D o p i s i. Iz Pacinja. Minoli mesee smo imeli volitev za novi ob&nski odbor. Ta volitev je bila v vsakem oziru neka} posebnega. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptaju po8lalo ie na volitev kot komisarja nekega nemškega aradaika. kateri ni zna! prav nič slovenski. To je največa predrznost. Kako se Baj tak vjradaik sporazamo s slovenskimi volilci? Kako na] razlaga postavo, naj poduči sloveasko volilno komisijo in volilce, fie ne ame jezika in mora radi tega molčati? Ali gosp. c. kr. okrajai glavar Underrain poSlje trdega Nemca kot komisarja raed sloveaske volilce, da neraSki aradnik dobi le komisijske stroSke, dasi aikakor ni kos izročeni mu nalogi ? In kak nered in nemir je vladal med celo volitvijo! Ali gospod komisar tega ni videl in slišal? Pri tej volitvi so se tudi glasi kupovali za »dornovsko stranko.« Dva iz Kicarja sta kar trosila kronice! Odkod sta jih neki dobila? To je treba zasledovati! Iz Salovec. Preljabi »Slov. Gospodar!« IzroSi aaSim vrlim in marljivim poslancem prisrčni pozdrav in zahvalo za predloge, katere šo vložili, kakor je bilo v predzadniem »Slov. Gospod.< objavljeao, glede osebacga dobodninskega davka ter glede pridelovanja brezdačnega žgaaja od strani tistih pcsestnikov, ki točijo vino »pod vejo.< Res je težavao izpolnjevati obrazce vsakemu obrtaika. la če ša tako aat-Bčao iz~ polni, vendar mu vrnejo polo nazaj. Seveda, obrtnik ne ve, kaj da manjka. To se je pretečeno leto dopisnika zgodilo. Ravno tako je velike kcristi dragi predlog c brezdačnem pridelovaaja žganja. Prej tega ni bilo in nakrat si je vlada izmislila aovo breme ter ga naložila kmetu na pleča. Če rabi država denar, vedao le kmeta naloži večji davek. Da bi mu pa pomagala v stiski, tega pa seveda ne stori. In če izstisnemo včasib kako podporo a pomočjo naSih vrlih poslancev, tedaj polovico mestjaai vtaknejo v svoj že tako poln žep, kakor se je pred kratkim v ptajskem okraja zgodilo. Pa še na aekaj bi opozorili naše vrle gg. poslance. Da bi nam namreč odpravili občinske živinoglede. Saj vendar živino ogleda tadi živiaozdravaik. Čemu so torej te sitnosti? Če gcspodar kako živinče ali sviače proda, moia okolf letati, včasih po več ur, ako hoče dobiti živiaski potni list in 3e po vrb ogledniku za listek plaCati. Tega pred Stirimi leti ai bilo ia se vendar svet ni podrl. S tem se delajo kmetu samo težkoče, namesta da bi mu vlada Sla kolikor mogoče na roko. NaSe poslance pa prosimo, naj nas Se v prihodaje tako vrlo in možato zastopajo kakor dosedaj. Bog jim povrai njihov trad in zavest, da to kar storijo, storijo v prid ubogega kmeta. M. P. Od Sv. Marka niže Ptuja. Ko smo Markovčaai in Bakovci slisali, da so nekateri kmetje veleposestaiki volili v okrajni zastop aamesto kmetskih posestnikcv vse grajščake, kar jih imamo v okraja, in med temi tudi g. pl. Pongratza, grajSCaka v Doraovi, smo bili vsi prav izaenadeni. Mi Pongratza dobro poznamo, ker nam divjačina iz ajegovega lova, posebno fazaai delajo grozensko škodo na polja. To se ponavlja že ved let. Škodo dobiti povTBjeao pa ni Iahko; g. pi. Pongratz se pasti tožiti in to do aajviše instance, preden plača odskodnino! To smo pred nedavnim doživeli, ko smo imeli več sto kron odskodnine od njega tirjati. Koliko potov smo imeli v Ptuj? Koliko smo potratili časa in deaarja, predea smo dobili mali del Skode poplačane! Nekateri posestniki so že obapali, čeS, divjačina nam je pridelke vaičila, odškodaiae pa ae moremo dobiti, da bi si živež kapili! O tem seve »Štajerc«, ta »prijatelj« grajSčiaskih kmetov, aikoli ni besede napisal in povedal. No, kmetie Žampa, Vrabelj, VindiS, Cafuta, Viseajak! Zapomnite si »dobrote«, katere skazaje vaS prijatelj, grajSčak pl. Pongratz nam revežem!