskih volitvah. Glavni odbor bo na seji določil tudi dnevni red republiške-
Poleg vojne v Vietnamu sta od včeraj na dnevnem redu še dve novi žarišči spopadov: med Indijo in Pakistanom ter državni udar v San Domingu.
Že v soboto so v Novem Delhiju sporočili, da je neka pakistanska brigata prestopila indijsko mejo, včeraj pa, da gre u oborožen spopad, v katerem sodelujejo brigade, topništvo in tanki in da gre za pravo neobjavljeno vojno okrog spornega ozemlja, ki meri okrog 35000 kvadratnih milj, ki pa je neplodno in na katerem so baje Indijci našli petrolejska ležišča. Pakistanski pogoji za premirje so: usta« vitev sovražnosti in izpraznitev spornega ozemlja.
V San Domingu je skupina višjih oficirjev izvršila državni udar proti diktatorju Cabralu in namerava vrniti oblast bivšemu predsedniku Boschu, ki je sedaj v Portoriku. Začasni predsednik republike je sklical sejo razpuščenega parlamenta, medtem ko je letalstvo, ki .je ostalo zvesto diktatorju, obstreljevalo predsedniško palačo ter pri tem pobilo osem ljudi
M .-d vsakodnevnimi ameriškimi letalskimi napadi na Severni Vietnam je bila včeraj objavljena vendarle nekoliko ugodna vest: da Anglija in ZDA sprejemata znani sovjetski predlog o sklicanju kamboške konference, na kateri bi se moglo govoriti tudi o Vietnamu Take konference so se leta 1954 udeležili še delegati Francije, Sev. in Juž. Vietnama, Kambodže in Laosa. Toda kam-boški princ Sihanuk je izjavil, da bi hotele sedaj s to konferenco nekatere velike države spraviti na limanice Kambodžo. McNamara pa je včeraj poudaril, da s« bodo ameriški napadi nadaljevali, «dokler bodo potrebni«, ter da je enota okrog 500 sevemoviet-namskih vojakov prispela v Južni Vietnam, kjer da je osvobodilna vojska od začetka vojne izgubila 90.000 mož, medtem ko da so ameriške letalske izgube izredno skromne. Načelnik ameriškega letalstva pa je dejal, da so že izdelani podrobni načrti za napad z izstrelki kitajskih ključnih objetkov v »primeru vojne«. — O Vietnamu sta razpravljala včeraj v Parizu tudi Gromiko in de Murville, ki se baje strinjata ne samo glede Vietnama, temveč tudi glede spremembe mednarodnega denarnega sistema in ureditve odnosov v OZN.
Predsednik SFRJ maršal Tito je prispel včeraj iz Tunisa v Kairo, kjer bo ostal štiri dni na uradnem obisku.
Ililanca vesoljskega leta
Lansko leto Je bilo leto mirnega Sonca«. Glede na vesoljske polete je bilo zelo razgibano, «aj so poslali na krožne poti veliko satelitov, ravno zato da bi raziskali visoko atmosfero v razdobju ((mirnega Sonca«.
In doživeli so velika presenečenja. Merili so nad istimi kraji v isti višini, v istem letnem času in ob Isti dnevni url, pa so se včasih pokazale tako velike razlike, da so se tehniki večkrat vpraševali, ali priprave pravilno delujejo. Ker pa je zbranih toliko opazovanj, ni mogoče dvomiti ln lahko trdimo, da je bila v letu 1964 gostota visokih nlastl atmosfere 10 do 100-krat tolikšna kot v geofizičnem letu (za le to so znanstveniki izbrali leto 1959 kot dobo ((nemirnega Sonca«), Retrospektivno se zdi razlaga preprosta: lahko računamo, da Sonce v razdobjih svojih velikih kriz pošlje proti Zemlji intenzivno korpuskularno žarenje, ki ogreva in razteza vrhnje plasti atmosfere.
Vsekakor pa je ta pojav daleč pomembnejši, kot smo si lahko mislili, in danes razumemo, zakaj Ima sončni cikel tako močan vpliv na zemeljske podnebne razmere...
OD KOZMOSOV DO VOSHODA
V Sovjetski zvezi so bližnji in daljni kozmos v minulem letu znanstveno raziskovali deloma z dvema paroma satelitov Elektron — ki so ju — 30. januarja in 11. julija — vsakokrat spravili na krožno pot z isto raketo, deloma s sateliti serije Kozmos.
Sateliti te druge vrste so v lanskem letu zbujali veliko pozornost, ker so Jih v Sovjetski zvezi sprožili rekordno število: v prvih desetih mesecih leta so jih namreč sprožili 26 iz te serije, to se pravi več kot prej v dveh letih skupaj.
In če pregledamo njihove izkušnje, bomo ugotovili zanimive reči.
Opazovalci namreč sodijo, da so bili nekateri Kozmosi — tisti, poslani v ravnine, ki ležijo proti Ekvatorju v kotu 49 stopinj — predvsem znanstvene ali vojaške priprave.
Drugi Kozmosi pa so bili resnične vesoljske ladje, ki so pripravljale velik vesoljski program za prihodnja leta. In v tem pogledu je bilo leto 1964 pomembno leto: če upoštevamo razsežnost teh priprav, lahko mislimo, da je zdaj blizu velika astronavtika.
Zlasti pa je bilo s Kozmosi mogoče preskusiti material, primeren za opremljanje novih vesoljskih ladij. S svojim preskusom 12. oktobra so nam sovjetski astronavti dali vedeti, da je čas Vostoka minil: odslej bodo v satelitih posadke.
Polet Voshoda-1 je bil precej kratek: Komarov (poveljnik ladje), Feokistov (elektroinženir) in Je-gorov (zdravnik) so ostali na krožni poti samo 24 ur. Nekateri so se čudili tej kratki poti in mislili, da je moralo kaj skrajšati polet. Sovjetska poročila pa zatrjujejo, da je bil polet res preračunan samo na 24 ur. Potrdilo lahko najdemo v tem, da Je podoben polet kot Voshod-1 teden dni poprej naredil satelit Kozmos-47, poslan na krožno kot z enakimi karakteristikami: tudi ta Kozmos-47 se je vrnil po enem dnevu.
Rusi so dodali: v vesoljski ladji Je šlo vse tako dobro, da je troje vesoljnikov složno prosilo, da bi smeli ostati na krožni poti še 24 ur; operativni vodja jim tega ni dovolil; za to je imel več razlogov, poglavitni je bil ta, da bi bilo treba zaradi podaljšanja spremeniti kraj pristanka.
Vprašanje pristajanja pa Je bilo za Ruse zelo pomembno, ker so pri Voshodu-1 uporabili novo tehniko. V prejšnjem času, v Vosto-ku, so bili udeleženci zmerom poklicni vesoljniki, izurjeni, da so prenašali močne pospeške ob odhodu in da so se ob vrnitvi spustili s padalom. S poletom Vos-hoda so sovjetski tehniki želeli doseči stopnjo «udobnega» popotovanja, na kateri bi bilo mogoče poslat} v vesolje — po kratkem urjenju *— vsakega človeka, čigar navzočnost v vesolju bi lahko bila koristna. Voshodovl pospeški pri odhodu so bili zato razmeroma šibki. Ob vrnitvi so začele po preletu atmosfere delovati retro-ra-kete, tako da je kabina lahko pristala kakor navpično letalo: tako je mogla trojica vesoljnikov ostati v ladji do konca, saj je bila hitrost Voshoda, ko se je spustil na Zemljo. praktično enaka ničli.
Zapomnimo si torej, da so v Sovjetski zvezi lansko leto lahko preskusili — in v tem so, vse kaže, nedvomno prehiteli Američane — novo, zelo spopolnjeno vesoljsko kabino, očitno zamišljeno za bogat spored manevriranja.
Pomembna je tudi ugotovitev, da Je Sovjetska zveza hkrati s to operacijo uporabila celo vrsto novih raket.
Zlasti po 4. avgustu so na Tihem cceanu opravljali serijo preskusov, ki so bili neenakomerni in so trajali tja do 30. decembra. Vendar nimamo prav nikakih podatkov o tem, kakšni so bili ti preskusi, ker so sovjetski znanstveniki o svojih raketah vedno trdovratno molčali.
Nikoli niso objavili nobene fotografije svojih raket — in še toliko manj kak načrt. Ne vemo, kakšno gprivo jih žene (domnevajo, da hi-drazin, vendar je to gola hipoteza). In njihove lastnosti ostajajo tako neznane, da jih Je praktično nemogoče primerjati z ameriškimi raketami.
Po letu 1961 v Sovjetski zvezi tudi niso več povedali mase nobenega svojega satelita (razen pri Vostokih V in VI), tako da je zelo težko dognati njihov položaj v •tekmi za velike teže«, ki ostaja všlikl cilj astronavtike«. Po nekaterih rečeh pa vendarle lahko domnevamo, da je Voshod tehtal 10
ton: raketa uporabljena, da ga Je sprožila, ni bila izrabljena do kraja svojih možnosti, zato lahko računamo, da bi bila zmožna sprožiti satelit, težak 15 ton.
DVA ZONDA
Nazadnje navedeno maso je morda imela ploščad, s katere so 30. novembra sprožili Zond-2.
Tudi ime Zond nosijo skrivnostni stroji. Videti je, da gre za eksperimentalne postaje, namenjene, da bi se dosegla večja popolnost planetarnih poletov.
Nismo namreč pozabili, da so v Sovjetski zvezi leta 1961 poslali proti Veneri Venusik I. Naslednje leto se je njihov Mars I usmeril proti Marsu. Oba poleta sta bila neuspešna iz istega razloga: zveze z vesoljskima ladjama so se pretrgale, ker se Je njun material postopoma slabšal.
Zato so se sovjetski astronavti v letu 1964 lotili nove politike: kot pravijo, pošiljajo v vesolje rakete, ki naj dobijo neke izkušnje. Kakor Je videti, rakete «Zond» niso namenjene, da bi raziskovale planete, čeprav letijo proti planetom: ali pa jim Je vsaj poglavitni namen spoznati, kako se drži material, s katerim so opremljene.
Spomladi, v Venerini dobi, so torej Zond-1 poslali proti sosednjemu planetu. V Sovjetski zvezi so sporočili, da so raketi dvakrat popravili pot, potem pa ni bilo o njej nič več slišati. Mogoče bodo enako skoparili z novicami o svoji raketi Zond-2, ki zdaj leti proti Marsu.
ZDRUŽENE DRŽAVE IN RAKETA SATURN
Američani lahko v letu 1964 po kažejo več uspehov. Posebno ope racija Ranger VII je bila znan stveno pomemben dogodek: dne 31 julija je ameriška mesečeva ra keta poslala na Zemljo vrsto po snetkov, ki nas resda niso sezna nili s sestavo mesečevih tal, ven dar pa so nam ta tla približali tako, kot jih človek še nikoli ni videl: saj je bila zadnja teh slik posneta samo 300 metrov od Lune!
Za velik uspeh si lahko Američani štejejo tudi Syncom III. Mali, samo 40 kg težki satelit, sprožen na Kennedyjevem rtu, se je dal namreč voditi iz daljave z zares čudežno natančnostjo: potem ko so ga najprej spravili na »prehodno pot«, je dobil 36.000 km daleč od Zemlje pot, ki je bila skoraj krog, Z vrsto drobnih premikov se je ameriškim tehnikom posrečilo, da so Syncom III mesec dni pozneje «ustavili» nad presečiščem Ekvatorja in poldnevnikom 180 stopinj. Satelit je bil namreč v taki višini, da Je opravljal svojo krožno pot natanko v istem času, kot se zavrti tudi Zemlja (23 ur, 56 minut in 4 sekunde).
Po zaslugi tega satelita — ki ga Je bilo mogoče vsak trenutek uporabiti med Ameriko in Japonsko
—	je Novi svet lahko neposredno gledal olimpijske igre. Syncom III je deloval prav izredno in šele z njim je dobila svetovna televizija pravi izraz.
Tudi operacija Mariner IV se je končala z velikim uspehom. Vesoljsko vozilo, težko 259 kg, so sprožili na Kennedyjevem rtu dne
28.	novembra. Začetek popotovanja je bil precej razburljiv, zdaj pa Mariner IV leti proti «rdečemu planetu« (Marsu); 14. julija naj bi letel mimo njega v razdalji samo 8700 km.
Sicer pa je bilo tudi za Američane leto 1964 predvsem leto priprav, med katerimi je bila poglavitna izdelava «sproživca» Saturna.
Tu je bil namreč storjen velik korak naprej, že v prejšnjih letih
—	od 27. oktobra 1961 naprej — so Američani nekajkrat sprožili raketo Saturn. Vendar so bili vse tisto le preprosti ((balistični« preskusi prve stopnje. Na tej je bilo združenih 8 motorjev, uporabljenih že pri prejšnjih raketah in gnanih s klasičnim gorivom (petrolej/kisik).
Lansko leto pa so Američani delali preskuse — in sicer trikrat,
29.	januarja, 28. maja in 18. septembra — z raketo Saturn, ki je bila v drugi stopnji gnana s tekočim vodikom.
Vodik je kot gorivo neprekosljiv,
saj lahko da raketi hitrost čez 4 km/sek., medtem ko dajejo obi-časna goriva manj kot 3 km/sek. In če so vse druge okoliščine enake, lahko druga stopnja s kisikom podvoji koristno težo rakete. Vendar je vodik peklensko gorivo, ker je tako nestanoviten, ker ima šibko gostoto (0,07) in ker ga je treba hraniti pri zelo nizki temperaturi (—253). Se lansko leto so zato mnogi izvedenci menili, da je uporaba kisika samo utopija.
Danes se nam kaže položaj bistveno spremenjen, ker so se trije poskusi s Saturnom končali s tremi uspehi: to se pravi, da smo zelo napredovali.
V svoji sedanji obliki Saturn resda spravlja na krožno pot tovore, ki ne dosegajo 10 ton. In Američani vedo, da se v tekmovanju za velike teže še nekaj let ne bodo mogli meriti z Rusi. Njihovi pogledi pa so usmerjeni v leto 1970: spričo dobrega razvoja načrta Saturn namreč lahko upajo, da bo mogja velikanska raketa Saturn V poganjati v vesolje satelite, težke 130 ton, in da bodo zato lahko pošiljali ljudi na Luno...
ALBERT DUCROCQ «Tčmoignage Chretien«, 12/1964
Mlada vietnamska mati beži z otrokom v naročju med nenadno bitko med vladnimi četami in partizani. Na zemlji za njo je ranjen partizan, v ozadju pa dva ameriška vojaka
knjigo ~ glorinli.ite
'S.
si*
bliltttiblvi*
tjlubliu
Arthur Kopit:
Oh očka, ubogi očka
Ta s tipično angleškim mrtvaškim humorjem napisana tragikomična groteska je doživela v Križankah nepričakovan uspeh v veliki meri po zaslugi odlične režije in scene in po nadpovprečnih stvaritvah igralcev% Delo je napisal mlad harvardski študent, Arthur Kopit, ki je z mladostno predrznostjo naskočil prastari problem rivalstva med materjo in ljubico in dal z veliko mero fantazije in iznajdljivosti fiOjdipovemu kompleksu« novih in živo lesketajočih se barv.
Brez močne doze grotesknega humorja, ki ga je svoji igri do-
V NEDELJO ZAKLJUČEN V ZAGREBU
520domačih in 387tujih razstavljavcev na letošnjem pomladanskem velesejmu
Pomladanski zagrebški velesejem se vedno bolj uveljavlja kot pomembno tržišče potrošnega blaga
V nedeljo se je v Zagrebu zaključila 68. mednarodna sejemska prireditev, to je spomladanski sejem 1965. Osrednji del sejma je predstavljal običajni prikaz blaga za široko potrošnjo, poleg tega pa je program letošnjih manifestacij obsegal še V. sejem prehrane, III. mednarodni sejem lesa in opreme za lesno industrijo, razstavo turizma, opreme za turistično industrijo ter šport, običajno revijo sodobnega oblačenja, X. razstavo merilne ln regulacijske tehnike in avtomacije «Jurema», III. mednarodno razstavo »Medicina in tehnika« ter III. mednarodni sejem gradbeništva.
Vse te prireditve so letos zavzele kar 52.563 kv metrov razstavne površine, katerim Je treba dodati še 45.375 kv. metrov obsegajočo razstavo gradbeništva, ki so jo orga-Inizirali posebej. Na njej je sodelovalo 326 razstavljalcev, od tega 75 iz tujine, na ostalih prireditvah pa je sodelovalo 907 razstavljalcev, in sicer 520 domačih in 387 iz tujine. Na vseh prireditvah so nastopili poleg Jugoslovanov številni razstavljale! iz 23 tujih držav iz Evrope, Azije in Severne Amerike, tako iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske Češkoslovaške, Francije, Holandije, Indije, Italije, Izraela, Kanade, Lichtensteina, Madžarske, Monaka, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije, Združenih ameriških držav, Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze, Švedske, švicarske in Velike Britanije.
Na mednarodnem sejmu blaga za široko potrošnjo, ki Je predstavljal osrednji del letošnje manifestacije, so domači in tuji razstavljal-cl prikazali bogato izbiro raznih izdelkov in proizvodov z raznih industrijskih in obrtniških področij, od električnih aparatov za gospodinjstvo do kuhinjskih potrebščin, od keramičnih izdelkov do obuval, od zasebnih vozil do športne opreme. Ta sejemska prireditev se iz leta v leto čedalje bolj razvija in širi, tako da je letos popolnoma zajela štiri velike paviljone.
Drugo važno prireditev je predstavljal sejem Lesni sejem, ki je bil praktično razdeljen na tri dele, in Sicer na razstavo pohištva za domače in tuje tržišče, na razstavo materialov za lesno Industrijo
ter na razstavo opreme za lesno industrijo. Lesni sejem je letos zajel tri paviljone, ter se je močno uveljavil tudi kar zadeva sodelovanja s tujimi razstavljale! in operaterji, zlasti iz Zahodne Nemčije in Italije. Na jubilejni deseti razstavi «Jurema» (razstavi merilne in regulacijske tehnike ter avtomaci-je) so letos sodelovala nekatera med najvidnejšimi jugoslovanskimi podjetji s tega področja, tako na primer poslovno združenje Unima-
tic iz Beograda, skupnost podjetij Riz-Iskra-Cajavec, dalje zagrebško podjetje Rade Končar, sarajevski Energoinvest, zagrebška tovarna ((Nikola Tesla«, in druga podjetja. Tudi tuji razstavljale! so dali poseben poudarek tej prireditvi, saj so se je udeležili v razmeroma visokem številu. Tu so namreč nastopili poleg Jugoslovanov tudi Italijani, Avstrijci, Angleži, Francozi, Američani, Švicarji in Nemoi, ki so tako omogočili uspešno primerja-
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiuiiiitttmiiiiimuu'11'iiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiii
V LADJEDELNICI V NEAPLJU
Splavljena 23.400-tonska tovorna ladja za suhi tovor
Nova ladja bo prevažala žitarice ali rude
OASTELLAMARE Dl STABIA (Neapelj), 25. — Danes so v ladjedelnici «Navalmeccanica» splavili 23.400-tonsko ladjo za prevoz suhega tovora «C. 636», ki jo grade za družbo «Alcione» iz Palerma.
Nova ladja je v bistvu orjaško skladišče, ki je tako urejeno, da ladja sama lahko naklada ali razklada premog, žitarice, železno rudo ali druge raztresene surovine. Ladja je dolga 192 m, široka 24.15 m in bo lahko razvila brz.i-no 16.20 milje na uro.
Zločini v Belgiji
ANTVERPEN, 26. — Iz Tami-sa, majhnega kraja v bližini Ant-verpna poročajo, da je neznanec ukradel 20-mesečnega otroka. Malček je spal v zibeli, ko so bili starši trenutno odsotni. Neznanec se je splazil skozi vrata in odnesel otroka. Preiskava je bila do sedaj brezuspešna.
V bližini prestolnice pa so našli zadavljeno 10-letno deklico. Včeraj je odšla na vaško veselico in se ni več vrnila. Starši so zaskrbljeni javili izginotje polici-
............................................................................iiiiiiikiiiii........................n....
MNOŽIČNA ZASTRUPITEV V DIJAŠKEM DOMU
Eden mrtev, 66 v bolnišnici zaradi zastrupitve z mesom
Pokvarjeno meso so gojenci jedli že v soboto popoldne in je najprej kazalo, da zastrupitev ne bo imela hujših posledic - Še štirje fantje se bore s smrtjo
Do zelo resnega primera množične zastrupitve s hrano je prišlo v »Istituto San Francesco» v Ricci, ki ga vodijo patri. En mladenič je umrl, 66 jih je v bolnišnici, od njih so štirje še vedno v smrtni nevarnosti.
Fantje so se zastrupili s pokvarjenim mesom, ki so ga jedli v soboto popoldne. Ponoči je nekaterim postalo slabo in je predstojnik poklical domačega zdravnika, ki pa ni ugotovil resnejših primerov, tako da je vse zdravil v zavodu samem. V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah je celo kazalo, da se bo vse dobro končalo.
Popoldne pa se je vsem naglo stanje poslabšalo in je velika večina od skupno 108 gojencev imela iste znake zastrupitve. Nekaj po polnoči je eden izmed mladih fantov izdihnil. Takrat so tudi pričeli organizirati prevoz bolni- j kov v bolnišnico, kjer so naredili |
posebni oddelek in kamor policija s hitrimi avtomobili prevaža krvno plazmo iz Neaplja.
Dosmrtni obsojenec slikar
CATANIA, 26. — 60-letni Car-melo Greco, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in sedaj pomilo ščen in izpuščen je v zaporu postal dober slikar in je v teh dneh priredil v rojstnem kraju Cala-scibetti slikarsko razstavo. Včeraj se je poročil z nečakinjo, ki ima 56 let. Ženska je še mlada postala vdova in je stalno pisala svojemu stricu v zapor. Ker gre za poroko med bližnjimi sorodniki, je bilo potrebno posebno dovoljenje cerkvenih oblasti. Poročnega potovanja pa ni bilo, ker je Greco pod policijskim nadzorstvom in se ne sme oddaljiti iz domačega kraja.
Poplave v Avstriji
DUNAJ, 25. — Poplave v Avstriji in na Madžarskem so povzročile resno nevarnost zaradi miin, ki jih je voda odnesla iz obmejnega pasu. Številne mine su se tako pojavile na avstrijskem ozemlju in so Avstrijci zaprosili pomoč madžarskih vojakov, da minam odstranijo vžigalnike.
Izvedelo se je tudi, da je bil kancler Klaus v resni nevarnosti pretekli petek, ko je nadzoroval vojaške oddelke v spremstvu ministra za obrambo. Peljal se je namreč s traktorjem, kateremu je prav v vodni strugi u-gasnil motor in je voda vedno bolj naraščala. Avstrijskega kanclerja je zadnji trenutek raill drug traktor.
ji, ki je našla truplo v bližini na polju.
Velika noč v Moskvi
MOSKVA, 25. - Okoli sto tisoč oseb je včeraj proslavilo pravoslavno veliko noč v Moskvi. Cerkveni obredi so bili v veliki katedrali in v ostalih cerkvah. V nekaj primerih so vernike motili mladeniči, ki so žvižgali, vendar zaradi prisotnosti policije ni prišlo do resnejših incidentov.
nje zadnjih dosežkov na področju precizne mehanike, optike in stru-
j mentalne tehnike v navedenih državah.
j Tudi razstava ((Medicina in tehnika« je letos doživela pov uspeh. Ta prireditev spada med največje tovrstne manifestacije na svetu in vzbuja pozornost tudi zaradi stranskih manifestacij, ki jo spremljajo, tako na primer vrsta strokovnih sestankov, predavanj ter prikazovanj domačih in tujih filmov s tega področja; letos pa je zbudilo veliko zanimanje v zaintesiranih krogih tudi seminar z naslovom »Varnost pri delu«.
Na lil. mednarodnem sejmu gradbeništva je letos sodelovalo 251 gospodarskih-^ftaganizacij, ki so nastopila lbčefio v petih skUpirt&h: skupina projektantske organizacije, Jugoslovanslj^ cggtgr za gradbeništvo, Skupina ‘ proizvajalcev opreme in polizdelkov za gradbeništvo, Skupina razstavljalcev mehanične opreme ter Skupina velikih gradenj. Te prireditve se je udeležilo več desčtin tujih tovarnarjev, ki so razstavili svojo najnovejšo opremo za gradbeništvo. Med tujimi razstavljale! so bili še posebno številni Italiani: tu so nastopili med drugimi Officine Meccaniche Marini iz Alfonsine (150 kv. m razstavnega prostora), dalje tržaška firma REMA, veronsko podjetje R. Perlini, rimska tovarna T. S. Mar-chesl, videmske «Officine Riunite«, družba Domenighetti SIMESA iz Milana, stari klient zagrebškega velesejma Allis Chalmers Italiana, beneško podjetje Mailam, tržaška fir-
ma FIMS Italiana, itd. Italijanski stroji in naprave za gradbeništvo so zavzeli skupno nekaj čez 1000 kv. metrov razstavne površine.
Na razstavi biaga za široko potrošnjo so nastopila tri podjetja iz Milana, in sicer podjetje Misslyn-Lechner, družba L. Furga in družba FIAP, tovarnar Paglieri iz Ales-sandrie ter znana goriška firma Jožef Kerševani, na specializirani razstavi «Jurema» pa je bila prisotna samo ena firma iz Italije, in sicer družba SAE iz Milana, ki je najela 20 kv. m razstavnega prostora. Na razstavi strojev in naprav za lesno industrijo sta bili prisotni dve Italijanski podjetji in sicer milanska družba Amabile e Galli ter Fonderie Officine di Ca-robbto-iz—Bergama, prva druga pa z 20 kv. metri razstavne površine. Bolj številna je bila ude-16žha. italijanskih Bqdjetij„Ba .odstavi ((Medicine in tehnike«, kjer so nastopila med drugimi tudi tržaška podjetja Eurospital, Don Baxter, Fharmaseal in S.I.C.E. Tu so razstavili svoje proizvode in naprave tudi Importex Chimici Farmaceuti-ci, prav tako iz Trsta, ter nekaj večjih podjetij iz notranjosti Italije, med temi milansko podjetje Brizio Basi, FASEF, SocietA Lombarda di Televisione, Giovanni Ma-scarini, (vsi iz Milana) in drugi. Vsega skupaj je bilo prisotnih okoli 40 italijanskih podjetij, to je nekoliko manj kot je bilo jugoslovanskih razstavljalcev na 43. mednarodnem velesejmu v Milanu, ki se je prav tako zaključil v nedeljo 25. aprila.
E. F.
V nedeljo je na dirki «tisoč milj« umrl strahotne smrti švicarski dirkač Tommy Spychiger, ki je zadel v steno, avtomobil se je prevrnil in zažgal; šoferju je odrezalo glavo in roko, truplo v avtomobilu pa zgorelo. Na slikah: zgoraj Spychl-ger nekaj trenutkov pred nesrečo (stoji v beli obleki), spodaj strahotna nesreča
dal avtor, bi bila ta v precejšnji meri neužitno perverzna in grozotna. Celotni naslov dela je kaj baročen in dolg: Oh očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo... Kakor marsikateri mladenič je tudi Arthur Kopit skrajno ne-milostljiv do žensk, pod katerih oblast očitno prerad za pada, pa naj gre za mater alt ljubico. (Navsezadnje je oblast ljubice samo zamenjava materine oblasti.) V igri si skušata nbe, mati in ljubica, sina oziroma ljubčka popolnoma podrediti ter ga druga drugi iztrgati. V svojem slepem egoizmu sta druga druge vredni. Toda mati, ki ima starejše upravičen do «pridnega jantkan in je iz njega napravila pravo lutko, ki se ji v vsakem pogledu pokorava, izpelje zadevo tako, da sin (Jonathan) na koncu ljubico (Rosadie) zadavi.
To bi bil suhi stržen zgodbe, ki ga je avtor izpopolnil s številnimi bizarnimi domisleki, ki pa imajo globok (psihoanalitični) pomen. Gospa Rosepettle na primer nikoli ne kliče svojega sina s pravim imenom Jonathan, marveč mu natika izmenoma vsa tri imena svojega pokojnega moža (Albert, Edvard, Robinzon), moža, ki ga je nagačenega obesila v omaro. Da sin takega preimenovanja ne sliši rad, se pokaže, ko ga skuša tudi Rosalie tako klicati m jo on popravi, češ ime mu je vendar Jonathan. Ribi piranlii (sicer majhni, toda najbolj krvoločni ribi južnoameriških rek), ki jo gospa Rose-pettle z dvema rastlinama, Venerinima muholovkama, vlači na svojih potovanjih s seboj, je dala ime Rozalinda po imenu ljubice svojega pokojnega moča. Ribo krmi z mladimi siamskimi mačkami, ker ji niso, kot pravi, navadne mačke dovolj dobre.
Teh nekaj nadrobnosti naj bo v ilustracijo te čudne igre, ki je napisana v neverjetno živem in funkcionalnem dialogu.
Režiral je Žarko Petan, ki ga dobro pozna tudi tržaško občinstvo, s prav tolikšnim ognjem kot s precizno izdelavo karakterjev in včasih prav zapletenih prizorov. Iznajdljivo, bizarno in smotrno sceno je s fantazijo ustvaril Janez Lenassi. Ž nič manjšo in-vencijo ni zamislila kostumov zlasti za gospo Rosepettle in za Rosalie Alenka Bartlova.
Duša Počkajeva je ustvarila gospo Rosepettle iz enega samega kova. Bila je bizarna, pošastna, sardonsko ironična in vendar ne brez neke grozotne privlačnosti, V svoji gospodoval-nosti je bila tako pristna, da je gledalca spreletaval srh. Mirno lahko zdpišem, da je bila to velika kreacija velike igralke.
Njej v opoziciji je bila Rosalie Ive Zupančičeve, komaj kaj manj oblastna v hotenju, da bi nesrečnega Jonathana iztrgala materi ter si ga prav tako prilastila in podredila. Tudi to je bila zaokrožena in prepričljiva kreacija.
Vinko Hrastelj je kot mlad igralec presenetil kot Jonathan s psihološko tenkoslušno in skrbno izdelano igro. Ustvaril je živ in pristen lik emaminega sinčka«, ki se zaman skuša iztrgati materini oblasti.
Kapitana Roseabovea je s posrečeno karakterno k omiko prav živo podal Janez Rohaček. Kajpada mu je pošastna izpoved gospe Rosepettle o njenem zakonu olajšala učinek verjetnosti njegove groze.
Štiri posrečene like slug so prikazali Sandi Pavlin, Borut Alujevič, Mirko Bogataj in Janez Keber.
Dvorana je bila polna začudenega, osuplega in ob koncu navdušeno odobravajočega občin* stva.
VLADIMIR BARTOL
Razstava v naselju J. Baker
LES MILANDES, 26. — V naselju mednarodne solidarnosti, kjer znana črnska pevka Josephi-ne Baker vzgaja enajst otrok vseh ras, so priredili zanimivo razstavo moderne umetnosti. Popoldne so razstavo otvorili v dvoranah gradu Milandes. Gre za preko 250 risb, slik in kipov okoli 200 italijanskih umetnikov, ki zastopajo vse možne smeri. Razstava bo odprta do 18. junija.
Razstava je bila prirejena na pobudo Josephine Baker ob sodelovanju italijanskih oblasti in predvsem združenja slikarjev iz Brescie. Na tak način skušajo zbrati prva sredstva potrebna za gradnjo univerze svetovne solidarnosti. Na otvoritvi so bile prisotne vidne osebnosti italijanskega kulturnega življenja, Baker pa Se je izrecno zahvalila italijanskim umetnikom.
DETROIT, 26. — Trije otroci i izgubili življenje, dva sta pa bi težko ranjena, ko se je podrl v tiljak, ki je bil postavljen v pa ku v okolici Detroita. Zlomil i je vijak, ki je povezoval vrtiljs z osrednjo osjo.
ZAKAJ FRANCIJA NE BO ZASTOPANA NA ZASEDANJU SEATO
«Večja nacionalna neodvisnost činitelj popuščanja in miru»
Ta «sentenca», ki je bila izrečena pred dvema mesecema, ima globlji pomen, kot se ji je tedaj pripisoval ■ Kje je končni cilj, ki si ga je zada! Pariz ?
PARIZ, 25. — Ko se je pred obilnimi dvemi meseci vrnil iz Pakistana in Indije, je francoski premier Pompidou na seji vlade dal o svojem obisku sledeči zaključek: «Minila je doba blokovske politike«. Premier dežele, ki je formalno včlanjena v dveh blokovskih sporazumih (NATO in SEATO), je na kratko razložil alternativo: ((Vrnitev k vedno večji nacionalni neodvisnosti 'se pojavlja kot činitelj popuščanja in miru«.
Ta izjava je tekaj bila skoraj neopažena, morda zato, ker Je bila izrečena v kontekstu kurtuazne izjave o sodelovanju Francije z dvema azijskima deželama. Danes pa se vidi, da je bila Pompidou-jeva misel sestavni del določene politike, ki Francijo vodi vedno bolj po poti včasih tudi spektakularnih sklepov glede na njene dovčerajšnje, formalno še današnje zaveznike. Na letnem zasedanju ministrov sporazuma SEATO, ki bo v Londonu pd 3. do 5. maja letos, francoski minister zunanjih zadev ne bo prisoten. Član pakta, ki je bil formiran pred enajstimi leti z namenom, da zagotovi in utrdi zahodno oblast v jugovzhodni Aziji in da prepreči ((komunistično prodiranje«, se prostovoljno umika z glavne letne konference, na kateri se določa politična smer in taktika za določeno obdobje.
Resnici na ljubo je treba reči, da Je že na lanskoletnem sestanku SEATO-pakta, ki je bil v Manili, francoski minister Couve de Mourville izzval svojevrsten škandal, ker ni hotel podpisati zaključnega poročila, ker se je v njem govorilo o ((komunističnem napadu«, ki prihaja iz Severnega Vietnama in o ukrepih, ki jih je proti temu treba podvzeti. Opozoril je tedaj svoje kolege, da bi bilo treba na razmere v Indokinl gledati bolj realistično. Proti ameriški politiki sile je on predlagal raje francosko politiko pogajanj.
Sedaj pa je šel Pariz še bolj daleč. Na sestanek v London bo Pariz poslal le opazovalca (iz česar se poraja vprašanje, alt naj to pomeni, da se Francija iz pakta umika?).
Ve se sledeče: na letnem zasedanju bo govora o Vietnamu in ZDA bodo zahtevale enotnost članstva pakta v podpori svoji sedanji politiki «postopne vojaške angažiranosti«. Razen morda Pakistana, k: bi ga francosko obnašanje moglo spodbuditi k odporu, bodo vse ostale članice pakta podprlo ameriško politiko, predvsem jo bo podprla Velika Britanija, ki bo v zahvalo dobila ameriško podporo glede svoje politike do Malezije.
V	takšnih okoliščinah Pariz smatra, da je «Bolj pametno na zaseda nju ne sodelovati«, ker je kaj lah ko predvidevati, kaj se bo zgodilo Francija opozarja, da se «ne na merava na noben način pridružiti sklepom, ki bodo tu sprejeti«.
Ker je letno, zasedanje SEATO-pakta ((pripravljeno tako, da časovno pada v dobo, ko se na področju, za katerega Je ta pakt «za-dolžen«, dogajajo veliki dogodki, je vsak sklep o tem mnogo pomembnejši. ZDA so uresničile reakcionarno teorijo, po kateri Je vojna sredstvo za dosego političnih ciljev. V takšnih okoliščinah se od članov pakta zahteva sankcioniranje sprejetih smeri, v tem konkretnem primeru pa je to prav tisto, kar Franclja odklanja.
Morda je enostavno naključje, da je obrazložitev pariškega zunanjega ministrstva, da Francija noče v London na zasedanje, padlo prav na isti dan kot pooblastilo Elizejske palače uradni časopisni agenciji, da objavi odgovor de Gaulla na poziv sedemnajstih ne-angažiranlh držav. Tako v prvem kot v drugem francoskem dokumentu pa se poudarja isto načelo: miroljubna rešitev vietnamskega spora.
V	pismu jugoslovanskemu veleposlaništvu v Parizu de Gaulle «ne more, da ne bi z zanimanjem vzel na znanje demaršo Jugoslavije in številnih dežel Afrike ln Azije, protest, katerega osnovni sklep se pridružuje stališču, ki ga je Francija zavzela pred nekaj leti glede miroljubne rešitve vietnamskega spora«.
Odklanjajoč sestanek z ZDA, Veliko Britanijo, Filipini, Pakistanom, Novo Zelandijo in Avstralijo, je istega dne francoski minister za zunanje zadeve obrazložil tudi razlog: ((Francija nadaljuje z iskanjem miroljubne rešitve, kar pomeni razgovore o razmerah v Vietnamu in v vsej bivši Indokinl na temelju ženevskega sporazuma lz 1954. leta ln to v interesu zainteresiranih narodov«.
Stališče Francije ne soglaša v celoti s stališčem tako imenovanih neangažiranih dežel glede vietnamskega spora. Tu se srečuje mnenje, da se oboroženi spor o Vietnamu ne more spremeniti v splošni spor, ker da tega ne želi. ta niti ZDA niti SZ. Obe ti dve deželi se zavedata, da bi to bila splošna katastrofa. Miroljubno sožitje pa Je — kot se tu zatrjuje tako za Sovjete kot za Američane vprašanje življenja ali smrti.
Tisto, v čemer neuradni Pariz vidi nevarnost, so posledice ameriške politike bombardiranja in sploh njenega načina, da se z orožjem reši kriza. Ta politika — ne glede na to, da ne vodi k rešitvi problema na terenu samem — more najprej zaostriti odnose med ZDA in SZ in tako blokirati možnost reševanja zrelih problemov in ponovno privesti do splošne napetosti na svetu; nadalje more iz-
zvati motnje v sami Sovjetski zvezi, kar bi moglo pripeljati na oblast «trde elemente« in, tretjič more ustvariti takšen duševni odpor azijskih narodov in narodov ((tretjega sveta« na sploh ne samo proti ZDA, pač pa proti vsemu Zahodu, v katerem se nahaja tudi Francija.
Zato v Parizu ameriško politiko v Aziji ocenjujejo kot nerealno, motno, drzno in nekoristno. Poudarjajo še, da bombardiranje Severnega Vietnama ni doseglo zaželenega učinka, ki so ga ZDA pričakovale. Zato se tu govori o ameriškem neuspehu, žalostno je, pravijo tu — da večina Američanov ploska svojemu predsedniku, ki se jim kaže kot- ((teksaški kavboj, ki na konju s samokresom razganja rdečekožce (v tem primeru «rdeče»).
Zaradi vsega tega se tu francoskemu odporu proti takšni ameriški politiki želi dati bolj splošen pomen in ne samo tisti, ki gh, nahajamo v uradni obrazložitvi («v interesu miru in zainteresiranih narodov«). Francija se namreč pred zahodnim javnim mnenjem
pojavlja kot sila, ki deluje v in teresu samega Zahoda, ko že om, ki so se «stari civilizaciji samo voljno postavili na čelo niso sposobni, da vodijo pametno politiko«.
To je lahko geslo, da se proti ameriški politiki mobilizira tudi ostali zahodni svet, ki zaradi šib kosti, odvisnosti, opreznosti politične slepote itd. sledi Washing-tonu. To pa, kar v vsem tem nekaj šteje — in to neodvisno od motiva, ki te akcije spodbujajo — je vsekakor tudi želja, da bi se bilo s ((tretjim svetom« v najboljših odnosih. In v tem gre Francija glede Vietnama z ramo ob rami z neangažiranimi deželami.
Toda bojkot, ki ga Pariz tokrat izraža proti določeni blokovski politiki — gledano seveda v kontekstu — («kjer se bo odločalo o nečem, za kar se vnaprej ve, da Je nesprejemljivo« kot je zapisal neki tukajšnji list) ima svojo politično težo in zato ni nič čudnega, da Washington o tem francoskem sporočilu molči.
J. PALAVRSIČ
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
«Uraetnost in odpormštvo» v bolonjskem mestnem muzeju

Tudi iz Venezuele prihajajo glasovi o partizanskem gibanju. Gre za «Movimiento de izquicrda revolucionark. Borci imajo brade, kot so jih imeli Castro in njegovi borci na Kubi

OZADJE ZADNJIH KRVAVIH NEMIROV V JUŽNI KOREJI
General v civilu Park: «To bo odvisno
od naših študentov...
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiimiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHHiiiiiiimiiaiiiiiiiiniir
Ladja «Michelangelo» svečano izročena družbi «Italia»
»
Zbliževanje z Japonci je mnogim odvratno, vendar ga nekateri odklanjajo načelno, drugi pa le zato, ker ga začenja Parkova «trda roka»
Pred dvema tednoma, 13. aprila, je prišlo v Seulu do velikih nemirov, ki so se kmalu razširili na vsa mesta Južne Koreje. V vsej deželi je prišlo do napetosti in dramatičnih razmer. Z demonstracijami so začeli študenti v Seulu. Njim so se pridružili študenti ostalih univerz, nato še množice. Posamezne demonstracije so na ulice Seula priklicale tudi do 150.000 ljudi. Vlada ,je odgovorila z zaporo univerz za določen čas in s policijsko protiofenzivo. V spopadih med policijo in demonstranti je bilo nekaj mrtvih in več sto ranjenih. Vse to je dobilo značaj upora proti sedanjemu režimu. Notranji minister je obtožil voditelje nekih opozicijskih strank,' ki so se odkrito angažirali v mitingih, da hočejo prevzeti oblast. Režim generala Parka obtožuje tudi zunanje činitelje — Severno Nore j o ln ""Kitajsko. Poleg nekaj Sto* študentov je bilo aretiranih tudi veliko članov parlamenta in drugih političnih osebnosti, pa tudi nekaj častnikov. Posebno ostro so ukrepali proti naprednejšim elementom.
Predsednik plovne družbe «Italia» Giuseppe Zuccoli ter predsednik družbe «Ansaldo» Giannini po podpisu zapisnika o izročitvi ladje « Michelangelo«
Zadnje administrativno dejanje preden nastopi turbinska ladja ((Michelangelo« svojo službo, Je bila uradna predaja, s katero je ladjedelnica «Ansaldo» izročila novo veličastno enoto plovni družbi ((Italia«. Razumljivo je, da je bila slovesnost predaje na samem superatlantiku, zasidranem ob pomolu Andrea Dorla v genovskem pristanišču. V vestibulu tako imenovanega «Cabln Class« je predsednik ladjedelnic «Ansaldo» dr. Giannini sprejel predsednika družbe «Italla» Giuseppa Zucco-lija. Poleg poveljnika luške kapitanije Di Sabata so bili navzoči najuglednejši predstavniki bro-dolastniške družbe ter ladjedelnic, tako gen, ravnatelj «Italie» dr. Ali. «Ansalda» inž. De Vito in dr. De Rosa, ravnatelj ladjedelnice v Sestriju Inž. Boero, predstavniki pomorskega registra, tajniki centralne notranje komisije ter notranje komisije ladjedelnice v Sestriju ter delavnic «Ansal-do-Meccanicov.
V slavnostnem salonu prvega razreda, ki Je eden izmed najbolj imenitnih in 'elegantnih prostorov na ((Michelangelu«, sta zapisnik o izročitvi podpisala predsednika obeh družb, «Ansalda» in cdtalie«; s tem aktom Je postal superatlantik last brodovja družbe, pri kateri bo skupaj z ((Raffaellom« nova admiralska ladja.
Takoj po podpisu je imel dr. Giannini govor, v katerem je med drugim navedel, da je leta 1960 IRI sklenil odpomoCl potrebi po delu v ladjedelnicah ter obenem okrepiti brodovje «Flnma-re»; zato Je odobril zgraditev dveh velikih enot. določenih za proge v Severno Ameriko. Splavljena je bila ladja ((Michelangelo« 16. septembra 1962 ob navzočnosti takratnega državnega predsednika Segnija, in sicer z Istega gredlja kot «Rex», «Crlstorofo Colombo« in ((Leonardo da Vinci«.
Ladja je bila Izrecno zamišljena za prevoz 1800 oseb in gradila se je po najbolj modemih kriterijih ladjedelniške in bro^olast-niške tehnike brez uporabe kakršnega koli gorljivega materiala. Njenih 46.000 ton njena hi trost ter poseben komfort jo postavljajo med najbolj pomembne enote na svetu.
Potem ko se Je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji ladje, je še poudaril, da predstavlja ((Michelangelo« ponos tako družbe idtalla« kot družbe «Ansaldo».
V svojem odgovoru Je predsednik družbe «Italia» Giuseppe Zuc-
coli dodal k temu, kar je omenil govornik pred njim, da Je bila najbolj neposreden vzrok za gradnjo dveh transatlantskih enot nujnost, da se nadomestita stari in slavni motorni ladji «Saturnla» in ((Vulcania«, katerih preklasifika-cija se je končala 1. 1964 po več kot 30 letih življenja. Predsednik je dejal, da je IRI poveril družbi ((Italia« nalogo, naj preštudira, kakšen tip ladje kaže graditi za progo v Severno Ameriko. Skoro istočasno so stvar študirali tudi drugod — n.pr. v Franciji, kjer so zgradili imenitno ladjo «France» — vendar hi nikoli prišlo med brodolastniškimi družbami do izmenjave mnenj in informacij. Zaključki pa so bili identični: ladje visoke kvalitete bodo ladje jutrišnjega dne za prevoz potnikov ha mednarodnih progah.
Ladji ((Michelangelo« in ((Raffaello« bosta skupaj s iiCristo forom Colombom« in ((Leonardom da Vinci« predstavljali najbolj moderno, organsko in homogeno skupnost v oskrbovanju potniške pomorske proge za Severno Ameriko ter bosta še naprej zagotavljali Italiji drugo mesto v celotnem medkontinentalnem potniškem prometu največjega pristanišča na svetu: New Yorka. Predsednik Zuccoli se je še enkrat zahvalil družbi »Ansaldo« in vsem njenim sodelavcem in uslužbencem; ((Michelangelu« in vsem, ki bodo odslej zanj skrbeli, pa je izrekel najprisrčnejša voščila.
Na razglednem mostu je potem sledila še ceremonija, ko je predsednik «Ansalda» pozval družbine-ga admirala Beretto, naj sname zastavo družbe, potem pa Je predsednik Zuccoli pozval višjega kapitana Maria Crepaza, naj dvigne
Povod za ta nenaden nastop, katerega zaključek se še ne more predvidevati, so nudili nedavno podpisani sporazumi z Japonsko, s katerimi bi se morali normalizirati odnosi med tema dvema deželama.
Nekoč je bila Koreja samostojno kraljestvo, nato več stoletij v sklopu Kitajske. Po rusko-japonski vojni 1905 je Korejo zasedla Japonska, da bi jo 1910 priključila in jo smatrala kot del svojega suverenega ozemlja. Ob koncu druge svetovne vojne je Rdeča armada stopila na Korejo s severa, Američani pa so se izkrcali na jugu. Nastali sta tako dve zasedeni področji, ki ju deli 38. vzporednik. Pogajanja med SZ in ZDA, da se uredi enotna država, niso uspela. In tako imamo danes na severu Ljudsko republiko z 10 milijoni prebivalcev, na jugu pa Republiko Korejo s 23 milijoni prebivalcev.
Junija 1950 je prišlo do vojne med obema Korejama, ki se je «nerešeno» zaključila s premirjem 27. julija 1963 in stanje premirja še vedno traja, odnosi pa so napeti, pogosti so tudi incidenti.
Južna Koreja Je od vsega začetka pod vplivom ZDA. Američani dajejo veliko gospodarsko in vojaško pomoč, kar je iz Južne Koreje napravilo važno ameriško strateško oporišče. Po zadnji vojni je imela Južna Koreja diktatorski režim Sing Man Rija, ki so ga pognali z oblasti pred petimi Jeti. Po nekaj državnih udarih in protiudarih je na oblast prišel general Park Cung Hi, ki je uvedel režim «trde roke«. Formalno je slekel uniformo, da bi se v novembru 1963 dal izvoliti za predsednika republike.
Vtem ko je bil Sing Man R1 proti obnovi diplomatskih odnosov z Japonsko, sedanji predsednik ni proti njej. Nasprotno! Sovraštvo med Korejo in Japonsko ni ustrezalo ameriškim politično-strateškim interesom na Daljnem vzhodu in Pacifiku in tudi glede Kitajske. Vendar bi ne smeli iz tega sklepati, da je do zbliževanja
prišlo izključno po želji Američanov, ki lahko diktirajo svojo vo-
ljo Seulu, ne pa Tokiu. Japonska se obnavlja in razvija, glede Koreje pa prevladujejo tam stari, specifično japonski gospodarski in politični interesi. Japonska se na neki način, po 20 letih «vrača» na Korejo, ki jo je 1945, leta izgubila.
Ker pa je general Park, ki se je izšolal v japonski vojaški akademiji, temu naklonjen, nudijo mnogi Korejci tej politiki odpor.
V zadnjih nekaj letih so se razvili znatni korejsko-japonski gospodarski odnosi. Že 50 velikih japonskih družb ima na Koreji svoje velike podružnice. Toda ta politična smer gre še naprej.
3.. t.m. je bil med japonskim zunanjim ministrom Sinom in njegovim korejskim kolegom Dong Von Lijem podpisan sporazum, ki bi ga bilo treba sedaj ratificirati. Toda to je izzvalo proteste in sedanje spopade. Sporazum sestoji iz treh dokumentov:
S prvim dokumentom se rešuje tisto, kar je bilo med Južno Korejo in Japonsko po vojni največji vzrok sovraštva in to je — ribolov. Bivši predsednik Sing Man Ri je okoli Koreje začrtal na Pacifiku (do 600 milj) linijo, ki so ji nadeli ime «linija Ri» in preko katere japonske ribiške ladje ne smejo pluti. Ta črta ni temeljila na načelih mednarodnega prava. Zaradi tega Je pogosto prihajalo do hudih japonsko-južno-korejskih incidentov na morju. Tokijska vlada te črte ni hotela nikoli priznati.
Sedaj se Je s sporazumom to vprašanje rešilo tako, da so bile Južnokorejske teritorialne vode skrčene na 12 milj od obale. Na Koreji nasprotniki režima smatrajo, da je to kapitulacija.
Drugi je tako imenovani finančni dokument, ki predvideva, da bo Japonska na račun odškodnine za kolonialno obdobje plačala 500 milijonov dolarjev in to v desetih letih. Od tega bi 300 milijonov dala v blagu, 200 pa v denarju. Razen tega so predvideni tudi razni krediti za 300 milijonov dolarjev. Z japonskim kreditom 90 milijonov dolarjev bi se morala Obnoviti južnokorejska ribja industrija, s 30 milijoni pa ribiško brodovje, ki bi ga gradila japonska ladjedelniška industrija. Japonska je pristala, da s 300 milijoni dolarjev investicij in ((pomoči« pomaga pri obnovi industrije in gospodarstva na jugu Korejskega polotoka. To pa povzroča določene dvome. Nasprotniki pravijo, da bodo japonski kapitalisti, ob pomoči domačih, zavzeli ključne položaje v gospodarstvu Južne Koreje. Ljudle, ki so na oblasti, pa menijo, da je treba biti Japoncem celo hvaležni, kajti Južna Koreja ima ((red-
ko priložnost, da se gospodarsko okrepi« in da ne bo več «v celoti odvisna od ameriške pomoči«.
Tretji problem, s tem sporazumom formalno rešen, Je problem 600,000 Korejcev v južnih delih Japonske, ki so tam iz do-
be prejšnje vojne, ko so Jih tja peljali kot delovno silo in jih
odpeljali
po vojni niso hoteli vrniti.
Normalizacijo z Japonsko odklanjajo mnogi na Južni Koreji še s starih protijaponskih in pro-tikolonialističnih stališč. Vendar pa so tu še drugi razlogi. Neka-
tere meščanske opozicijske stranke, ki bi morda z japortsko sto-
zastavo družbe «Italia».
Illlllllllllll..IIIIIUIIIIHIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIIIIHIIIIIHIIIHIHIIIimillllllUIIIIIIIIIIIIIHII|l|«ll(uiHH,,|,HI|,,,,,,ll...
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naj vas odpor podrejenih ne spravi iz ravnotežja Vsako pretiravanje bi bilo
škodljivo
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nadaljujte po izhojeni poti in ne začenjajte novih del. Prijetno srečanje z osebo, ki vam prikriva svojo ljubezen.
DVOJČKA (od 21.5.-do 22.6 ) Dolgo ste načrte pripravljali in danes jih opuščate, čeprav bi znali z njimi prodreti. Spor v družini.
RAK (od 23 6. do 22.7.) Neprijet no presenečenje, ki pa ne bo imelo posledic. Večje spremembe v vaši družbi
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo se izogiba vaši družbi, ker vam Je ne-
se izključno na lastne interese. STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Preglejte svoje ekonomsko stanje,
...	- jf,	- -	- -----
kaj dolžan. V odnosih z neko osebo ne boste prišli daleč.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vedno hujše bodo težave, če se pravočasno ne spametujete. Nekaj prijetnih ur, vendar pa nič posebnega.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spoprijeli se boste s poslovnim tekmecem. Odločno se postavite po robu zahtevnostim neke osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Čeprav se predvidevajo spremembe, nadaljujte po svoji poti. Ne ozirajte
da bi ne doživeli nevšečnega presenečenja. Spremembe v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spori na delovnem področju, ki pa bodo imeli zelo blagodejen vpliv. Neka oseba vam bo zaupala, da vas ima rada
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dolgočasno delo brez večjih zadoščenj. Niste preveč objektivni do neke osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poklicali vas bodo za razsodnika v neki zadevi, ki se nanjo spoznate. V družinskem krogu vse najlepše.
rile prav tako, izkoriščajo sedaj priložnost za ofenzivo proti Far-kovemu režimu. Te stranke v milijonih dolarjev, ki jih daje Japonska v raznih oblikah — kot odškodnino ali kot kredite in investicije — vidijo predvsem krepitev Parkove slabo prikrite diktature. Naprednejše politične struje pa vidijo v tem tudi krepitev domače kapitalistične oligarhije, ki bi se s tem oprla na japonske investitorje in upnike, da bi skupno z njimi nadaljevala z izkoriščanjem delavskih množic m bi v ta namen bila pripravljena podpreti režim «trde roke« ((generala v civilu« Parka. Ko je bil v decembru lani general Park na obisku v Zahodni Nemčiji, so mu novinarji postavili tudi vprašanje o normalizaciji odnosov z Japonsko. Na to Je on ironično odgovoril: «To je odvisno od naših študentov.« Tl so namreč že tedaj izrazili svoj namen, upreti se temu. Med Parkom in študenti ni simpatij, pa tudi ne razlogov za simpatijo ali ljubezen. General Park je namreč hotel uvesti zakon o ((akademski neodvisnosti«, točneje o ((depolitizaciji«, pri čemer pa se je moral umakniti. Razen tega je hotel uvesti oreosno-vo šolstva, vendar s stališča, da je preveč šol in vseučilišč. Sedaj je jasno zakaj: bal se je velikega števila študentov.
BOLOGNA, 26. — V Bologni so ob 20-letnici odporniškega gibanja organizirali veliko razstavo, ki nosi našlo« ((Umetnost in odporništvo v Evropi«. Na tej razstavi sodeluje 243 slikarjev in kiparjev iz 21 driav s skupno 500 deli. Razstava je organizirana v mestnem muzeju in bo odprta od danes do 28. maja. Po zaključku v Bologni bodo razstavo prenesli še v Turin, kjer bo 500 umetniških del na vpogled občinstvu od dneva republike 2. junija do 15. julija. Razstavo je organizirala posebna komisija, ki jo sestavljajo italijanski umetnostni kritiki in strokovnjaki m poseben mednarodni tehnični odbor.
Vsa razstavljena dela so bila uresničena v obdobju od leta 1920 do 1945, izbrana pa so bila po kriteriju — kot je rečeno v uvodu kataloga — da se «iz ko-memorativne priložnosti potegne določen uspeh za poučevanje zgodovine in za moralno državljansko vzgojo nasploh«. Zaradi tega so bila izključena s te razstave vsa dela, morda celo dela velike umetniške vrednosti, ki so bila uresničena po letu 1945, pa čeprav bi se vsebina nanašala izključno na dogodke, in dejstva odporniškega gibanja v Evropi. Zato je na razstavi zbranega zelo veliko tega, kar je likovna umetnost ustvarila v moralnem vzdušju antifašizma, odporništva ln vojne.
Da bi to bilo bolj kakovostna zgodovinska dokumentacija, se je pri izbiri slik, risb in skulptur pridružil še umetniški kriterij. Med umetniki, ki sodelujejo na tej izredni razstavi, so tudi imena ljudi, ki imajo v okviru celotne umetniške ustvarjalnosti določeno mesto. Med temi so na primer za nemško likovno umetnost tri znana imena: Barlach, Dix in Grosz. Na tej razstavi uidimo imena treh znanih Belgijcev in sicer so tu Masereel, Ma-gritte in Van den Berghe. Av-strijo zastopajo trije umetniki in sicer sloviti Kokoschka, Kubin in Franck. Na razstavi v Bologni vidimo dela treh Romunov in sicer so tu Vida, Perahim in Mar-culesco. Poljsko zastopajo Ber-man, Lin in Ulisietvicz. Jugoslavijo zastopata le Heged ušič in Andrejevič-Kun, kar se nam zdi zelo malo, kajti če vzamemo v poštev le slovensko lifcouno u-metnost, temo, da je veliko slovenskih likovnikov ustvarjalo in ustvarilo v partizanih čudov.ta dela, ki bi prav tako spadala na tp razstavo. Madžarsko zastopajo Derkovits, Amos in Vaida, Anglijo pa sloviti Moore m Suthrrland.
Tudi Češkoslovaške zastopajo trije slikarji in sicer Bidto, Pele in Hofmeister. Sovjetsko zvezo zastopajo Klastov, znani Gerasi-mov in Morr. Italijo zastopa več likovnikov in sicer Levi, Manzu, Guttuso, Maja i, Sassu, Birolli, Ve-dova, Trecani in naš tržaški slovenski slikar Spacal, za katerega smo že pred časom poročali, da bo sodeloval na tej razstavi. Tudi Francija je močno zastopana, saj jo zastopajo Chagall, Zadkme, Rouault in Laurenc. Grk je na tej razstavi zastopan le eden m sicer Tassos, iz Amerike pa Je več slikarjev kot na pr. Ernst, Shahn, in Sigueiro.
evropskega odporništva v umetnosti ima razne oblike, v duhu pač osebnost i posameznega umetnika, pa tudi v smislu različne možnosti ustvarjanja v tedanjih razmerah.
Eno delo, ki je glede časa svojega nastanka izjema, je Picassova slika iz 1947. leta in ki je posvečena španskim beguncem, padlim v francoski osvobodilni borbi.
Ameriški, angleški in ruski u-
rnetniki so biti na to razstavo povabljeni zato, ker so organizatorji razstave smatrali, da se ne sme jemati v poštev le podtalna i« partizanska borba, pač pa tudi to, kar so v tej vojni proti nacizmu in fašizmu odločilno pripomogli ti trije narodi s svojimi vojskami,
Gina Roma v «La Bora»
Po vrsti znanih slikarjev razstavlja to pot v galeriji eLa Bora« prvič tudi neka slikarka: Gina Roma. Rojena je blizu Trbi. ža živi pa kot gospa Martin med Oderzom in Bentkami, kjer je dokončala akademijo leta 1918. Od. tedaj gre njena umetniška pot strmo navzgor. Iz razgibane razstavne dejavnosti Rome naj omenimo le. da je bila štirikrat na beneškem bienalu, zadnjič lani, trikrat na rimskih quadriena-lih; prisostvovala je vsem bienalom italijanske grafike, bila na onem v Braziliji v S. Paolu, m predlanskim na mednarodni razstavi grafike v Ljubljani. V Jugoslaviji je bila še na razstavi »50 let beneškega slikarstva«. Prav tako je bila le v Turčiji, Izraelu, Španiji in Nemčiji.
Osebne razstave so ji prirejale ugledne domače galerije, v rimski «Poghani» pa se ravnokar vrši razstava vel.klh del G ne Rome, ki jih tolmači katalog v barvah. Je to torej umetnica priznane kakovosti, ki jo mala tržaška galerija komaj dovoljno ob-jasnjuje.
Tudi Izrael je zastopan z nekaterimi pretresljivimi pričami življenja v nacističnih taborišči h, pričanji, ki so jih napravili umetniki, ki so v taboriščih umrli.
IVE MIHOVILOVIC
V splošnem daje razstava široko panoramo odporništva. Navzočnost tolikšnega števila umetnikov, ki so se vsaj nekaj časa posvetili ustvarjanju del. navdihnjenih z uporom nacizmu in fašizmu, dokazuje, da obstaja določena tajna in globoka zveza, ki jih je združevala in to ne glede na njihovo narodnost in na umetnostno smer in z edino težnjo po svobodi in miru. Panorama
MILKO BAMBIČ
TOREK. 27. APRILA 1965
Radio Trst A
ni lz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 R. Savin: Iz opere Lepa Vida; 9.45
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel F. Valllsne-ri; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Solistični inštrumenti; 18.50 Orkester Black; 19.15 Dante Ali-ghieri: «Convivio»; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatlč-na fantazija; 22.00 Finžgar; «Pre-kvata ovca«; 22.30 Od mazurke do surfa; 22.55 Komorna glasba.
m uiuuiuo,	XV. rjavili.	V1U«,
Operna antologija; 10.30 Radijska Plesni orkester RTV; 10.15 Glas-
šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s ' plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.50 V študijskem centru NATO v La Spezii; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 F. M. Martini: «11 fiore sotto gli occhi«; 22.05 Plesna glasba.
II. program
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Joke-box; 14.05 Orkester Pac-chiori; 14.25 Na sporedu Medicus in Nordio; 14.35 Furlanske narodne.
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Pisan glasbeni spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.35 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Sopranistka
beni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Jug. ljudski plesi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 18.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah;
18.00	Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Slovenski pevci; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist Gojmir Demšar; 20.20 Jane Kavčič: Vlak štev. 612; 21.05 Serenad-nl večer; 22.10 Za ljubitelje popevk; 23.05 Nočni koncert.
Ital. televizija
Lily Pons; 16.00 Rapsodija; 16.50
Ital.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisana glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Operne arije; 12.00 ln 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Kvintet Lesjak; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 14.45 Slov. narodne; 16.00
narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Gledališki odlomki; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
8.30 Sola; 17.00 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 19.55 Šport ln Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Sei canaglia, ma tl amo«; 22.25 Umetnost in književnost; 23 00 Dnevnik,
III. program
//. kana!
18.30 Likovne umetnosti; 18.45 Salvluccijeva ital. simfonija; 19.15
21.00 Dnevnik; 21.15 «11 glocon-«Idiot»
Glasbeni paberki; 16.35 Torkov Tuji periodični tisk; 19.30 Vsako-
zmenek; 17.10 Pevci, ki Jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Omel-la Vanoni; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Barry Gray; 22.40 Schubertova »Rozamunda«.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
večemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu Stravinski; 21.20 Haydnova komorna glasba; 22.15 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.06 Kvintet Avsenik; 825 Melodije; 8.56 Radijska šola; 9.25
do«; 22.15 Dostojevski: peto nadaljevanje; 23.20 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
19.45 Poročila; 19.50 Svečana seja glavnega odbora SZDL; 20.30 Clmarosa: Kapelnik - opera; 20.50 Maček pod čelado — jug. film; 22.20 Turnir miru — šahovski komentar; 22.30 Poročila.


Na prvi pogled se nam zdi, da je slikarstvo Romove nepredmetno. Zlasti v olju «Dogodek» (Evento). Izredno pestra, naravnost ognjevita, a dobro usklajena barvnost m odločno močne poteze črtnega prepleta slik jo približujejo nekaterim sodobnim mojstrom nepredmetnega ustvarjanja.
Brž pa ko se v sliko pozorneje zagledamo, spoznamo v njej še vedno vsaj del narave, kot bi ga gledali prav od blizu. Razumel bo to tisti, ki mu je bilo dano, zbuditi se kdaj v dišečem senu s cvetnimi bilkami preko oči, skozi katere je posijalo jutranje sonce. Slična nastrojenja v eksplozijah barv srečamo v oljih G me Roma.
Zmernejše v barvi so litografije, ki so izšle v založbi «Argen-tario« m jih tu lahko vidimo o okusni mapi. Brž pa ko gleda Gina Roma prirodo bolj od daleč, nastanejo slike kakršni sta tista z gozdom iglavcev m gajem na griču pod opoldansko poletno pru peko, ki naravnost izžareva toploto v navideznem migotanju ozračja Ako pa se približamo manjši zelenkasto modri sliki, nas objame hlad, kot je zajel slikarko ko je slikala ob gorskem ledeniku. Gina Roma, čeravno tako sodobno napredna v izrazu, stoji torej še vedno v predmetnem slikarstvu, iz katerega je izšla, kot to pregledno prikazuje lepa monografija Pier Carla Santinija. U-spelo pa jt je nenavadno posrečeno uskladiti obe nasprotujoči si struji predmetnega in nepredmetnega umetniškega ustvarjanja.
Vreme včeraj:	najvišja tempera-
ra 16.8, najnižja 10.4, ob 19. uri 14.; vlaga 65 odst., zračni tlak 1006.6 stalen, veter 6 km jug, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 13.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 27. aprila
Bistra
Sonce vzide ob 5.00 in zatone ob 19.06. Dolžina dneva 14.06. Luna vzide ob 3.38 in zatone ob 14.29
Jutri, SREDA, 28. aprila
Zivan
S SVEČANIH NEDELJSKIH PROSLAV OB 20LETN1C1 ZMAGOVITE BORBE PROTI FAŠIZMU IN NACIZMU
Ogorčeni protesti vse tržaške demokratične iavnosti proti nezaslišani prepovedi odkritia spomenika v Miljah
Protestne izjave SKGZ, tržaške federacije KPl in tržaške federacije PSt ■ Oblasti so se z dejansko prepovedjo dvojezičnega napisa na spomeniku pridružile fašistični gonji proti spomeniku ■ Predstavniki SKOZ so položili vence na vse partizanske spomenike na Tržaškem - Slavnostni občinski seji v Nabrežini in v Dolini - Proslava repentaborske občine
Protestna izjava SKGZ
Na nedeljskem zborovanju v Miljah, ko bi bil moral biti odkrit spomenik padlim borcem za svobodo, med katerimi je od skupno 300 tudi 180 padlih borcev slovenske narodnosti, je predsednik pokrajinskega odbora ANPI, ki je spomenik oskrbelo, povedal zbrani večtisočglavi množici, da spomenik ne bo odkrit, ker mu je v soboto, 24. t.m. kvestura uradno sporočila, da se spomenik lahko odkrije samo brez napisa, pod pretvezo, da manjka zadevno dovoljenje Glavnega nadzor-ništva za spomenike. Očitno je, da gre za popuščanje odgovornih oblasti nacionalističnim in šovinističnim krogom in organizacijam, ki so se u-prle dvojezičnemu napisu.
SKGZ protestira proti ta-
kemu nezaslišanemu ravnanju in ugotavlja, da pomeni žalitev predvsem padlih borcev, ki se jim spomenik postavlja, zlasti pa borcev slovenske narodnosti, ki so padli zaradi tega, da bi njihov materni jezik po zmagi nad fašizmom in nacizmom postal končno enakopraven.
SKGZ se zaradi tega pridružuje sklepu pokrajinskega odbora ANPT, da mora biti spomenik odkrit z napisom v jezikih padlih borcev italijanske in slovenske narodnosti.
Končno SKGZ obžaluje, da je ravnanje oblasti v tem primeru spravilo v nevarnost tisto pomirjenje med prebivalstvom v naših krajih, ki se je v zadnjih desetih letih začelo ustvarjati in dalo že nekatere pozitivne rezultate.
Protestna izjava KPl
Tiskovni urad tržaške federacije KPl je izdal naslednje poročilo;
Tajništvu federacije KPl ostro protestira proti hudi omejitvi, ki so jo pristojne oblasti s potuho fašistični kampanji vsilile s prepovedjo odkritja spomenika padlim partizanom z dvojezičnim napisom v miljski občini.
Nezaslišana odredba je huda žalitev za demokracijo in vse odporniško gibanje, za tisoče padlih Slovencev, ki so žrtvovali življenje za mir, neodvisnost, socialno pravičnost, demokracijo in svobodo, ter za vse slovensko prebivalstvo, ki se je četrt stoletja odločno borilo proti fašizmu, ki je množično sodelovalo z osvobodilnim partizanskim gibanjem ter dalo velike krvave žrtve. Odredba pomeni še posebno žalitev vseh, ki so padli v miljski občini v borbi z ramo ob ramo ne glede na narodnostno pripadnost.
Komunistična partija ugotavlja, da so stranke in osebe, ki so povzročile sramotno prepoved s svojim stališčem hotele namerno odre
rojene iz odporniškega gibanja, ki zagotavlja državljanom osnovne pravice, ter da nočejo dejansko priznati narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva, vsebovanih v mednarodnih sporazumih, podpisanih po italijanski vladi, kot je na primer posebni statut Londonske spomenice.
Tržaška federacija KPl izraža popolno solidarnost z enotnim partizanskim združenjem ANPI, ki je dalo pobudo za postavitev spomenika, z njegovimi stališči in protesti javno izraženimi med manife stacijo 25. aprila v Miljah, ter izraža svojo pripravljenost, da bo podprla vse enotne pobude in da se bo udeležila enotnih manifestacij, ki bodo napovedane, da se obsodijo diskriminacije, ter da se bo zahtevalo, da se spomenik odkrije z dolžnimi častmi in z dvojezičnim napisom.
Končno poziva tajništvo svoje izvoljene svetovalce in upravljalce, naj načnejo to vprašanje v izvoljenih ciganih ter zahtevajo, da se
či spoštovanje republiške ustave, | napravi konec diskriminaciji.
Protestna izjava PSI
Tiskovni urad PSI pa Je izdal naslednje poročilo:
Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj obsodilo izgovor o domnevnih birokratskih ovirah, ki naj bi onemogočile odkritje spomenika padlim borcem odporniškega gibanja v Miljah. Na ta način je bilo zadoščeno nacionalistični desnici, ki je v preteklosti neštetokrat pritiskala. da bi s pretvezo vprašanja dvojezičnega napisa preprečila samo postavitev spomenika partizanom. PSf ugotavlja, da se ni spoštovali volja, ki jo je demokratično izi t k»u večina občinskega sveta, s čimer sta se žalila antifašistični čut Milj in nov in Slovencev, svobodo.
Tržaški socialisti menijo, da je to nedopustno v ozračju ustavne demokracije, ki je bila dosežena v naši državi, zahvaljujoč se narodno osvobodilni borbi. PSI ugotavlja, da so predstavniki občine in ANPI pokazali velik čut odgovornosti, ko so potrpežljivo prenašali sklep oblasti. Sedaj pa je treba, da odposlanstvo za domovinsko zgodovino čimprej izda dovoljenje ter s tem končno omogoči odkritje spomenika.
Z neljubo epizodo je pokrajinsko tajništvo opozorilo podpredsednika vlade Nennija in podtajnika za spomin Italija- prosveto Piera Caleffija ter zahte-ki so padli za I valo njuno intervencijo, da se stvar 1 takoj in pozitivno reši.
. Pogled na množico med nedeljskim zborovanjem ANPI v Miljah na glavnem trgu
Veliko zborovanje ANPI pred spomenikom
Predvčerajšnjim ob 15.30 bi moralo biti v Miljah slovesno odkritje spomenika padlim partizanom. Na trgu pred spomenikom, ki je bil še zagrnjen, se je zbrala tisočgla-va množica miljskih občanov in gostov, ki so prišli iz vsega tržaškega ozemlja. Do odkritja spomenika pa ni prišlo, ker so oblasti postavile pogoj za odkritje, da se odstranijo vsi napisi.
Kot je že znano, nosi novi spomenik padlim borcem v Miljah dvojezičen napis: v italijanščini in v slovenščini. Proti dvojezičnemu napisu so italijanske šovinistične in nacionalistične skupine v Trstu in drugod zagnale silen vrišč ter zahtevale od osrednjih oblasti, da se prepove na spomeniku padlim slovenski napis.
Prejšnjo soboto popoldne so. policijski organi tržaške kvesture poklicali v svoj urad Artura Calabri-jo, predsednika pokrajinskega odbora ftNPl.^r mu sporočili naslednji ukaz. «Leta 1965, dne 24. meseca aprila ob 15.45 je prisoten v uradu tržaške, .kvesture, pred nami, častniki sodnijške policije, gospod Arturo Calabria, stanujoč v Trstu v Ul. Cologna 41, predsednik pokrajinskega odbora ANPI, kateremu sporočamo naslednje:
Na spomeniku padlim partizanom, ki ga dokončujejo v Miljah, ne sme biti vklesan noben napis, dokler pristojne oblasti ne bodo izdale predpisano dovoljenje.
Ce pa so na spomeniku že vklesani napisi, jih je treba odstraniti.«
V teh pogojih se je vršila pokrajinska manifestacija ANPI v Miljah. Spomenik padlim partizanom, ki nosi napis v slovenščini in v italijanščini je ostal zagrnjen. Miljska organizacija ANPI je namreč sklenila, da ga ne odkrije v znak protesta proti nasilju, ki so ga izzvali določeni tržaški politični krogi ob podpori državnih oblasti. Spričo
Trg padlih za svobodo»v Nabrežini
Na pobuda občinskega odbora je bila v nedeljo v občinski sejmi dvorani v Nabrežini proslava 20-letnice osvobodilne borbe. Hkrati pa je občinska uprava i-menovala trg pred županstvom za «Trg padlih za svobodo*.
Za glavna govornika na proslavi je občinski odbor povabil predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija in slovenskega deželnega svetovalca odv. Škerka. Proslavo je otvoril župan Legiša, ki je poudaril pomen osvobodilnega gibanja in borbe proti fašizmu' ter je nato dal najprej besedo predsedniku deželnega sveta.
Dr. de Ttir.aldini se je nabre-žinskim upraviteljem in nabre-žinskemu perbiv.alstvu zahvalil za čast, ki mn je bila izkazana, da je bil povabljen za govornika na to svečanost, ker mu omogoča, da je v ti-j zgodovinski uri lahko blizu prebivalstva, kt ga izredno ceni. Predsednik deželnega sveta je nato poudaril, da se ob tej svečanosti naš prvi spomin nujno sreča s plameni, ki so uničili Cerovlje, Mavhinje in diuge vasi našega ljubljenega Krasa, kjer se je nacistično nasilje izvajalo na najbolj zverinski način.
Potem ko je govoril o borbi tukajšnjega prebivalstva proti na-cifa&izmu, je dr. de Rinaldim po-udaril, da danes, čeprav praznujemo 20-letnico osvoboditve, ne moremo pozitivno odgovoriti na vprašanje: ali se je končalo delovanje odporniškega gibanja. Danes hočemo večjo socialno pravičnost, hočemo zakone, ki bodo navdahnjeni z vsebino spoštovanja svobode in misli za vse, hočemo da ljudje živijo v miru in v najboljših medsebojnih odnosih. Danes nas ne smejo ločiti ne različnost barve ne različnost jezika.
Dr. Josip Skerk pa je v svojem govoru med drugim dejal, da je bil odpor, katerega se je slovenski narod množično udeležil, prva vstaja proti nacifaši-zmu, ki je obsodil Slovence na kolektivno narodno smrt. Zato lahko rečemo, je poudaril dr. Skerk, da slavimo Slovenci letos v naših krajih 45. obletnico začetka odpora proti zlu, ki sta ga prinesla nacionalizem in faši-
zem, ko sta zatrla naše splošne politične svoboščine, izrinila naš jezik iz javnosti, odpravila naše šole, razpustila prosvetna in druga številna društva, ter prepovedala katerokoli dejavnost, ki bi izpričevala našo prisotnost v teh naših rodnih krajih. Naši rojaki so se morali zateči v begunstvo ali pa so romali v konfinacije, ječe, pred posebna sodišča, v smrt.
Nadalje se je dr. Skerk še posebno spomnil na razmere v de-vinsko-nabrežinski občini in na krvni davek, ki ga je prebivalstvo občine dalo v borbi proti fašizmu. »Nabrežinska občina — je dejal dr. Skerk — je dala Slovencem pesnika begunca dr. Iga Grudna, ki je svojo kalvarijo za večnost zapisal v svojih pesmih. Nabrežinska občina je dala 87 padlih partizanov in 5 žrtev terorja. Od teh je bilo 7 italijanske narodnosti.*
Proti zaključku je dr. Skerk še poudaril: «Ln kot zastopnik prebivalstva, ki je dalo v tej občini za stvar svobode toliko mrtvih, invalidov, ranjencev, internirancev, preganjancev in več požganih vasi, hočem videti v
pribiti, da bo slovenska narodna skupnost ocenjevala kvaliteto demokracije, v katero je vključena, predvsem po tem, koliko ji bo dano živeti v tisti odrasli polno-vrednosti, ki si jo je s čezmernim deležem prelite krvi pridobila.*
Udeležba podjetij IRI na tržaškem velesejmu
Predsednik državnega koncerna Finmeccanica Magri je včeraj sporočil predsedniku tržaškega velesejma kap. G. Suttori, da se bo državno podjetje za industrijski razvoj IRI udeležilo 17. mednarodnega velesejma od 21. junija do 5. julija s številnimi svojimi obrati. Tako bodo letos v okviru IRI nastopili železarski obrat Ansaldo San Giorgio, tržiška tovarna, Offi-cine Meccaniche Triestine, ki deluje v okviru Združenih jadranskih ladjedelnic, ter družba Termomec-canica. Poleg Finmeccaniche bo IRI prisoten na letošnjem tržaškem velesejmu tudi z obrati družbe Fin-
tem slavju predvsem potrdilo, da sider (Italsider in Dalmine), Fin-je zgodovina dokončno razsodila , cantieri (CRDA), Finmare («Ita---------------------- j. življenja, lia«, «Tržaški Lloyd», «Adriatica»
pravico Slovencem do življenja. I lia«, ((Tržaški Lloyd», In kot njihov predstavnik moram | in «Tirrenia»).
Dr. Jože Skerk govori na slavnostni seji devlnsko-nabrežinskega občinskega sveta
tega, miljska sekcija ANPI ni mogla niti izročiti spomenika občinskim oblastem v varstvo. Ko so ljudje zvedeli za nezaslišani ukrep oblasti, da se spomenik ne sme odkriti, je bilo slišati ogorčene vzklike proti takemu nedemokratičnemu postopku.
Kljub temu je veličastna manifestacija na trgu pred spomenikom doživela popoln uspeh. Zborovanje je otvoril predsednik miljske sekcije Združenja partizanov ANPI Francesco Gašperini, ki je v svojem nagovoru protestiral proti u-kazu, da se ne sme ((odkriti, blagosloviti in oddati občinskim oblastem«, spomenik padlim borcem. «Ostro protestiram proti temu ukazu, je dejal Gašperini, ki žali vse padle. V nadaljevanju svojega govora je Gašperini orisal na kratko zgodovino spomenika. Na našem ozemlju so se skupno borili, je dejal govornik, Slovenci in Italijani in zato mora biti tudi spomenik skupen. Gašperini Je nadalje povedal, da so v miljski občini dvajset let proučevali vprašanje postavitve spomenika. V določenem trenutku so nekatere politične skupine predlagale postavitev spomenika padlim v vseh vojnah. To bi seveda pomenilo, da bi morali vklesati na spomenik tudi imena ljudi, ki so se borili proti osvobodilnemu gibanju. Prav ta pobuda je dokončno razgalila načrte protidemokratičnih krogov, katerim je šlo le zato, da ne bi prišlo do postavitve spomenika padlim partizanom.
Za Gasperinjem je spregovoril v slovenščini občinski odbornik Ki-Ijan Ferluga, ki se je v svojem govoru zahvalil občinskim oblastem, izvoljenim predstavnikom prebivalstva v občinskih, pokrajinskih in državnih predstavniških telesih ter sploh vsemu prebivalstvu in tisku za zgraditev spomenika. ((Skupno z oblastmi — je dejal Ferluga — smo do zadnjega hipa iskali vse možnosti in poti, da premagamo vse tiste ovire, ki so nam jih postavljali razni nazadnjaški elementi in skupinice, poslužujoč se vseh mogočih podlosti, groženj, izzivanj, obsodb in laži».
V	nadaljevanju svojega govora je Ferluga omenil dolgoletno borbo proti fašizmu na socialnem, narodnostnem, gospodarskem in kulturnem področju, ki se je bila v naši deželi. Poudaril je še, da so se tu borili skupno, ne glede na jezik in na vero, vsi demokrati, ki so skupno trpeli ječe, konfinacije, požige domov, fašistična sodišča in taborišča. Zdelo se je, da je ta skupna borba dokončno premagala nazadnjaške sile, toda nadaljni potek dogodkov je dokazal, da te sile še vedno delujejo proti demokraciji in še posebej proti Slovencem.
((Težko si je predstavljati, je de jal odbornik Ferluga — da so še danes, dvajset let po zmagi druže-nih demokratičnih sil v državi po samezniki, ki se podlužujejo demokracije in svobode v prevratne namene, da bi uničili demokratično ureditev in spet postavili nasilje. Res pa je, da skušajo na najbolj nizkotne načine omejevati veljavnost zakonov, kratiti priborjene pravice in ovirati ustavno delovanje oblasti. Te sile so včeraj 24. aprila izzvale policijski ukrep, ki je podoben tistim iz fašističnih časov, kljub temu, da je med tem zmagala protifašistična fronta in je prišlo do nove republiške ustave.
V	nadaljevanju svojega govora je odbornik Ferluga dejal, da je prepričan, da slovenski napis na spomeniku ne žali narodnostnih čustev italijanskega prebivalstva, ki se je skupaj s Slovenci borilo proti nacistom in fašistom. Spričo tega fe govornik dejal, da je prepričan, da bo italijansko ljudstvo znalo «odločno in dokončno popolnoma uveljaviti vsa načela demokratične ustave, vštevši čl. 6.
Odbornik Ferluga je nato poudaril, da bi bil spomenik padlim okrnjen in nepopoln, če ne bi bilo na njem napisa v slovenščini in italijanščini, saj je v miljski občini padlo za časa partizanske borbe 180 Slovencev od skupnega števila nekaj čez 300 padlih.
V	italijanščini je nato govoril predsednik pokrajinskega združenja ANPI Arturo Calabria. Govornik je v svojem razmeroma dolgem govoru prikazal zgodovinsko ozadje postavitve spomenika padlim borcem v Miljah. Se posebej je poudaril, da ne gre, kar se tiče prepovedi dvojezičnega napisa, za birokratsko zadevo, temveč za poli-
tično potezo določenih političnih krogov, ki hočejo, da bi spomenika padlim v Miljah sploh ne bilo.
Arturo Calabria je svojem govoru poudaril mednarodni značaj partizanskega in odporniškega gibanja ter je izjavil, da je sramotno, da se danes prepoveduje slovenski napis na spomeniku padlim, ko so pred 20 leti Slovenci in Italijani skupno umirali v borbi proti istemu sovražniku.
Hočemo — je dejal govornik — da bo prišlo do odkritja tega spomenika ob prisotnosti predstavnikov oboroženih sil in vlade.
v Miljah slovesna otvoritev razstave ((knjige odporniškega gibanja in deželne slikarske razstave. Otvoritve so se udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, miljski župan Gastone Millo zastopnik tržaške občinske uprave prof. Lonza, zastopnik pokrajinske uprave Fo-gher, predstavnik finančne inten-danture dr. Barbera ter. zastopniki raznih političnih strank. Predsednik deželnega sveta je v kratkem nagovoru poudaril pomen odporniškega gibanja in nato pere-zal trobojni trak.
Na prireditvi v telovadnici so nato nastopili med drugimi člani
VČERAJ ZVEČER V KULTURNEM DOMU
Zbor nevsakdanje kvalitete
Koncert zbora RTV Ljubljana se je odlikoval po sijajnem izvajanju in po izbranem programu
Včerajšnji koncert komornega zbora RTV Ljubljana je treba brez pridržkov prišteti med vrhunske prireditve v Kulturnem domu, ki pa žal ni naletela na tak obisk, kakršnega bi zaslužila. Zbor sestavljajo izredno kulturni pevci (nekatere poznamo že iz drugih ansamblov), ki se znajo disciplinirano podrediti volji dirigenta, pri čemer lahko zbor — celoten ali pa samo posamezni deli, kot to zahtevajo zlasti avtorji polifonske glasbe — izvaja najbolj subtilne pianissime ali pa polno zazveni iz vseh grl. Lojze Lebič je dirigent, ki brez vsakega pa-tosa sigurno vodi zbor prek vseh kočljivih mest.
Prvi del je izpolnil širši izbor iz Gallusa in nato še Bach, popolnoma slovenski pa je bil drugi del. In zboru smo zlasti hvaležni za novost tega sporeda. Osterc, Ukmar, Kogoj in Srebotnjak so imena, ki našim zborom niso posebno ZTiana. (Res pa je, da jih nekateri zbori imajo v svojih programih.) Zbor RTV pa nam je odkril prav tisto glasbeno zakladnico, ki nas postavlja na visoko raven mednarodne kvalitete. Zato si gostovanja tega zbora s podobnim programom še želimo.
svojega govora obsodil demokrist-janski poskus, da sedaj prikažejo, da so bili oni edini protifašistični borci ter da namenoma ignorirajo komuniste in še posebno tamkajšnje Slovence. Krščanska demokracija, je dejal Vidali, bi morala vedeti, da je bilo od vseh padlih v borbi proti fašizmu v Furlaniji • Julijski krajini najmanj od 60 do 70 odstotkov Slovencev. Nato je dejal, da je tudi podtajnik za o-brambo, demokristjan Pellizzo na svečanosti v Rižarni prav tako pozabil na komuniste in na Sloven. ce, ki so prvi začeli boj proti fašistom, in ga je opozoril, da je bilo od vseh antifašistov, ki jih je Mussolini postrelil, 90 odstotkov Slovencev, da ne govorimo o Slovencih v fašističnih zaporih, internacijah in konfinacijah.
Ob 18. uri je bila v telovadnici tržaškega stalnega gledališča.
Slavnostna seja v Dolini
m
*;
Župan dolinske občine Dušan Lovriha govori na slavnostni seji občinskega sveta
V nedeljo dopoldne je bila tudi v Dolini svečana seja občinskega sveta, ki so se je udeležili vsi občinski svetovalci, zastopniki partizanskih in drugih sorodnih organizacij, bivši partizani in deportiranci ter svojci padlih, ravnatelji šol in poveljniki karabinjerske, finančne in gozdarske postaje.
O pomenu 20. obletnice osvobodilne borbe in zmage nad naci-lasizmom je govoru župan Dušan Lovriha v slovenščini in italijanščini. Najprej je orisal zgodovinski razvoj dogodkov v Italiji od nastanka ia-izma do druge svetovne vojne in je pri tem naštel vse zločine fašističnega režima, zatiranje in preganjanje Slovencev, delovanje poseDnega sodišča ter smrtne obsodbe, ki jih je izreklo do Bidovca in Pinka Tomažiča in tovarišev. Nato je govoril o oboroženi borbi proti nacifašizmu, ki se je zaključila Z zmago pred dvajsetimi leti. Pri tem je dejal: »Odporniška in partizanska gibanja v Jugoslaviji, y Italiji in drugod po .Evropi ne potrebujejo poveličevanja in hvale, ker so se sama poveličala v dolgotrajni, težki in herojski borbi proti močnejšemu im dobro o-boroženemu sovražniku. Mi smo in moramo biti ponosni na naš mali narod, na svoj velik prispevek v borbi za poraz nacifaši-zma... Kjerkoli so bili naši fantje in možje, so šli k partizanom. Od doma so šli v slovenske partizanske brigade. Drugi, in jih je bilo mnogo, ki so se znašli zaradi vojaške službe v Južni Italiji in v Afriki, pa so se prostovoljno podali v borbo s prekomorskimi brigadami... Nimamo namena, da bi poveličevali prispevek naših občanov, vendar nekaj podatkov ne bo odveč. Vasi naše občine so dale za osvoboditev 89 padlih partizanov, 33 naših občanov so uničili v nemških zločinskih taboriščih, sedem so jih sežgali v zloglasni Rižarni, ki so jo včeraj proglasili za narodni spomenik', 31 ljudi pa so fašisti in nacisti usmrtili ob priliki obkolitev in požigov vasi. Vseh padlih občanov je bilo 169... Po dolgoletni krvavi borbi je pred dvajsetimi leti prišlo do osvoboditve, ki jo danes proslavljamo. Italija se je spremenila. Postala je demokratična država s svojo demokratično in napredno ustavo. Na žalost je vladne stranke do sedaj niso v celoti uresničile. Tu tiči razlog, da slovenska manjšina v Italiji ne uživa vseh svojih narodnostnih pravic, čeprav si je te pravice priborila s prelivanjem krvi v borbi proti nacifašizmu.* Po svečani seji je občinska u-prava priredila gostom malo za-
kusko, pred sejo pa so predstavniki občinske uprave in občinskega sveta položili vence na vse spomenike padlim v občini. * Dolinški župan je za 25. april izdal proglas na občane v slovenščini in italijanščini, ki so ga objavili .z velikimi plakati po vsej občini. Proglas se glasi: »Občani dolinske občine! Pred dvajsetimi leti se je zaključila z ljudsko zmago odporniška in osvobodilna vojna proti nacifašizmu. Iz tragedije in opustošenja po krivdi fašizma je nastala nova Italija, v kateri si je ljudstvo izbralo republiko z napredno in demokra tično ustavo. Slovensko prebival stvo, katerega je fašizem zverin sko zatiral in preganjal, je juna ško prispevalo za zmago nad na cifašizmom s svojimi padlimi in mučeniško preganjanimi borci, s svojimi ustreljenimi in obsojeni mi od posebnega sodišča, z desetinami tisočev borcev. Proslavljamo dvajseto obletnico osvoboditve s proslavo padlih in obujanjem spomina na veliko osvobodilno borbo! Borimo se za uresničitev odporniških idealov s popolnim izvajanjem ustave, borimo se enotni za gospodarsko in socialno obnovo Italije, za bratstvo med narodi, za. pravičen n trajen mir.*
Proslava v Repnu
Ob 20. obletnici odporništva je predvčerajšnjim popoldne repenta-oorski župan Mihael Guštin, v spremstvu občinskih svetovalcev v imenu občine položil venec pred spomenik padlim za svobodo v Repnu. Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin padlih, nakar je moški pevski zbor iz Repna, ki ga vodi Mirko Guštin, zapel partizansko pesem ((Komandant Stane«. Sledil je nagovor župana, ki se je spomnil žrtev slovenskih ljudi in borcev, ki so že po nastopu fašizma začeli podtalno borbo proti zatiralcu ter jo nadalje, vali do končnega zloma tiranov.
Potem je prevzel besedo še občinski svetovalec Egidij Bajs, ki je orisal pomen in važnost praznika ob 20-letnici odporništva. Po za-ključnh nagovorih Je moški pevski zbor zapel še dve pesmi: ((Pesem štirinajste divizije« in ((Triglav moj dom«.
Predstavniki partizanskega združenja ANPI, ANPPIA ter Združenja bivših političnih preganjancev v nacističnih taboriščih so v nedeljo dopoldne položili vence v Rižarni, ob spomenik padlim na pokopališču pri Sv. Ani, ob spomenik padlim borcem JLA in ob spomenik padlim sovjetskim borcem na vojaškem pokopališču, v Ulici d’Azeglio, v Ul. Ghega in v Spo minskem parku pri Sv. Justu.
.'»lOM •	i.
Na trgu pri Sv. Jakobu Je bilo sinoči zborovanje posvečano 20-let niči zmage nad fašizmom, ki ga je priredila tržaška federacija KPl. Na zborovanju je prva govorila v slovenščini poslanka Marija Ber-netič, ki je poudarila velik doprinos Slovencev v naših krajih v borbi proti fašizmu in nacizmu.
Senator Vidali pa Je v začetku
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN PUKOKIs
V dneh 25. din 26. aprila 1965 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 58-letna Anna Marco-lin, 80-letna Anna Mlstaro por. Bon. tempo, 8 3-1 etn i Carlo Augustln, 69-letni Luigi Leghiissa, 66-1-etna Erme-negilda Tri veli i por. Malutta, 79-let-nl V in cen zo Pierotti de Tollentls, 90-letna Teresa Buttignon vd. Zorat-ti, 82-1 etn a Ida Muggia por. Del Ben, 56-1 etni Oscarre Viezzoli, 91-letna Ca-terina Nesich vd Baldas, 58-letna Palmtra Canutto por. Aiello, 68-letna Anna Bu/.an por. Mairion, 73-letna Teresa Laurencioh por. Supllna, 51-letni Giuseppe Pieri, 88-letna Mar-ghenta Menegazzi, 76-letni Francesco Cercego, 85-letna Carla Indiano vd. Gandrus, 77-letna Stefania Zlo-bez vd. Furlan, 72-letni Giullo Me-din, 73-letna Eugenia Soravito vd Covaoich, 69-letni Daniele Negri, 67-letnl Giorgio Rlzzardi, 45-letna Vanda Fragiacotno por. Berri, 62-letn! Vittorio Bidoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (26. 4. — 2. 5.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rianii 2; Vernarl, Trg Valmaura 11, D’Ambrosi, Ul Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-mi. Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Služba od 13. do 16 ure
Alla Salute, Ul. Giulia T; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rlanii 2: Vernari, Trg Valmaura 11, NOČNA SLUŽBA LEKARN
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
vljudno vabi na zanimivo predavanje
skladatelja PAVLA MERKUJA
z naslovom
«Kaj hoče
skladatelj povedati»
ki bo drevi ob 21. uri v Ul. Geppa 9.
Prosimo točnost!
V dvorani Prosvetnega društva «IGO GRUDEN« v Nabrežini bo v sredo, dne 28. t.m. ob 20.30
AlJOŠA ŽERJAL
predvajal svoje zadnje filme. Vstop prost!
Vabimo k obilni udeležbi!
SAK Jadran vabi na predavanje pisatelja
Edvarda Kocbeka
• OB SVOJEM DELU
ki bo danes 27. aprila, ob 21. uri v Mali dvorani Kulturnega doma.
Predstavniki SKGZ polagajo vence
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za 5. koncert spomladanske simfonične sezone, kit bo v petek ob 21. uri. Or. kester gledališča Verdi bo dirigiral Sergiu Celibtdache. Program obsega skladbe: Schubert-VVeber — Nemški plesi; Ravel — «Le toumbeau de Cou perin« — Suita; Prokofjev — »Romeo in Julija«, odlomki iz Suite št. 1 op. 64 bis in št. 2, op. 64 ter.
Kino
Naziooale 16.00 «007 licenza dl uccl-dere» Technicolor. ^ean Connery, Uršula Andress.
Arcobaleno 16.00 ((Edgard Wallace e 1'abate nero«.
Excelsior 16.00 «Erasmo il lentlggino-so» Barve De Luxe. James Stevvart
Fenice 15.00 «Slerra ChaVriba« Pan-color. Charlton Heston, Richard Harris.
Grattaclelo 15.30 #Io uccido tu ucci-dl» Tomas Milian, Eleonora Rossi Drago. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Alabarda 16.00 ((Veneri al sole« Va-leria Fabrlzi, Franchi Ingrassia. Prepovedano mladini pod 14. le. tom.
Fllodrammatico 16.30 «Spalle al mu-ro» Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Aurora 15.30 «Ouesto pazzo, pazzo. pazzo morido«
Crlstallo 16.30 «Fra mo-glie e marito* Prepovedano mladini pod 14. letom.
Garibaldi 16.30 «11 rlfugio del dan. nati« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitoi 15.30 «Non son degno dl te« Giannl Morandl, Laura Efnkian.
Impero 16.00 «Matrlmonlo airitajia-na« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Schlavo d’a-more« Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Lui lei e 11 nbnno« Technicolor. Walter Chiari, Lauret-ta Masiero.
Astorla Danes počitek, Jutri «1 gial-1» dl Edgard VVallace N. 3».
Astra 16.30 «11 cittadino dello spa-zio«.
Abbazia 16.00 «1 tre moschettleri« Technicolor. Lana Turner. Gene Kelly
Ideale 16.00 «Gli artlgll Invisibill del Dottor Mabuse«.
Skedenj 16,00 Danes dva filnha: «Tre vengono per uccidere« in «La fi-glia del serpente« Normalne cene.
Predstavniki SKGZ polagajo vence na grobove padlih na Tržaškem
pokopališču
V nedeljo dopoldne so člani izvršnega odbora SKGZ in vodstva včlanjenili organizacij položili vence na spomenike padlim partizanom v mestu in okoliških vaseh, na spominske plošče in spomenike na pokopališčih. Skupno so na celotnem področju položili 37 vencev.
Zbrali so se v nedeljo dopoldne
in se nato razdelili v pet skupin, ki je vsaka prevzela polaganje vencev na določenem področju. Tako je žal prišlo do nesporazuma med dvema skupinama in je izpadel spomenik partizanov v Zgoniku, vendar pa je bilo poskrbljeno, da je bi! tudi na ta spomenik venec po' ložen včeraj.
Ob 20. obletnici ustanovitve Prosvetnega društva «Ivan Cankar« bo v nedeljo 23. maja izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško jezero in v Rakov Skocijan. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6-IV., vsak večer do vključno 12. maja od 19 do 20. ure ln v nedeljah od 11. do 12. ure.
Mali oglasi
PRI MAGAZZINO FEL1CE — Trst. Ulica Carducct 11. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče In srajce najboljšlli vrst in znamk po nalnižjlh cenab. POHIŠTVO za moderen dom po u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri aASTHOMOBlL«, Trst, Via Giulia 108 (Kotonda del Boschet-to).
SESTANEK SKUPNOSTI TREH BENECIJ O GOSPODARSTVU
Dr. Caidassi o stalnem slabšanju državnih pomorskih zvez na Jadranu
Goriško •beneški dnevnik
Zaradi pomanjkanja ladijskega prostora v Trstu, se Avstrijci obračajo na Reko in Hamburg - Predlog za zgraditev dveh 14.000-tonskih ladij za progo Trst-New York
V Benetkah je bil v soboto napovedani sestanek o gospodarstvu treh Benečij. Za tržaške poslovne kroge se je sestanka udeležil predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caidassi, ki je z daljšim govorom prikazal poglede tržaških poslovnih krogov glede vprašanja pomorskih zvez pretežne državne važnosti na Jadranu, v primerjavi z zvezami na ostalih morjih ob Italijanskem polotoku in še posebej na Tiren-skem morju.
Dr. Caidassi Je poudaril, da se stanje državniji pomorskih zvez na Jadranu ne izboljšuje, temveč celo postopoma slabša, država pa bi morala nasprotno poskrbeti, za to, da bi italijanska zastava čedalje bolj pogostoma plula po jadranskih vodah zlasti v trenutku, ko se Trst pripravlja na prevzem novih prometnih nalog v okviru Evropskega skupnega tržišča. Pomanjkanje zadostnega števila rednih odhodov iz tržaškega pristanišča povzroča tržaškemu gospodarstvu in državi veliko škodo. Tako na primer so Avstrijci zadnjič zaprosili tržaško pristanišče, naj bi jim poskrbelo hitro dostavo večje količine kanadske celuloze in bakrene rude iz Konga, pa jim te usluge ni bilo mogoče storiti prav zaradi pomanjkanja ladijskega prostora na teh relacijah. Avstrijci so se nato zatekli za ta posel v Hamburg. Tudi sicer je v Trstu močno Občutiti pomanjkanje, ladijskega prostora za najrazličnejše relacije; tako se dogaja, da se del blagovnega prometa, ki bi moral naravno gravitirati na Trst ali vsaj na Benetke, polagoma usmerja na Reko, ker odhaja iz tistega pristanišča več ladij kakor iz Trsta in italijanskih pristanišč na Jadranu sploh.
Dr. Caidassi je dodal, da bo Trst precej izgubil s tem, da bo «Vnl-canio» in «Saturnio» na progi s Severno Ameriko, ki jo vzdržuje družba «Ttalia» zamenjala ena sama potniška ladja, to je ladja «C. Co-lomboo, tako da bo namesto nekdanjih 18 odhodov na leto na tej progi poslej le 11 odhodov. Govornik je predlagal, naj bi zgradili dve novi 14.000-tonski motorni ladji! da bi ju nato postavili na progo Trst-New York. Ti dve ladji naj bi imeli vsaka po 8.000 kub. metrov skladiščnega prostora, ter naj bi lrhko sprejeli na krov po 350-400 potnikov. Niuna hitrost naj bi znašala okoli 22 vozlov. V okviru delovanja pomorske družbe «Tržaški Lloyd» pa bi morali zgraditi in postaviti na relacijo Jadransko morje - Afrika tri nove ladje za prevažanje banan. Iz Trsta in Genove bi si odhodi ladij na tej progi morali slediti vsaj po eden na mesec. Tudi proge iz Jadranskega morja v Jndijo-Pakistan ter proti Daljnemu vzhodu bi bilo Ereba o-kreplti * novimi ladjami, ki naj bi jih čim prej zgradili v italijanskih ladjedelnicah.
pomorskih zvez. pretežne državne važnosti (p.i.n.).
Pokrajina jamči za posojilo Avtovie Venete
Pokrajinski upravni odbor je dal privoljenje za nedavni sklep pokrajinske uprave, da bi ta jamčila za podjetje Autovie Venete, ki gradi avto cesto Trst-Benetke in odsek Palmanova-Videm, in ki namerava za izvedbo teh del najeti pri finančnih zavodih dve večji posojili, in sičer eno za 4 milijarde 600 milijonov lir in drugo, nekoliko pozne je, za nadaljnji 2 milijardi milijonov lir.
200
Protest solastnikov hiš v lil. Gambini
V Ul. Gambini na prostoru med ulicama Raffimeria in Manzoni že več let počivajo začeta dela za Zgraditev 174 stanovanj. Gre za hiše v skupni lasti, za kar so se stanovalci združili v zadružni konzorcij, da bi zgradili stanovanja z državno pomočjo. Toda za stanovanja, ki se zidajo delno z javnim denarjem, veljajo tudi določene omejitve. Zato so bila dela ustavljena in je ostalo v glavnem pri temeljih.
Medtem so se stanovalci obrnili na razne oblasti, ki so tudi obljubile, da bodo stvar na kak način rešile, a do sedaj je vse ostalo pri starem. To je seveda zelo ogorčilo bodoče stanovalce, ki so zgubili potrpežljivost^ in včeraj jih je šlo mnogo, večinoma žensk, protestirat pred palačo deželnega skrbništva javnih del. Zahtevali so, da jih sprejme
skrbnik javnih del inž. Aguiari, da b; mu izročili resolucijo, katero so poslali tudi dr. Maz.zi, županu dr. Franzilu in raznim strankam. V resoluciji protestirajo predvsem proti odloku ministrstva javnih del, po katerem oi morali doplačati še kakih 350.000 do 450.000 lir za stanovanja s šestimi prostori, za katera so že prispevali po 2 milijona lir; medtem ko bi ostalo vsoto prispevala država. Prizadeti pravijo, da ne zmorejo novih bremen in da ta pogoj ni niti zakonit.
Inž. Aguiari je sprejel predstavnike solastnikov, ki so mu o-risali svojo pritožbo. Takoj je telefoniral v Rim na ministrstvo za javna dela, od kader so mu zagotovili, da bo zvišalo svoj prispevek za greznična, dela, razne priključke itd. od 14 na 20 odstotkov celotnega izdatka. Sedaj u-pajo, da se bodo dela končno nadaljevala, saj traja vsa stvar, že štiri leta.
Franzil in Spaccini v Rim zaradi Acegata
Tržaški župan dr. Franzil, občinski odbornik za javne storitve in industrijo Spaccini ter ravnatelj in predsednik mestnega podjetja ACE GAT so sinoči odpotovali v Rim, kjer se bodo danes sestali s predstavniki državnega podjetja za električno energijo ENEL. Na sestanku bodo tržaški odposlanci predočili predstavnikom ENEL razloge, zaradi katerih bi bilo koristno, da bi tržaška občina prejela dovoljenje za nadaljnje poslovanje v zvezi s proizvodnjo in distribucijo električne energije, za katero je občina pred kratkim zaprosila omenjeno državno podjetje.

NA PRIHODNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Svetovalci KP1 predložili resolucijo o Vietnamu
Številna vprašanja in interpelacije o perečih problemih
V sklopu pomorske družbe «A-
Na dnevnem redu prihodnje redne seje deželnega sveta so številna vprašanja, interpelacije, dve resoluciji in dva zakonska osnutka.
Komunistični svetovalci so predložili resolucije v zvezi s položajem v Vietnamu. V njej izražajo zaskrbljenost zaradi ameriškega napada na Severni Vietnam ter-fiflljo,< da ‘bi vlada Izjavila, da nima v zvezi
y alVlbUŽU	—-—  
driatica« oi bilo treba po mnenju dr. Caidasslja postaviti na proge Italija-Vzhod, ki jih vzdržuje omenjena družba, vsaj tri nove motorne ladje namesto sedanlih starin enot. Tudi na progah Jadran-Sever-na Evropa, ki jih vzdržujejo _ladje četrte pomorske družbe v sklopu Koncerna Finmare, t. j. «Tirrenie», bi bilo treba postaviti nekaj novih ladij, prav tako pa so pomanjklji-ve proge med Jadranskim morjem in Sardinijo. Vse te nove gradnje bi stale po mnenju dr. Caidassiia okoli 100 milijard lir, kar naj bi nekako ustrezalo stroškom, ki so jih imeli z dokončno ureditvijo «Michelangela» in «Raffaella». S temi sredstvi bi družba Finmare lahko dokončno uredila vprašanje pravičnejše porazdelitve pomorskih prog pretežne državne važnosti med Tlrenskim in Jadranskim morjem.
Glede nameravane centralizacije teh prog, čemur naj bi med drugim ustrezala tudi odprava dveh izmed sedanjih štirih družb, je dr. Caidassi izrazil mnenje, da bi to pomenilo pravzaprav le nepotrebno trošenje denarja, ker bi takšna ureditev dejansko še povečala stroške, ki jih predstavlja upravljanje
z dogodki v Vietnamu nobenih ob-
veznosti ter da bi dala z drugimi miroljubnimi državami pobudo za mirno rešitev spora.
Socialisti so predložili resolucijo, v kateri zahtevajo, da preide odločanje o labeljskem rudniku v pristojnost dežele in da se zgradijo v Karnlji naprave za predelovanje rabeljske rude.
Svetovalec Šema (KPI) je vprašal predsednika odbora, ali sploh obstaja kak vladni načrt za tržaško pristaniško ustanovo, če pa ga ni, naj odbor opozori vlado na resni položaj tržaškega pristanišča, ker se še ni uresničil člen 70 deželnega statuta. Šema in Pacco sta postavila tudi vprašanje v zvezi s položajem v tovarni Crane—Orion, svetovalec Cogo (KPI) je opozoril predsednika na stisko, v kateri je okrožni inšpektorat za kmetijstvo v Pordenonu, ker ima premalo o-sebja.
Socialist Volpe je vprašal odbor, kaj bo storil, da bi ministrstvo za zdravstvo dalo na razpolago čim-več sredstev komisijam za izboljšanje živinoreje.
Socialdemokrat Bertoll Je vprašal odbornika za turizem, ali namerava posredovati pri osrednjem vodstvu RAI—TV, ker ne morejo na-
ročniki v Trbižu in okolici sprejemati televizijskih oddaj. Razna vprašanja so postavili tudi misovci in liberalci.
Na dnevnem redu je tudi 10 interpelacij. Socialist Moro je naslovil na predsednika odbora interpelacijo v zvezi s traso naftovoda skozi Karnljo, ki jo baje namera-jo spremeniti, kar bi hudo prizadelo Tolmeč. Nadalje je predložil interpelacijo, v kateri vprašuje, ali bo državno podjetje ENEL izvedlo v dolinah Tilmenta in Celline program gradnje električnih naprav, ki ga je pripravilo že zasebno podjetje SADE. Končno Je Moro pred ložil interpelacijo o gradnji ceste med Cerciventom in Ravasclettort) ter o žičnici v Ravasclettu.
Komunist Bacicchi je vložil interpelacijo v zvezi z vsedržavnim načrtom za gospodarski razvoj in vprašal, ali je stopil deželni odbor
stik z vlado, da ugotovi, kakšne posledice bo imel načrt na deželno gospodarstvo. Bergomas (KPI) je vložil interpelacijo v zvezi s klasifikacijo tržiškega pristanišča. Šema (KPI) je naslovil na predsednika odbora interpelacijo, v kateri ga vprašuje, ali namerava posredovati pri zahodni nemški vladi glede podaljšanja veljavnosti zakona o sodnem preganjanju nacističnih kriminalcev, ki so se omadeževali s strahotnimi zločini proti človeštvu. Socialdemokrat Bertoli pa je vložil podobno interpelacijo kot socialist Moro glede trase naftovoda v Karnlji.
...............................■.■....■»..Hi.........................................
V NEDEUSKIH JUTRANJIH URftH
Pet ranjenih pri trčenju dveh avtomobilov na Montebellu
Verižno trčenje v Miramarskem drevoredu z dvema ranjenima
Pet ranjenih oseb je obračun prometne nesreče, ki se	o.in
nedeljo zjutraj na Montebelu. Bi.o je okrog 8. ure, ko je 54-letni železničar Germano Benni iz Ul.
Cesare 5 vozil navzdol po trbisKi cesti avto TS 58379. V avtu so se peljali še 52-letna Bennijeva zena Clorinda Ponton, 53-letni železničar Antonio Perini iz Ul. D Alviano 21 ih njegova 51-letna žena Nella
PlBenni Je že privozil v bližino križišča Drevoreda Ippodromo, ko ,e trčil v avto «simca» TS 42334, ki ga Je navzgor po drevoredu privo-zil 65-letni Francesco Novak iz ui. Herraet 10. Poleg Novaka se Je peljala tudi 50-letna Maria Cossinosco por. Tassili iz Ul. Piccardi 43.
Trčenje je bilo tako močno, da sta se avtomobila precej poškodo-
vala, vsi potniki, razen Novaka, pa so se ranili in pobili. Z rešilnim
avtom so v bolnišnico prepeljali najprej Bennija, potem pa ostale z zasebnimi avtomobili. Bennija so sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi več ran in udarcev po glavi. Cosslnoscovo so pridržali na ( ortopedskem oddelku, kjer se bo
morala zdraviti teden dni zaradi udarcev po spodnji strani hrbta. Zakonca Perini se bosta na opazovalnem oddelku morala zdraviti tudi po osem dni, Bennijevi ženi pa so nudili prvo pomoč. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Pri verižnem trčenju, ki se Je pripetilo predvčerajšnjim popoldne V Miramarskem drevoredu, sta se lažje ranila zakonca 25-ietni Gio-vanni Fragiacomp in 23-letna Slivja Voltolina. Zakonca sta se v avtu TS 74331 peljala proti Barkovljam, ko pa je Fragiacomo privozil v bližino kopališča «Ferrovlario», se je vanj z avtom GO 13627 zaletel 58 letni Pietro LAvincl iz Ul. San Ni col6 20. Zaradi sunka je Fraglaco-mov avto odskočil naprej in trčil v zadnji del «giuliettb» TS 46383, ki jo je pred njim vozij 21-letni Vin-cenzo Iocco iz Ul. Santi 5.
Zaradi več sunkov sta se zakon ca v svojem avtu pobila in laže ranila po glavah in spodnjih udih. Z zasebnim avtom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili rvo pomoč. Fragiacomo se bo mo-zdraviti teden dni. njegova že pa 5,
KINO «1KIM* TROSEK
predvaja danes,
27. t. m. ob 19.30 uri film:
GLI ANIMALI
(ŽIVALI)
V sto minutah boste videli to kar ne vidite v vsem življenju
IDEALI ODPORNIŠKEGA GIBANJA POSTAJAJO LAST VSEGA LJUDSTVA
Svečanosti po vsej gorički pokrajini ob 20-letnici zmage odporniških sil
Volilne priprave PSDI za volitve v Gorici
Venci SKGZ, MI in ANPI na partizanske grobove na glavnem pokopališču v Gorici ■ Svečanost v Doberdobu in Števerjanu * Osrednja proslava 20-letnice osvoboditve je bila pod občinskim
J nedeljo dopoldne je ljudstvo proslavilo 20-letnico osvoboditve s številnimi svečanostmi. Na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, kjer so pokopani padli partizani, so ob 9. uri položili vence predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Mladinske iniciative, organizacije bivših partizanov ANPI.
V števerjanu Je bila po maši skupna proslava predstavnikov bivših partizanov In pa Kmečko delavske zveze. Ob 11. url sta občinska svetovalca, ki sta predstavljala večino in manjšino, položila, občinski venec, k spomenik' padlih. Dva venca so1 k spomeniki položili bivši partizani občin števerjan in predstavniki krajevne Kmečko delavske zveze, žil-pan Hermenegild Podvršič Je 'spregovoril nekaj besed o pomenu 2$. aprila za osvoboditev in napredek Italije, . nakir je Saverij Rožič imel daljši nagovor, v katerem Je dejal, da so pred 20 leti Italijanske partizanske edinice osvobodilne vojske razobesile svojo zmagovito aa-stavo na razvaline fašističnega družbenega reda, ki je nad dve desetletji dušil demokratične težnje po svobodi, napredku, slovanskemu ljudstvu pa preprečeval uio-rabo materinega jezika ter ga hcrfel raznaroditi. Potrebni pa bodo, žal, še številni napori, da se bodo uresničili vsi tisti ideali, za katere so umirali borci za svobodo. Potrebna je predvsem skupna borba vseh iskrenih pristašev idej odporniškega gibanja, da bi te ideje našle bot v Javno življenje, da bi beseda lde-
vodstvom v Tržiču • Na njej so sodelovale vse partizanske organizacije
H
mokracija po 20 letih ne bila samo fraza. To občuti posebno Slovenska manjšina, ki se mora ki ub velikemu krvnemu davku za sve
do in napredek še vedno boriti za
priznanje številnih svojih pravic. Govornik Je ob koncu dejal, daj Je
25. april lepa prilika, da se poudari naša iskrena privrženost stvari miru ter prijateljstva med tukajšnjima narodoma in sosednjima - državama, ter zaključil z vzklikpm, naj bo 25. april praznik vseh resničnih ljubiteljev svobode, napfed-ka in miru.
Italijanska socialdemokratska stranka v Gorici je za občinske volitve že sestavila svojo kandidatno listo, ki so Jo odobrili na Občinski skupščini volivcev skupno z volilnim programom. Po neuradnih podatkih kandidirajo na njej tudi nekateri Slovenci.
V začetku seje so proslavili 20-letnico osvoboditve ter sprejeli resolucijo, v kateri se klanjajo spn-minu vseh mrtvih. V njej poudarjajo, da v etičnem in zgodovinskem pogledu pada odgovornost za te mrtve na tiste, ki vodijo politiko sovraštva med ljudstvi, ki bi se morali zaradi sosedstva razumeti in mimo živeti. PSDI poziva volivce, naj zapustijo stranke skrajna desnice, ki so se povezale med seboj ter bi rade odprle brazgotine ki s tolikšno težavo celijo.
Po Candussijevi obrazložitvi programa stranke za občinske v litve je spregovoril poslanec Zucalh *; je osvetlil njegove najvažnejše postavke kot je izgradnja ljudskih stanovanj za upokojence in novo-poročence (odobritev regulacijskega načrta z osvoboditvijo vrtov bremena zakona 167), izgradnja občinskega avditoriuma, prevoz otrok, ki obiskujejo otroške vrtce.
PROSVETNO DRUŠTVO •SREČKO KOSOVEL* RONKE
V soboto, 2. maja ob 15. uri bo v letnem kinu «Excelsior» v Ronkah
koncert BARD0RFERJEV in kvarteta ZVONČEK
V primeru slabega vremena bo zabavna prireditev v kino dvorani Excelsior.
Predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Mladinske iniciative ter organizacije bivših partizanov ANPI so v nedeljo zjutraj položili vence na grobove padlih partizanov na pokopališču v Gorici---------------------------
nillilitiilllinililtnii.....................................................
V NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK
Osrednja proslava 25. aprila Je bila v Tržiču pod pokroviteljstvom
občinske uprave. Udeležili so
pripravila vrsto proslav, ki so se začele s svečano sejo občinskega sveta. Po seji so se svetovalci na čelu z županom, katerim so se pridružili tudi občani, ustavili pred spominsko ploščo za padlimi, kjer je občinska uprava položila venec k spominski plošči z imeni padlih, župan Andrej Jarc je imel ob tej priliki kratek nagovor, v katerem je poudaril vlogo odporniškega gibanja za osvoboditev države izpod fašistične tiranije, domača godba na pihala pa Je zaigrala nekaj skladb. Delegacija občinske uprave na čelu z županom je nato odšla na Poljane, v Dol in Jamlje, kjer je položila vence k spominskim ploščam ali na partizanske grobove. Svečanosti so trajale od 8. ure do 10.
sf Je
prefekt Princivalle, kvestor Gipda,
deželni odbornik Coceanni, pjred-sednik pokrajine Chientarolli, Mol-se, predstavnik goričkega župana, ki je bil odsoten, ker je predsedoval odkritju spominske plošče v parku Rimembranza v Gorici, poveljnik skupine karabinjerjev iz Gorice major Berlanda ter predstavniki ANPI, FIAP in API. Bivši partizani so imeli okoli vratu rdeče ovratnice. Na svečanosti so
bili poleg tržiškega tudi številni prapori občinskih uprav tržiškega
Mcddeželno srečanje o pristaniškem prometu
okoliša.
Osrednja svečanost je bila na pokopališču v Ul. XXIV. maja, kjer sta župan Romani in prefekt odkrila veliko marmornato plbščo, v katero je vklesanih 222 imen padlih partizanov. Na njej so govorili župan Romani, Fantini (AN Pl) in Merni (API). V kino dvorani Azzurro v Tržiču je bila nato uradna svečanost dvajsetletnice zmage odporništva, na kateri sta spregovorila Geuna in Caron, ki sta poudarila neuničljive ideale italijanskega odporniškega gibanja ter s tem v zvezi navedla nekaj konkretnih primerov borb italijanskih partizanov proti okupatorju,
V Doberdobu Je občinska uprava
Urnik pekarn za prvomajske praznike
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik pekarn za 1. maj. 30 aprila bodo pekarne spekle kruh za dva dni, pekarne pa se bodo lahko zaprle pol ure kasneje. V soboto 1. maja bodo zaprte vse pekarne. V nedeljo 2. maja bodo pekarne odprte od 6.30 do 12.30. Urnik velja za vse občine goriške ookrajlne.
Padec lambretista v Ul. Orzoni
Ob 17.10 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico Maria Zorzenona iz Ločnika Ul. Giulio Cesare 43. Po zdravniškem pregledu so mu ugotovili udarec na glavi, šok in rane po obrazu. Po zdravniškem nasvetu bi moral ostati v bolnišnici 8 dni. Ker pa se mu ni zdelo vred no, da bi se zdravil v bolnišnici, je odšel domov. Zorzenon je vče raj popoldne izgubil oblast nad vozilom. Ker je bil nekoliko vinjen, ter je padel. Zapisnik o nesreči so sestavili mestni stražniki.
Nevihta s točo v Gradežu povzročila 30 milijonov lir škode
Voda je zalila številne pritlične in kletne stanovanjske prostore ■ Pet milijonov lir škode v Super-coop
Nevihta, ki se je prejšnjo noč raz-
besnela nad Gradežem, obmorskim letoviščarskim krajem, ■ Je povzročila po približnih ocenitvah okoli 30 milijonov lir škode. Pridivjala je okoli druge ure čez polnoč v ponedeljek ter je trajala pol ure. Skoraj ves ta čas je padala debela toča, ki Je prikrila vse ceste, pločnike in trge z 10 cm visoko plastjo ledu. Vmes je tudi močno deževalo, zaradi česar, po požiralnikih na cestah ni stekla v kanalizacijo vsa deževnica. Prestopila Je pločnike ter se razlila po pritličnih prostorih in kleteh. Nekaj po drugi uri je gasilska četa iz Gradeža priskočila na pomoč najbolj prizadetim stanovalcem kletnih prostorov, kjer je voda dosegla višino od enega do dveh metrov. Zalila je oela stanovanja, v katerih imajo Gradežanl sodobne kuhinje. Tako je na primer pokrajinskemu svetovalcu Macoratiju zalila knjižnico, ki jo ima v kletnih prostorih, ter mu povzročila blizu pol milijona lir škode.
V veleblagovnici Super-coop Je nastala škoda, ki jo cenijo na približno pet milijonov lir. V hotelu hColussin je deževnica pritekla v tri nadstropja. Zanimiv Je način, kako se je to zgodilo. Zaradi prevelikih količin padavin, predvsem pa toče,
ki Je zamašila odtoke, je voda iz
odtočnih žlebov pritekla po odvajalnih ceveh, ki so -priključene na cevi za odtok deževnice, v umivalnike v hotelske sobe, kjer se je razlila-pohodih. «» •**» «►
Voda Je prestopila tudi pločnike vzdolž glavnega drevoreda ter vdrla v Javne lokale in v druge kletne in pritlične prostore zgradb ob cesti. Gasilci so imeli polne roke dela do 20. ure. Ker so morali izčrpati večje količine vode iz kletnih prostorov, so zaprosili za pomoč goriške tovariše, ki so jim poslali svojo črpalko.
Nevihte so divjale tudi po Furlaniji, kjer so marsikje zabeležili izdatne padavine. V gorskih predelih je zapadel nov sneg. V Cortini so ga namerili 15 cm, na Višarjah, kjer ga je pred enim tednom zapadlo skoraj poldrugi meter, pa je včeraj popoldne tako močno snežilo, da je znašala vidljivost komaj slabih sto metrov.
Na Vrhu so pokopali Marijo Černič
V nedeljo se je kot blisk razširila po Vrhu žalostna vest, da nas je za vedno zapustila Marija Grilj
V Benetkah se te dni vrši med-deželno srečanje o pristaniškem prometu, ki se ga udeležujejo predstavniki prizadetih italijanskih dežel. Za deželo Furlanija-Julijska krajina sta se srečanja udeležita predsednik pokrajinske uprave dr. Savona in občinski odbornik za javna dela Colautti.
Z motorjem v avto
V Sesljanu, pri stavbi štev. 52 se je včeraj okrog poldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 23-letni delavec Bruno Bazzeo iz San Canzian dTsonzo, Ui. Marco Polo 39. Ko se je na svojem motornem kolesu vozil proti Devinu, je nenadoma trčil v zadnji del avta CO 126600, ki ga Je pred njimi vozil Giannino Valli iz Coma, Ul. Vesnuti 11 in je tedaj začel obračati na levo. Zaradi sunka je Bazzeo padel ter se pobil in ranil po glavi in nosu ter 'izgubil spomin. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti dva tedna.
Med vožnjo z avtom ga je prijela slabost
Ko se Je peljal v prijateljevem avtomobilu je 64-letnega šoferja Marlana Guerrata iz Ul. Pozzo del Mare 1 prijela nenadna slabost. Nenadoma Je prebledel in se zgrudil na sedež.
Vidno zaskrbljen, je prijatelj, H je vozil avto TS 18105 po Istrski ulici, V bližini bara «Flore»'' pri stavbi štev. 95 ustavil avtomobil in poklical bolničarje RK. Bolničarji so Guerrata z naj večjimi o-preznostmi premestili iz prijateljevega avta v rešilni ter ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, žal pa nesrečnega Guerrata ni bilo več pomoči, ker je nekaj minut po sprejemu izdihnil. Njegovo truplo so premestili v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer ga bodo obducirali In tako ugotovili vzroke nenadne smrti. Zdi se, da je Guerrato izdihnil zaradi hudega pljučnega edema.

...........................milil.mm...............immim............i..mm....Km...."""""""
V NEDELJO IN PONEDELJEK TRI PREDSTAVE
Veliki slovenski pasijon Katoliškem domu v Gorici
Slovensko gledališče iz Trsta je prvič nastopilo v KD - Predstavo si je ogledal tudi konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik
POKRAJINSKA LOVSKA SKUPŠČINA
Lovci so lani odstrelili 15.000primerkov divjačine
J
por. čemlc. Kdor je pokojnico poznal, še ne more verjeti, da je ni več med nami. Rodila se Je 1906. leta, se pravi da Je imela 59 let, ki pa Jih ni kazala. Bila Je močna in sveža, vedno dobre volje ter je z veseljem opravljala vsa gospodinjska in kmečka dela. čeprav se ni nikoli pritoževala. Je trpela za bo-

:

leznijo, zaradi katere je se podvrgla v operaciji, ki je ni prestala. Bila je dobra mati, skrbna gospodinja in zvesta žena ter Je bila vedno pripravljena z vsem srcem pomagati bližnjemu, kadar je bil ? nesreči. Zapustila je moža, pet hčera in sina, katerim vaščani ob tako hudi izgubi izrekajo najgloblje sožalje. Pokojno Mario čemlc so včeraj popoldne pokopali na vaškem pokopališču.
Slovensko gledališče iz Trsta Je v nedeljo 25. aprila gostovalo z Velikim slovenskim pasijonom v

Nevarne posledice zbodljaja s trnom
54-letni uradnik mitnice Giovanni Leoni iz Ul. Negrelli 30 Je ljubitelj vrtnic in v začetku aprila je blizu mitnice, na ključu, na cesti proti
Hlinili^, J.4C* IlljUl-U,	I--
Bazovici, gojil vrtnice, pri tem pa se je zbodel s trnom. Ker rana ni
bila velika, se Leoni ni dosti pobrigal, toda rana se ni zacelila in prejšnjo soboto ga je začela boleti, bolečine pa so se postopoma večale Včeraj zjutraj se je Leoni odločil ter prišel v bolnišnico, kjer je zaprosil za zdravniško pomoč
Dežurni zdravnik je uradnika prldr-
-	■ ■ w -
žal na prvem kirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Neroden padec bolničarke
Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, se bo morala 23-letna diplomirana bolničarka Maria Cervini iz Ul. San Lazzaro 10 zdraviti ob 15 do 25 dni zaradi kostnih poškodb leve piščali in mečnice. Malo prej je Cervinijeva izstopila iz filobusa proga štc. 10 pred bol: nišnico «Burlo Garofalo« v Istrski ulici, kjer je zaooslena. Pri tem je na stopnici filobusa, nerodno spodrsnila, izgubila ravnotežje in padla na pločnik.
Katoliškem domu v Gorici. V nedeljo sta bili dve prireditvi, popoldne in zvečer, včeraj zvečer pa tretja. Zaradi velikega zanimanja bodo Pasijon prikazovali tudi prihodnjo nedeljo 2. maja.
Za gostovanje Slovenskega gledališča lz Trsta je vladalo v slovenskih krogih na Goriškem veliko zanimanje, kar dokazuje velik obisk, posebno v nedeljo popoldne, ko so dvorano napolnili predvsem okoličani.
V nedeljo zvečer sl je predstavo ogledal jugoslovanski konzul v Trstu Jože Gačnik s soprogo v druž-b- tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze Boga Samse.
Občinstvo Je z navdušenjem pozdravilo tržaške igralce, ki so tako prepričljivo podali Soldaškl mize-rere, Kmečki rekvijem in pa Škofjeloški paston, ter izrazito željo, da gostovanje z Velikim slovenskim pasijonom v Katoliškem domu ne bi bil osamllen primer, ampak da b! se ta edini slovenski poklicni ter visoko umetniški ansambel v zamejstvu še pojavil na tem odru.
Čez 10 dni bodo izvolili nov izvršni svet
V Gorici se je vršila letna skupščina lovske federacije, na kateri je poročal pokrajinski predsednik odv. Luigl Luzzatto. V svojem poročilu je odv. Luzzatto naglasil potrebo po uresničitvi dveh predlogov: takojšnja odobritev deželnega lovskega koledarja, ki naj upošteva tradicije in potrebo po ohranitvi divjačine, kakor tudi odobritev deželnega zakonskega osnutka, ki ne bi imel tistih protiustavnih pomanjkljivosti, kot Jih ima sedanji. Predlagal je odobritev resolucije, naj dežela uredi lovsko zakonodajo. Po živahnem in polemičnem predsednikovem poročilu sta spregovorila svetovalca Fasil in Huala, na kar so soglasno odobrili predloženo resolucijo.
Podpredsednik Calligarls je nato poročal o lanskoletni dejavnosti. Lovci so ustrelili 3972 zajcev (1963. leta 3719), 6800 fazanov, 24 srn. Skupno so lansko leto ustrelili 15 tisoč primerkov divjačine. Predsednik revizorjev računov dr. Guido Nibrant, je poročal o obračunih, ki Jih je skupščina soglasno odobrila. Ob koncu Je predsednik odv. Luzzatto pozval predsednike občinskih lovskih družin, naj imenujejo volilno komisijo. Vanjo so bili imenovani Aifano, geometer Span-gher in Orion. Z večino glasov so sklenili, da bodo sestavili za volitve enotno listo, Izvolili pa bodo 16 svetovalcev. Volitve novega izvršnega sveta bodo čez približno 10 dni.
VERDI. 17.00: «Magnifico Serglon, G. Blaln in J. B. Brialy; francoski čmobell film; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «La allegra parata di Walt Disney», barvna slikanica. (Prvim otrokom, ki bodo gledali ta film, bodo podelili zobno pasto Paperino’s.)
MODERN1SSIMO. 16.00: «11 mala-mondo», italijanski dokumentar ni film v barvah režiserja Paola Cavare; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja pred stava oh 22.30
VITTORIA. 17.30: «11 gioco degli in. namorati», C. Rouvel in D De-špax, barvni klnemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 conquistato-re del West»; R. Cameron in P. Castle, ameriški Čmobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan Id ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI, Raštei št. 26, tel. 31*49.
TEMPERATURA Včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 18,6 stopinje ob 13.20, najnižjo 8 stopinj ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov, dežja je padlo 34,4 mm.
1
Kratke iz bolnišnice
V noči od nedelje na ponedeljek so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico Altea Cola iz šentmavra Ul. Vinci. Padel je Z motocikla in se potolkel po raznih delih telesa. Preden ga je zdravnik pregledal, se Je Cola odpravil domov, tako da zdravnik ni mogel ugotoviti njegovih poškodb
Ob 8. url so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v «0 dneh 58-letnega Gluseppa Goriupa Iz Ulice Formlca 11. Dežurnemu zdravniku je izjavil, da mu Je v nedeljo zvečer spodrsnilo, ko je hotel leči. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve stegnenice.
I
Med vožnjo na delo. Je včeraj od 7.15 padel s kolesa na Placuti Re-migto Brumat, star 59 let. Iz Ul. Orzoni 80. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga iz livarne Safog, kjer Je zaposlen, ob 9.35 odpeljali v bolnišnico. Dežurnemu zdravniku je Brumat izjavil, da se mu je spodrsnilo. Ker se je udaril In ranil v levo nogo so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo predvidoma v 15 dneh.
Ob 10. url sl Je v podgorski tekstilni tovarni zlomil levo zapestja 30-letni Arrlgo Tofful iz Kaprlve. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom Zelenega križa, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
NEMOGOČE JE ZMAGATI PROTI - SODNIKU
Triestina bi morala zmagati a jo je poraza rešil - avtogol
Občinstvo bi skoraj vdrlo na igrišče, tako ga je razjaril sodnik, ki ni priznal dveh enajstmetrovk
ZAKLJUČENA IZREDNA PRIREDITEV V LJUBLJANI
Od štirih naslovov svetovnih prvakov trije za Kitajce in eden za Japonsko
V dvoboju moških posamezno pa si je več simpatij priboril drugoplasirani Li Fu-yung - Slovesen zaključek prireditve, ki jo je Ljubljana vzorno organizirala
TRIESTINA: Colovattl; Cattonar, Ferrara; Scala, Dalio, Sadar; Mantovani, Rancati, Orlando, Novelll, Gentili.
CATANZARO: Provasl; Nardin, Nisticd; Sardel. Tonani, Macca-caro; Vanini, Orlandi, Berardi, Gasparini, Ghersetich.
STRELCA: v 14' Vanini (C.), v 84’ Maccacaro (avtogol).
SODNIK: Fogliamanzillo (Torre Annunziata).
Približno 3500 gledalcev. Zelo groba igra: sodnik je opomnil No-vellija in Ferraro (T.) ter Gherseticha in Maccacara (C.). Provasi se je v 48’ rahlo poškodoval. Kotov 5:2 (3:2) v korist TriesMne.
Kljub izredni borbenosti in napadalni igri Triestina ni ponovila zmage nad Palermom Glavnega krivca za to ne najdemo sicer med
igralci temveč v samem sodniku, ki je očitno oškodoval domače moštvo. Odr?kel mu Je kar dve enajst-
B
IZIDI
2-0
3-1
1-1
2-1
0-0 0 0 2-0 0-0 M 5-1
LESTVICA
•Alessandrla—Spal Padova—‘Bari •Brescia—Venezia Lecco—Livorno (igrana v Busto Arsizio)
•Monza—Pro Patria •Napoli—Potenza •Palermo—Modena •Reggiana—Parma •Triestina—Catanzaro •Verona—Trani
Prihodnje tekme (2. maja)
Catanzaro - Potenza; Livorno - Monza; Modena - Alessan-dria; Padova - Reggiana; Palermo - Lecco; Parma - Triestina;
Pro Patria - Verona; Spal Brescia; Trani - Bari; Venezia - Napoli.
Dvoboj še odprt: Milan ali Inter?
V nedeljo je bil kak manj priča- j zmaga Messine nad Romo v prekovan rezultat, toda na vrhu lestvi, stolnici, ko je skoraj. gotovo, da ce se ni kaj spremenilo. Milan je j Messini ^ niti ta^ zmaga^ ne ^nore ohranil vodstvo, čeprav je v dokaj čudni igri z Juventus dosegel gol
Brescia	30	15	12	3	37	18	42
Napoli	30	12	13	5	32	16	37
Padova	30	12	12	6	26	15	36
Lecco	30	12	10	8	35	17	34
Spal	30	11	12	7	30	24	3-1
Potenza	30	11	11	8	45	37	33
Modena	30	9	14	7	31	23	32
Palermo	30	12	8	10	39	35	32
P. Patria	3»	11	9	10	24	32	31
Reggiana	30	10	10	10	31	18	30
Venezia	30	9	12	9	28	29	30
Catanzaro	30	8	14	8	19	22	30
Bari	30	9	10	11	27	32	28
Verona	30	8	12	10	27	33	28
Alessand.	30	8	12	10	24	33	28
Monza	30	7	12	11	27	37	26
Trani	30	9	8	13	22	37	26
Livorno	30	6	12	12	18	27	24
Triestina	30	6	10	14	18	34	22
Parma	30	5	7	18	19	42	17
nie‘rovkl, poleg tega je .pregledal i Fogliamanzillo prisodi navadno ka-več grobih prekrškov gostov. Naj zen. Gledalci so podivjani, igra pa t.inu dodamo še izreden tion Pro- je često prekinjena zaradi prepl-
šele štiri minute pred koncem tekme. Vsekakor se je pomaknil za dve točki. Enak uspeh — ali pa še večji, ker je bilo izven Milana — je dosegel Inter, ki je Samp-dorio premagal z avtogolom srednjega napadalca Sampdorie. Tako je ostalo na vrhu lestvice brez spremembe vsaj do prihodnjega ko. la. Dokaj nepričakovana je zmaga Genoe v Bergamu. Očitno ima Ge-noa zelo resen namen rešiti se izpada iz serije A in to ji bo bržkone uspelo, še bolj čudna pa je
liiiiiitiiiiiiiimiitiiomiiHiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiii
Bor (mladinci) je izpadel
V nedeljo so v Padovi odigrali tretjo fazo mladinskega prvenstva, na katerem je imela pravico nastopanj tudi ekipa Bora. Slovenski odbojkarji so tokrat zaigrali pod svojimi zmožnostmi in zasedli le drugo mesto, kar jim ne dopušča nadaljnjega nastopanja. O tem izločilnem turnirju bomo še poročali.
Izidi:
Gasilci (Ravenna ) . Marzotto 2:1 (15:6, 12:15, 15:7)
BOR - Marzotto	2:1
(13:15, 15:0, 15:13)
Gasilci (Ravenna) . BOR 2:0 (15:11, 15:5)
pomagati in je rešiti izpada. Končno tudi zunanja zmaga Cagliari-ja ne spada v »navadno administracijo« tega moštva. Ostali rezultati niso presenetljivi.
IZIDI
Genoa—‘Atalanta	2-0
•Fiorentina—LR Vicenza	4-1
•Foggia—Bologna	2-2
•Mantova—Catania	1-0
•Milan—Juventus	1-0
Messina—‘Roma	1-0
Inter—*Sampdoria	1-0
Cagliari—‘Varese	2-0
•Torino—Lazio (v soboto)	2-0
vasiia, k je rešil vsaj dva gotova goii., in nespretnost tržaških napadalcev v zaključkih, pa nam bo jasno zažaj ni oriši o do pričakovane in potrebne zmage.
Triestina tokrat ni zaigrala kot prejšnjo nedeljo, a njena igra Je vseeno zadovoljila. V napadu je Rancati potrdil nedeljski vtis, da je v izredni kondiciji, in sproži! je večino akcij. Pri tem sta mu pomagala vedno nevarni Novelll in požrtvovalni Orlando, kateremu se moramo delno zahvaliti za gol. Nekoliko slabše sta zaigrali krili Mantovani in Gentili. Obramba pa Je bila tokrat precej neslgurna zaradi slabega dneva Dalia. Igralec je res bolj škodoval kot koristil in njemu moramo pripisati prejeti gol. Tudi Sadar je nekoliko zaostal, kar pa samo potrjuje, da igralcu manjka počitka. Lepo pa nas je presenetil Cattonar, ki je zaigral svojo najlepšo tekmo.
Catanzaro se Je predstavil kot solidno moštvo s skoraj nepremostljivo obrambo in nevarnim napadom. Glavno moč je imel v vratarju Pro-vasiju, odlikovala pa sta se tudi prosti branilec Sardel in stopper Tonani.
Triestina se takoj požene v napad in pod vodstvom Rancatija pride večkrat pred vrata. Prvi strel izvrši Gentili, nato pa Rancati ne izkoristi slabotnega odboja Prova-sija. V 9' pride do lepe kombinacije Novelli-Gentili-Rancati, a zadnji zopet zgreši. V 13’ izvrsten prodor a solo tržaškega napadalca Rancattja in Provasi reši s težavo. Na njegov predložek pa izvrši Catanzaro protinapad: žoga se prikotali do Dalia, ki jo nerazumljivo prepusti Vaniniju. Colovattl je zaradi premajhne razdalje brez moči. Ta udarec nekoliko omami domačine in nekaj minut so gostje v napadu. V 20’ pa se Rancati zno-v&' 'izkaže:"žo&6 'da Orlandu ta pa zadene drog, ki jo odbije do Novel-11 ja: nov strel in Provasi čudovito brani. Malo nato ima Orlando novo priložnost, a ga Nardin mojstrsko ustavi, še ena priložnost za srednjega napadalca, ki tokrat nerazumljivo zgreši cilj. V 35’ pa mu uspe preigrati nasprotnika in priteči do vrat; tu ga Tonina grobo podre: sodnik se sploh ne zmeni.
V drugem polčasu se tekma ne spremeni. V 11’ nova krasna parada. Provasija, ki v zraku prestreže točen strel Novellija. Malo kasneje Orlando ne izrabi nove priložnosti. V 25’ prodre Mantovani v kazenski prostor, tu pa ga podre nasprotnik: očitna enajstmetrovka;
rov. Triestina še pospeši svoje napade, Catanzaro pa odgovarja z vedno predrznejšimt prekrški, «1 jih sodnik sploh ne kaznuje, že so vsi vdani na nov poraz, ko Orlando reši prav na črti žogo in jo poda prostemu Novelliju. Maccacaro Jo skuša prestreči, a s tem prevari vratarja: avtogol! Tržačani so sedaj razigrani. Provasi prehiti za las Mantovanija. V 88’ in ne da bi nadoknadil večkratne prekinitve pa sodnik žvižga konec tekme.
Po tekmi so se gledalci vseeno potolažil: porazi Livorna in Trani-ja so dovolili Triestini, da se je tema moštvoma nekoliko približala Rešitev je torej še možna, a prvi pogoj je zmaga v Parmi drugo nedeljo.
V. K.
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — Svetovne naslove v namiznem tenisu so v nedeljo dokončno oddali: vse glavne lovorike so odpotovale na Daljni vzhod in samo tolažilni nagradi ter Jubilejni pokal so ostali v Evropi. St. Bride Vase je za naslov posameznikov pobral sloviti Kitajec Chuang Tse-tung, G. Geist Prize za posameznice in osvojila Japonka Fukazo Naoko, Iran Cup za moške dvojice je zopet šel po zaslugi
Chuang Tse-tunga in Hsu Yin-shen. I----------------
ga na Kitajsko, kar se je zgodilo | zi z napadi in siloviti protinapadi,
je bila res ostra, kar dokazuje na-
tudi z J. Pope Trophy za ženske dvojice, ki sta ga osvojili Lin Chui-ching in Cheng Min-chin. Japonci pa so se oddolžili v finalnem srečanju mešanih dvojic, kjer sta Se-ki Masako in Kimura Koji prišla do Zdenek Heydušek Prize. Tolažilni nagradi pa sta osvojila Belgijka Josiane Cornelis v ženski in Zahodni Nemec Hans Michailoff v moški konkurenci. Jubilejni pokal pa je pripadel bivšemu večkratnemu svetovnemu prvaku Madžaru Ferencu Sidu.
Zaključni dan je bil za SPENT izreden dogodek in užitek. Brez dvoma najlepšo točko dneva sta pokazala izredni namiznoteniški talent, svetovni prvak Kitajec Chuang Tse-tung v finalnem dvoboju z ekshibicijskim rojakom Li Fu-yun-
LESTVICA
Milan
Inter
29 19 8 29-18 9
Juventus 29 13 10 Torino 29 13 10
Fiorent.
Bologna
Foggia
Catania
Cagliari
Vicenza
Roma
Varese
Sampd.
Atalanta
Genoa
Lazio
Mantova
Messina
29 13 9 29 11 H
48 19 46 50 23 45
38	19 36 23
39	27 42 28
29 9 10 10 23 24 29 10 7 12 39 40 29 9 8 12 24 30 29 9 8 12 27 34 29 6 14 9 25 31 29 7 12 10 25 32 29 9 8 12 18 26 29 6 13 10 14 22 29 6 11 12 22 41 29 5 12 12 18 32 29 6 7 16 15 30 29 5 7 17 19 39
gom. Borba, ki je potekala vsesko-
•iiiiHiikiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMimiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiii
Olimpija vztraja Sloboda nepopusti
Odločeno je, da postaneta člana (Sarajevo se namreč bori za prvo prve zvezne lige prvaka II. zvezne I mesto, na katero sme po sedanjem lige, ki je razdeljena na vzhodno I stanju v lestvici reflektirati tudi —
vedba nizanja točk, ki jih kot najboljšo obrazložitev boja navajamo za vse sete:
Chuang Tse-tung (Kit.) : Li Fu-yung (Kitajska)
I.	set — 0:1, 0:2, 1:2, 2:2	2:3,
2:4, 3:4, 3:5,	4:5,	5:5,	5:6,	6:6,	7:6,
7:7, 8:7, 9:7, 9:8, 9:9, 10:9, 11:9, 11:10, 12:10, 13:10, 13:11, 14:11, 14:12, 15:12, 15:13, 16:13, 17:13, 18:13, 18:14, 18:15, 18:16, 19:16, 20:16, 20:17, 20:18.
21:18 1:0
II.	set —	0:1,	1:1,	1:2,	2:2,	3:2,
4:2, 5:2, 6:2,	6:3,	6:4,	7:4,	7:5,	7:6,
7:7, 7:8, 8:8, 9:8, 9:9, 9:10, 9:11, 9:12, 9:13, 10:13, 10:14, 11:14, 11:15, 12:15, 12:16, 12:17, 12:18, 13:18, 13:19, 14:19, 14:20.
14:21	1:1
III.	set —	1:0,	1:1,	1:2,	2:2,	3:2,
3:3, 3:4, 3:5,	3:6,	4:6,	5:6,	6:6,	7:6,
8:6, 8:7, 8:8, 8:9, 8:10, 9:10, 10:10,
in zahodno skupino. V zahodni skupini, kjer igrajo trije slovenski klubi, je v vodstvu ljubljanska O-limpija. Sedaj so odigrali 24 kol in do konca manjka še šest tekem. Ali bo Olimpija vzdržala ta finiš? Predvsem je jasno, da ne sme prav nič taktizirati temveč igrati na zmago tako doma kot na tujih igriščih. S takim namenom se je tudi lotila igre na nevarnih tleh Rudarja v Bosni. Z ofenzivno igro je že v prvem polčasu dosegla dva gola ter v drugem polčasu iz enajstmetrovke povišala na 3:0, ko je končno Rudar v trenutku nepazljivosti ' gostov došegel svoj edini gol. Neprijetno za Olimpijo je 1«, da se še ne more otresti Slobo-de, ki je v nedeljo gostovala in — tudi zmagala. Vprašanje prvega mesta je popolnoma stvar Olimpije in Slobode, ki sta kar za 9 točk pred tretjim. Ta pa je Maribor, ki je tudi dokaj osamljen na tretjem mestu, tako da bi moral kot tretji tudi zaključiti prvenstvo, če se bo držal kot doslej. V nevarnih vodah pa je celjski Kladivar.
V prvi zvezni ligi je presenečenje zmaga Beograda, ki se letos bori za obstanek v prvi ligi.^nad Crveno zvezdo. Za Sarajevo je delitev točke z Vardarjem neuspeh;
Atalanta - Genoa	(6:2)	2
Fiorentina . L. Vicenza (4:1)	1
Foggia In. - Bologna (2:2	X
Mantova . Catania	(1:0)	1
Milan - Juventus	(1:0)	1
Roma - Messina	(0:1)	2
Sampdoria . Inter	(0:1	2
Torino - Lazio (neveljavna) Varese . Cagliari	(0:2)	2
Bari - Padova	(1:3)	2
Palermo - Modena	(2:0)	1
Perugia - Piša	(1:0)	1
Crotone . Reggina	(0:1)	2
KVOTE
12 — 30.145.000 Ur 11 —	766.300 lir
1.	— 1. Navazzo
2. Elma
2.	— 1. Cartea
2. Žita
3.	— 1. Incitato
2. Accanito
4.	— 1. Sinai
2. Urano
5.	— 1. Germain
2. Gabarro
6.	— 1. Lardette
2.	Cecilia
KVOTE
12	—	2.215.580	Ur
11	—	92.315	Ur
10	—	6.506
1
2
X
1
1
1
2
X
2
X
2
2
Rijeka. Vsekakor bo zaradi majh nih razlik na lestvici še hud boj tako za prvo mesto kot za obstoj v prvi ligi.
Tudi ostali dvoboji so bili zelo Sev. Koreja in Jugoslavija.
1.	ZVEZNA LIGA	
Trešnjevka-	-Vojvodina 1:1 (0:0)	
Dinamo—Velež		3:1	(0:1)
Partizan—Hajduk		3:1 (l:D
C. zvezda—	-Beograd	0:2 (0:0)
Rijeka—Radničkl		3:2	(0:1)
Sutjeska—Zagreb		3:2	(2:0)
Sara j e vo—V ardar		1:1 (1:0)
	LESTVICA	
Partizan	22 13	5 4 48:24 31
Rijeka	23 12	5 6 42:26 29
Sarajevo	23 12	5 6 42:26 29
željezničar	22 11	5 6 29:21 27
C. zvezda	22 10	6 6 39:33 26
Zagreb	22 9	5 8 40:33 23
Dinamo	22 10	3 9 31:26 23
Radničkl	22 7	8 7 31:25 22
Vojvodina	23 7	8 8 27:29 22
Vardar	22 6	8 8 20:25 20
Hajduk	23 6	7 10 23:34 19
Velež	23 7	3 13 32:45 17
Sutjeska	23 6	5 12 23:49 17
Beograd	22 5	6 11 23:34 16
Trešnjevka	22 5	5 12 22:40 15
II. LIGA (ZAHOD)		
Split—Famos		1:1 (0:0)
Šibenik—Borovo		2:1 (0:0)
Borac—Varteks		2:0 (1:0)
Čelik—Kladivar		4:0	(0:0)
Slavonija—	Sloboda	0:1 (0.0)
Maribor—BSK		2:1 (1:1)
Istra—Lokomotiva		2:1	U:0)
Rudar—Olimpija		1:3	(0:2)
	LESTVICA	
Olimpija	24 16	7 1 59:19 39
Sloboda	24 17	5 2 55:17 39
Maribor	24 13	4 7 44:23 30
Čelik	24 11	5 8 42:31 27
Slavonija	24 9	7 8 44:35 25
Šibenik	24 9	7 8 30:39 25
Lokomotiva 24 8		8 8 47:47 24
Borac	24 7	10 7 39:39 24
Rudar	24 10	4 10 44:49 24
Famos	24 8	6 10 36:48 22
Borovo	24 6	9 9 30:38 21
Split	24 7	5 12 25:40 19
Istra	24 6	6 12 21:33 18
Varteks	24 7	4 13 28:36 18
Vladivar	24 6	4 14 30:54 16
BSK	24 3	7 14 19:61 13
10:11, 10:12, 10:13, 10:14, 11:14, 11:15, 12:15. 13:15, 14:15, 14:16, 15:16, 16:16, 16:17, 17:17, 17:18, 18:18, 19:18, 20:18, 20:19. 20:20, 21:20, 21:21, 22:21.
23:21	2:1
IV.	set —	1:0,	2:0,	3:0,	3:1,	4:1,
5:1, 5:2, 5:3,	5:4,	6:4,	7:4,	8:4,	8:5,
8:6, 8:7, 8:7, 9:8, 10:8, 10:9, 11:9, 1:29, 12:10, 12:11, 1212, 13:12, 14:12, 15:12, 15:13, 16:13, 16:14, 17:14, 17:15, 17:16, 18:16, 18:17, 19:17, 19:17, 19:18, 19:19, 19:20, 19:21.
19:21	2:2
V.	set —	1:0,	2:0,	2:1,	2:2,	2:3,
2:4, 2:5, 2:6,	3:6,	4:6,	5:6,	5:7,	6:7,
6:8, 6:9, 6:10, 7:10, 8:10, 9:10, 10:10, 10:11, 10:12, 10:13, 11:13, 12:13, 13:13, 14:13, 14:14, 14:15, 15:15, 16:15, 17:15, 18:15, 19:15, 20:15.
21:15	3:2
Zmaga je pripadla prvemu, ki si je ohranil svetovni naslov, a največ aplazvov je pripadlo drugouvrščenemu simpatičnemu Li Fu-yungu.
še posebej pa je bila borba za naslov posameznic, ki se je zaključila s težko priborjeno in presenetljivo zmago Japonke Fukazo. Ta Je imela precej posla z najboljšo kitajsko obrambno igralko, ali kot so jo imenovali «lovko žog», a ji je vseeno uspelo, pa čeprav tudi po igrah na čas, spraviti na kolena uporno in brez dvoma bolj hladdltrvno tekmico. Naj navedemo potek te borbe, ki je trajala nekaj manj kot poldrugo uro.
Fukazu Naoko (Japonska) : Lin Hui-ching (Kitajska)
I.	set — 1:0, 1:1, 2:1, 3:1, 3:2,
3:3, 3:4, 4:5, 5:4,	6:4,	6:5,	7:5,	8:5,
9:5, 10:5, 11:5, 11:6, 11:7, 12:7, 13:7, 13:8, 13:9, 13:10, 13:11, 14:11, 15:11, 16:11, 17:11, 18:11, 19:11, 20:11, 20:12
21:12 1:0
II.	set — 0:1,	0:2,	0:3,	1:3,	2:3,
3:3, 4:3, 5:3, 6:3,	6:4,	6:5,	7:5,	8:5,
8:6, 9:6, 10:6, 10:7, 11:7, 12:7, 12:8, 12:9, 12:10, 13:10, 13:11, 13:12, 14:12, 14:13, 14:14, 15:14, 16:14, 16:15, 16:16, 17:16, 18:16
na čas — 19:16, 20:16, 20:17
21.17	2:0
III.	set — 1:0,	1:1,	2:1,	2:2,	2:3,
3:3, 3:4, 4:4, 5:4,	5:5,	6:5,	7:5,	7:6,
7:7, 7:8. 7:9 na čas	—	8:9,	8:10,	9:10,	10:10,
10:11, 10:12, 11:12, 11:13, 11:14, 11:15, 11:16, 12:16, 12:17, 12:18, 13:18, 14:18, 15:18, 15:19, 15:20
15:21	2:1
IV.	set — 0:1,	0:2,	0:3,	1:3,	2:3,
2:4, 3:4, 4:4, 5:4,	5:5,	5:6,	6:6,	6:7,
7:7, 8:7,	9:7, 9:8,	9:9,	9:10,	10:10,
10:11, 10:12, 10:13, 10:14, 10:15, 10:16, 11:16, 11:17,	12:17,	12:18
čas — 13:18, 13:19, 13:20
10.91	o*2
V.	‘ set — 0:1,	1:1,	2:1,	2:2,	2:3,
2:4, 3:4, 3:5, 4:5,	5:5,	6:5,	7:5,	8:5,
9:5, 10:5, 10:6, 11:6
čas — 11:7, 12:8, 12:9, 13:9, 14:9, 15:9, 15:10, 15:11, 16:11, 17:11, 17:12, 18:12, 18:13, 18:14, 19:14, 19:15, 20:15, 20:16
21:16	3:2
napeti posebno za naslov mešanih dvojic, kjer so se Japonci vsaj nekoliko rehabilitirali za prejšnje poraze. V moških dvojicah je dvoboj za največjo lovoriko potekal med Kitajci, medtem ko sta Japon. ki Seki in Yamanaka po ostri borbi le klonili Kitajkama, ki jima je uspelo spraviti na kolena v odločilnih trenutkih bolj živčni nasprotnici. Najbolj oster je bil seveda zadnji set, ki je potekal ka-kor sledi-
Lin - Ching (Kitajska) : Seki-Ya-manaka (Japonska)
V. set — 1:0, 2:0, 3:0, 4:0, 4:1, 4:2, 5:2, 5:3, 6:3, 7:3, 7:4, 8:4, 9:4, 9:5, 10:5, 115, 12:5, 13:5, 13:6, 14:6, 14:7, 14:8, 14:9, 14:10, 15:10, 15:11, 16:11, 17:11, 17:12, 17:13, 17:14, 17:15, 18:15, 18:16, 18:17, 19:17, 19:18 na čas — 19:19, 20:19
21:19
Kot otvoritveno je tudi zaključno dejanje potekajo v slovesnem vzdušju. Najmlajša jugoslovanska predstavnika na svetovnem prvenstvu v Ljubljani Stipanič in Resler-jeva sta snela zastavo SPENT, velika množica pionirjev in pionirk pa je podarila v dvorani prisotnim udeležencem rdeče nageljčke, s katerimi so prireditelji vse prijetno presenetili. Kitajci, ki so se ves čas rezervirano držali, so se tokrat sprostili, vsi nasmejani stopili pred tribuno in cvetje vrgli gledalcem, ki so jih za vljudnost toplo nagradili. Po sorejemu, ki so ga igralcem, predstavnikom zvez in novinarjem priredili v hali A Gospodarskega razstavišča, so se vsi vrnili na domove, kjer bodo verjetno še dolgo razpravljali o letošnjem SPENT. Ljubljana ga je vzorno organizirala in brez dvoma so se vsi vrnili domov, nekateri morda razočarani in brez lovorik, a brez dvoma z najlepšimi vtisi. Na koncu še zaključne lestvice prvih štirih
Moški ekipno
(Swayt,ling Cup)
1. Kitajska, 2. Japonska, 3.
Ženske ekipno (Marcel Corbillon Cup)
1. Kitajska, 2. Japonska, 3.—1. Anglija in Romunija.
Moški posamezno (St. Bride Vase)
1. Chuang Tse-tung (Kit.), 2. Id Fu-yung (Kit.), 3.-4. Chou Lan-sun (Kit.) in Eberhard Scholer (Z. Nemčija).
Zenske posamezno (G. Geist Prize)
1. Fukazu Naoko (Jap.), 2. Lin Chui-ching (Kit.), 3.-4. Yamanaka Noriko (Jap.) in Li Li (Kit.). MoŠKe dvojice (Iran Cup)
1. Chuang Tse-tung in Hsu Yin. sheng (Kit.), 2. Chang Shih-lin in Wang Chih-liang (Kit.), 3.—4. Chou Lan-sun in Yu Chang-chun (Kit.), Li Fu-yung in Wang Chia-sheng (Kit.).
Zenske dvojice (J. Pope Trophy)
1. Lin Hui-ching in Cheng Min-chin (Kit.), 2. Seki Masako . Ya-manaka Noriko (Jap.), 3.—4. Liang Li-chen in Li Ho-nan (Kit.), Li Li in Feng Meng-ya (Kit.).
Mešane dvojice (Zdenek Heydušek Prize)
1. Seki Masako • Kimura Koji (Jap.), 2. Chuang Shih-lin in Li Hui-ching (Kit.), 3.—4. Konaka Ken. Fukazu Naoko (Jap.), Chuang Tse-tung in Liang Li-chen (Kit.). TOLAŽILNI TURNIR Moški posamezno 1. Hans Michailoff (Z. Nemčija),
2.	VVolfgang Stein (V Nemčija),
3.	-4. Petersen (Švedska) in Heine Gtinther (Avstrija).
Ženske posamezno 1. Josiane Cornelis (Belgija). 2. Li Mei-ying (Kit.), 3.-4. Martine Le Bras (Francija) in Chou Pao-cihin (Kit.).
Jubilejni pokal
1. Ferenc Sido (Madžarska), 2. Tage Filisberg (Švedska), 3.-4. Luttyk (Danska) in Ossorio (Portugalska).
MARJAN DOLGAN
llllllllllllllklllMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimilimilMIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIMIIMIIIIIMnillMIIIIHII
Primorje-Esperia 8:0 (1:0)
Juniorsko moštvo pa m moglo ukloniti S. Sergia in rezultat je ostal pri 0:0
V	nedeljo je Primorje odigralo zadnjo tekmo II. amaterske lige proti Esperijl. Primorje se je za to tekmo predstavilo na igrišče v tej postavi;
Furlan; Olenich, Galli; Pertot, Flnotto, Metelko; Seglna, Petrucci, Verglnella, Husu Puntar.
že v prvih minutah igre je bilo razvidno, da mlada enajstorica E-sperie ne bo kos enajstorici Primorja, čeprav ta ni bila danes v popoln! zasedbi.
Primorje takoj začne napadati. Verginella in Puntar ogrožata mrežo Esperle. V 20’ Petrucci po lepi akciji zabije žogo v mrežo. Primorje vztraja v napadu, a mladi vratar Esperle se dobro brani. Prvi polčas se tako konča z 1:0 v korist Primorja.
V	drugem polčasu Verginella že v 1’ doseže drugi gol za Primorje, v 2’ pa Olenich zaokroži na tri z enajstmetrovko Nato Primorje nekoliko popusti, a igra se vedho na nasprotnikovi polovici igrišča, kjer se odlikuje komaj šestnajstletni Boris Pertot, ki je danes odigral prvo tekmo in tudi žel odobravanje občinstva. V 10’ doseže Verginella četrti gol za Primorje. Po tem doseže Primorje še tri gole: v 22’ Husu, v 29’ spet Verginella, v 31’ avtogol, v 36’ Puntar. Končni izid 8:0 za Primorje.
Gotovo tekma ni potrebna komentarja, ker rezultat pove vse, čeprav bi bilo golov gotovo več, ker je bila ekipa Esperle šibka, toda Primorju Je bilo golov dovolj.
Spregovorili pa bi radi o prvenstvu, ki je bilo brez dvoma uspešno, čeprav si je kdaj Primorje zapravilo priložnost za točke, s katerimi bi lahko z lahkoto osvojilo tretje mesto v lestvici. To mesto bi bilo gotovo bolj pravilno za proseško enajstorico. Naj omenimo mimogrede, da je Primorje osvojilo na svojem igrišču 11 točk, izven pa 14 točk, skupno torej 25; na splošni lestvici je Primorje na 5. mestu.
Pred tekmo je juniorska skupina imela v gosteh enajstorico S. Sergia. Primorje je igrala v tej postavi: Bogateč, Husu, Babich, Trampuš, Babudri, čuk, Segato, Milič, Percovich, Buccavelli, Doglia.
Tekma je bila zanimiva ter v prvem polčasu enakovredna. V drugem polčasu je Primorje skušalo do gola, brez uspeha; obramba S. Sergia je dobro branila. V zadnjih minutah igre je Primorje z vsemi silami prešlo v napad, a rezultat je ostal 0:0. Mladi nogometaši Primorja so tudi danes odigrali lepo tekmo in zgrešili tudi kako lepo priložnost. Upamo, da bodo drugič priložnosti izkoristili in si tudi priborili, kar zaslužijo.
,	BRUNO RUPEL
DR DIISAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske so-tialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Madžarom, Srbom, Bolgarom, Albancem, Grkom in Turkom bo končno omogočeno, da brez vmešavanja tuje sile razrešijo svoje spore, razmejijo svoja narodna ozemlja in uredijo svoje notranje zadeve po lastni presoji. Pokazalo se bo na mah da velike ovire za avtonomijo in prosto grupiranje narodov ’ in narodnih drobcev (Volkertrlimmer) med Karpati in Egejskim morjem ni predstavljal nihče drugi kakor isti carizem, ki je zatrjeval, da hoče osvoboditi te narode samo za to, da je pokrival svoje načrte o svetovnem gospostvu. —... Tistega dne ko pade carska oblast, ta poslednja močna trdnjava vseevropske reakcije, tistega dne zaveje drug veter v vse Evropi...
_ Zaradi vsega tega je evropskemu zahodu sploh in zlasti
zahodnoevropski delavski stranki toliko do tega, da zmaga ruska revolucionarna stranka in da pade caristični absolutizem. Evropa drsi kakor po strmini z naraščajočo hitrostjo k prepadu vojne doslej nezaslišanega obsega in srditosti. Samo ena stvar jo lahko ustavi: sprememba sistema v Rusiji. Do te spremembe mora priti v malo letih, o tem ne more biti nobe-
nega dvoma. Naj bi prišla še pravočasno, preden se zgodi sicer neogibno.,)
Kar je imel Engels za «neogibno», če ne bi bilo prej zmagovite ruske revolucije, se je zgodilo po četrt stoletju — leta 1914 s približno takšnimi posledicami, kakršne je predvidel Engels v tem in v drugih člankih iz tistega časa. A tu se nam ni treba ustavljati pri teh velikih vprašanjih, ki so bila daleč in niso povzročila preglavic naši mali socialni demokraciji.
NAČRTOVANJE ((DELAVSKEGA LISTA« V TRSTU
Nadaljevati moramo še nekoliko s prikazom tržaškega dogajanja. Dva tedna po škedenjskem shodu je imela ((Delavska zveza« 26. julija izredni občni zbor. Na njem je med drugim sporočil predsednik Ucekar, da je Klemenčič izstopil iz odbora, ker po pravilih ne more biti odbornik, kdor ni dopolnil 24 let. Zbor je obsodil tri bivše italijanske odbornike, med njim podpredsednika Reuterja, ki so odstopili, ker se niso strinjali s finančnim poslovanjem društva (v zvezi s porabo 75 goldinarjev, ki jih je dobilo društvo «kot posojilo brez določenega roka od nekih nemških sodrugov«, pač z Dunaja, in s posojili, ki jih je društvo dalo nekim članom). Ucekar je zagovarjal večino odbora in dejal; «Nihče ne more zanikati dejstva, da je .Delavska zveza’ zdramila iz spanja in apatije ves tržaški delavski razred. Prvomajska manifestacija, ki smo jo pripravili mi, je mogočno prispevala k prebujanju vseh vrst delavcev. Nadaljujmo torej složno z delom in noben sovražnik nas ne bo premagal.« Občni zbor je s 74 glasovi izvolil štiri nove odbornike, na mesto Klemenčiča — Giovan-nija Piricha, ki je bil v predsedstvu Skedenjskega shoda, in pa še enega znanca: Johanna Wogererja, ki je bil član nemškega odseka ((Delavske zveze« že od vsega začetka (v Trst je prišel iz Ljubljane 23. oktobra 1888, ne poznamo vzrokov,
zaradi katerih je šele po skoraj dveh letih stopil spet v ospredje). Tu naj še omenimo, da je 19. avgusta 1890 Ucekar za «Delavsko zvezo« kot izdajateljico prijavil namesto Gerina novega odgovornega urednika lista «La Confederazione ope-raia«, ki nas zanima zaradi svojega slovenskega rodu in pa zaradi tega, ker se ga je pozneje v Ameriki spominjal Klemenčič kot svojega nekdanjega tržaškega somišljenika. Pisal se je Giorgio Petrich, in je imel tedaj že 30 let; rodil se je v Paku pri Borovnici, a je od četrtega leta starosti živel v Trstu, kjer sta ga kot najdenčka vzgojila zakonca Giorgio in Agnese Goditsch, medtem ko je njegova mati Marija Petrič leta 1890 živela v Goričici pri Preserju. O Gerinu je sporočila naslednja številka lista «La Confederazione operaia«, da je odšel iz Trsta na Reko, kjer se je zaposlil v neki tiskarni.
Prav za 27. julija, t.j. za dan po omenjenem izrednem občnem zboru »Delavske zveze«, je njen ((slovenski oddelek« vabil «z bratskim pozdravom ude in prijatelje dela« k ((razgovoru o političnih strankah in delavskem vprašanju.« To vabilo je prejšnji dan objavila «Edinost», ki je od napovedi škedenj-skega shoda dalje ravnala s slovenskim odsekom ((Delavske zveze« kot z enakopravnim slovenskim društvom in ki je dober teden za tem vabilom prinesla naslednji «Poziv delavcem!«: ((Podpisani odbor pozivlje vse tržaške slovenske delavce, da pridejo k izvanrednemu shodu, katerega priredi slovenski oddelek .Delavske zveze’ (Confederazione operaia) dne 10. avgusta... Obravnavalo se bode zgolj v slovenskem jeziku. — Vsi slovanski delavci so naprošeni, da se mnogobrojno udeleže tega shoda, pri katerem bode govor o naslednjih, jako važnih zadevah; 1. Osnova slovenskega delavskega lista; 2. O načinu, kako bi mogel slovenski oddelek .Delavske zveze’ samostalen postati; 3. Volitev šestih odbornikov v centralni odbor in 4. Posamezni predlogi. — Poziv naš, da se delavci mnogobrojno udeleže tega shoda, je povsem opravičen, kajti namen nam je dvojen: zboljšanje kritičnega položaja delavskega , stanu in
povzdiga milega nam slovenskega naroda. — Odbor.« Tega poziva je moralo biti uredništvo »Edinosti« in tržaško narodnjaško vodstvo prav veselo. Mar si ni odbor ((slovenskega oddelka« «Delavske zveze« zadnjih besed v pozivu kar izposodil iz narodnjaške frazeologije «Edinosti», mar ni poziv obljubljal osamosvojitev slovenskega odseka ((Delavske zveze«, mar ni bilo za njimi čutiti nekega trenja med tem odsekom in centralnim vodstvom, v katerem je ta odsek zahteval kar šestčlansko zastopstvo! A niti o ozadju tega poziva in «izvanrednega shoda« niti o njegovem poteku ničesar ne vemo, in prav tako nam ni nič znano, ali je bil s temi domnevanimi trenji v kakšni zveži dopis «Iz delavskih krogov«, ki ga je prinesla ((Edinost« tri tedne pozneje in ki je razglašal: «Z veseljem vam javim, da se tu snuje .Delavska zveza’ v zvezi s konsumno zadrugo in posojilnico. Poslovni jezik jej bode seveda slovenski. Temu društvu se je nadejati lepe bodočnosti, kajti začeli se bodo zatekati (vanj) tudi kmetje s svojimi pridelki, katere bodo mogli delavci cenejše kupovati, nego nikjer drugod. Za kmeta bode pa to v veliko korist, da bode tu dobival pošteno špecerijsko blago po pošteni ceni in vagi. Cisti dobiček bodo udje koncem leta jednakomerno razdelili — le da dobi prvotni udeleženec nekoliko večji delež, nego poznejši. V ta smoter sklical se bode dne 14. septembra poseben javen shod, pri katerem se bodo sestavila pravila. Kraj in ura shoda, kakor tudi natančen vzpored prijavili se bodo o pravem času.« Ta dopis prav gotovo ni izšel iz istega ((delavskega kroga«, kakor dopis z enakim naslovom in s poročilom o nabrežinskem shodu kamnarjev. Ta dopis smo na koncu prejšnjega poglavja «po mislih in po stilu« pripisali Klemenčiču in menili, da si je tedaj »Edinost« prizadevala, da bi spravila tega uspešnega socialnodemokratskega agitatorja pod svoj vpliv. Vendar dalje od te domneve ne moremo.
(Se nadaljuje)
vn- TRST UL. MONTECCH1 6 TT tbit-EFf >m 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: Četrt, letna 2 250 lir' Dolletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 dih - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ. AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207’ teko« račun p’ri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln gortške pokrajine se *	naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Socletš Pubblicltli Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst