V1ZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanji1 prostora DTP servis STUDIO KBEBNIK let 06.11851-MI, kx 06.11X51-6X4 MLADINSKI SERVIS v S e «t» j tcl.:,854-831, 833-061 številka 32, cena 60 tolarjev velenje, 13. avgusta 1992 V STRMINI ZA ŠALO - Košnja na višinskih kmetijah je običajno nevarno garanje, z novimi stroji je skoraj že užitek; samo . . . mm STRAN 8 NOGOMETNI VRTILJAK - V nedeljo se bo pričelo 2. državno nogometno prvenstvo, že v soboto pa ga bodo otvorili »rudarji« in to v Ljubljani s prvakom. STRAN 10 MESTO PREKRŠKOV? Stanje na področju javnega reda in miru v celjski regiji je najbolj zaskrbljujoče v Velenju. STRAN 16 Občini Velenje in Mozirje Velike težave živinorejcev Tudi Šaleška dolina krepko občuti sušo. Najbolj prizadete so višinske kmetije, zlasti glede krme, ki pa je že primanjkuje tudi v Paški vasi, Lokovi-ci in še kje. Že sedaj je pridelek krme manjši za 30 in več odstotkov, ponekod celo za polovico. Kot vse kaže, druge košnje ne bo, zaradi suše pa je bila manjša že prva. Posledica tega je, da se bo znatno zmanjšal stalež živine, povečal pa seveda njen odkup. Ze se je zmanjšal tudi odkup mleka. Pri kmetijski zadrugi Šaleška dolina so upravičeno zaskrbljeni, saj bo tudi pridelek hmelja manjša za 30 in reč odstotkov. Prav tako bo bistveno manj sadja in še njegova kakovost bo slabša. Strokovnjaki menijo, da bomo posledice letošnje suše čutili vsaj dve leti. Dolgotrajna suša je seveda pokazala zobe tudi v Zgornji Savinjski dolini. Na Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi ocenjujejo, da bo letina na splošno manjša najmanj za četrtino. Posledice so namreč vidne že povsod, predvsem na hmelju in koruzi. V velikanskih težavah so se znašli živi- norejci, saj bodo pridelali veliko manj krme, ki jo bo seveda treba nadomestiti s (pre)dragimi krmili in drugimi nadomestki. V dolinskih predelih to velja za površine s peščeno podlago, v hribovitih pa za vse kmete in posebej za tiste, ki so prvo košnjo opravili pozno. Druge košnje večinoma Neža Logarski kaj pa drugim? Z »gornjegrajskim praznikom«, »flosarskim batom« na Ljubnem in v nedeljo še z »luč-kim dnevom« v Lučah se je za letos izpela vzvišena oda najpomembnejših vsakoletnih in dolgoletnih turističnih prireditev i posebnim poudarkom na ohranjanju bogatega narodopisnega izročila. Vse omenjene prireditve so vsebinsko padate in zatem z velikim trudom znova kalile iz- POD PRHO gubljeni ugled. Zgodba se ponavlja. Gornjegrajci so v vzponu in so se letos izkazali s čudovito po-■vorko, pri čemer velja pohvaliti zlasti okoliške vasi in zaselke. Za nekatere sicer prikaz s povor-ko ni najbofi primeren, vendar to ne zmanjšujč uspešnosti gornje-grajskih prirediteljev in prireditve same. Kar tako naprej! »Flo-sarji« na Ljubnem so se letos po-vorke enostavno izognili. Res imajo tehten razlog, saj so posledice poplav na Ljubnem in na prostoru ob Savinji še zelo očitne, kar pa ne pomeni nujnosti, da se skoraj izognejo še programu. Čast tistim, ki so se v stiski žrtvovali, vsi skupaj pa naj se krepko zamislijo. »Ko bo zgraje-JNL obvoznica, bomo zaprli sre- dišče kraja in pripravili boljšo od najboljših prireditev«, pravijo. Takšna obljuba je huda obveza in naj ne pozabijo nanjo, ali pa naj pozabijo na bal. Veselice niso problem, program se utaplja. Povorki so se v Lučah odrekli že pred leti in ravnali prav. S časom je vsa vas na »lučki dan« postala en sam čudovit narodopisni muzej v živo, z vsem ostalim zagotovo ena najboljših in najlepših prireditev v Sloveniji. Lučani so temu dnevu dali sami sebe in svoje srce, letos so se mu odrekli. Kdor je vide! prireditev pred leti in letos, ga je zabolelo srce, prehudo je bito nasprotje med nekdanjim bliščem in bogastvom in • letošnjimi medlimi ostanki vsega tega. A ne gre pribiti na križ tistih, ki so se letos trudili, drugi pa z zadovoljstvom ugotavljali, da na srečo niso »zraven«. Nekaj v Lučah morajo vedeti (in zagotovo tudi vedo). Zelo otrcana fraza je, pa vendarle, ali prav zato (velja tudi za Ljubno): »lučki dan« bo lahko le dan VSEH Lučanov, ali pa ga ne bo! Kljub vsemu je lažje ustvarjati ugled neke prireditve, kot ga vračati, potem ko si ga z eno roko zavrgel. Zato naj si vsak svoj šopek bodic iz bodeče neže. ki jo je v nedeljo že tretjič dobila lepa re-vica Logarska, na dušo položijo tudi Ljubenci in Lučani. Janez Plesnik VODE NI, VODA JE Kako draga in dragocena je »navadna« voda spoznamo po navadi šele takrat, ko se osušijo pipe. Suša je in vode zmanjkuje, potrebno je varčevanje s pametno porabo. Vrtovi se nam smilijo, rože in povr-tnine, zalivati pa ne smemo, če želimo kuhati in se umivati. O, dobre stare štirne, štepihi, kako prijetno je žaganje mokrote, nihče ti nič ne more in še mimo števca gre. (foto: jp) teL: 063/ 713-222 ne bo, zelo vprašljiva pa je tudi jesenska paša. Dodatna posledica suše v živinoreji je dolgoročna in še hujša. Ob pomanjkanju krme bodo živinorejci zmanjševali število živali, kakovostno osnovno čredo pa bodo lahko obnovili šele v treh, štirih letih. (bm, jp) | i Esslingen in Milano Velenju za begunce moktu:^ i i i i i i Velenje gotovo Sodi med tista mesta, ki imajo največje število beguncev glede na število domačega prebivalstva ali kot je minuli teden dejal predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik: »V Velenju je nenormalno število beguncev, visoko nad povprečjem v državi in sami ne zmoremo vsega iz lastnih virov.« Zato je potrebno veliko zavzetega dela in skrbi vseh odgovornih v občini, da bi se ljudje, ki so morali pred strahotami in grozodejstvi vojne zbežati iz rodnega okolja, tu čimbolje počutili. Na srečo pa v Velenju pri zagotavljanju vsega potrebnega za begunce niso ostali osamljeni. (Dalje na 3. strani) Staro Velenje praznuje Vabljeni na 10-dnevno letovanje Mnogi se še spominjate lanskoletne prireditve, ko so v dolgo zanemarjenem in pozabljenem delu Velenja, Starem Velenju, svečano otvorili prve obnovljene objekte in novo odprte lokale. V mesecu septembru so se gradbena dela nadaljevala, pričeli so obnavljati dva večja objekta; na Starem trgu 15 in Starem trgu 26 so v letošnjem maju potekala še zadnja zaključna dela. V skoraj sočasno dokončanih hišah bo dobilo nova, sodobna stanovanja 25 družin, v prvem bo imel svoje prostore še Radio Velenje, tudi na Starem trgu 26 (lepi rumeno prepleskani stavbi, ki je vidna že iz Foitove ulice) pa je tudi še skoraj nezaseden poslovni del. Ureditvena dela po celotni dolžini Starega trga gredo h kocu, do jutri, ko se bo pričelo veliko, desetdnevno praznovanje, bodo končana. Pod novo asfaltno prevleko se skrivajo cevi nove kanalizacije, mestnega vodovoda in telefonije. Urejena je torej celotna infrastruktura, novi pločniki, pročelja hiš so skoraj na vseh objektih vabljiva. Skoraj na vseh zato, ker je svoje naredil Zakon o denacionalizaciji in to, da k obnovitvi še niso pristopili nekateri lastniki objektov. Čaka še RLV-jeva Vila Bian-ka, pa Erina zgradba na začetku Starega trga, tudi pekarna. Skratka, Staro Velenje se bo širši okolici predstavilo v novi preobleki in lepši luči. Sem vas bo tudi po prireditvi vabilo več kot 25 lokalov, od- pirali pa se bodo še novi. Poleg zabave bo med prireditvijo poskrbljeno tudi za športna srečanja in tekmovanja, zato preletimo, kaj se bo tu dogajalo od jutri pa do nedelje 23. avgusta. Jutri ob 15. uri bo na igrišču za gradom Turnir trojk v košarki, po 20. uri pa vas bo na Starem trgu zabaval ansambel Šaleški fantje. Ulični sejem se bo pričel naslednji dan ob 8. uri zjutraj. Ob 15. bo na igrišču za gradom Turnir veteranov, najzanimivejša tekma pa prav gotovo med ekipama občinskih funkcionarjev in Starega Velenja. Po 20. uri bo za zabavo skrbel ansambel Vlada Bukovca. (Dalje na 3. str.) Graška gora, nedelja, 16. avgusta Srečanje domačih ansamblov Graška gora je priljubljena izletniška točka v naši okolici, zadnjih sedemnajst let znana tudi po tradicionalnem srečanju ansamblov domače glasbe. Prireditev privabi vsako leto nekaj tisoč obiskovalcev, vse kvalitetnejša pa je tudi udeležba nastopajočih. Nekateri ansambli so se uveljavili prav na tej prireditvi. Letošnje srečanje, že sedemnajsto po vrsti, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Ivan Cankar iz Plešivca in Radia Velenje, bo to nedeljo, s pričetkom ob 14. uri, že dopoldne bo pripravil organizator za manj znane ansamble avdicijo. Do konca preteklega tedna so svojo udeležbo napovedali: Podkrajski fantje, Smeh, Fantje izpod Rogle, Mladi prijatelji, Štajerski potepuhi, Zlate strune, Dan in noč, Trio Stanka Fajsa, Gaj, Šaleški odmev in Bratje. Popoldanski del bo spremljala posebna strokovna komisija, ki bo še zlasti ocenjevala izvirnost prvič izvajane skladbe in kvaliteto izvedbe. Podelili pa bodo tudi nagrado občinstva. jeno. Po prireditvi pa bo kot vedno na Graški gori, veselo in razposa- opreme 13. avgusta 1992 92' objavil Istva, go- Koliko nas je? Zavod republike Slovenije je 30. statistiko prebivalstva, rezultat popisa spodinjstev, stanovanj in kmečkih gospo V občini Velenje po teh najnovejših podatkih živi 42.248 ljudi, od tega je prebivalstva, ki uporablja najmanj 10 arov obdelovalnih zemljišč 7449. Otrok do 7. leta starosti je 4292, med 7. in 14. letom pa 5959. V naslednji skupini od 15. do 27. let je 8493 ljudi. Velenjska občina ima 13.293 gospodinjstev, največ je takih s štirimi družinskimi člani in sicer 4220, 20 pa je takih, ki imajo 10 ali več članov. Podatki se nanašajo na stanje ob polnoči 31. marca 1991. (bš) I Prenovili bencinski servis V Misli nji so te dni odprli prenovljen bencinski servis in kot nam je povedal vodja poslovalnice MARJAN COKAN so na to pridobitev upravičeno ponosni. Servis je sedaj opremljen z digitalnimi črpalkami, dodali so še posebno črpalko za neosvinčen bencin EU-H ROSUPER '95, izdajali pa bodo še plin za gospodinjstva. Sploh sta sama stavba in okolica servisa povsem prenovljeni. Tako bo sedaj ponudba goriv in storitev za številne voznike še bolj pestra ia kvalitetna. Omenimo naj, da je 1986 leta omenjeni servis dobil posebno priznanje za najboljšega po kvaliteti storitev in urejenosti okolja v Petrolovi celjski regiji, vsi zaposleni pa si bodo prizadevali, da še kdaj podobno priznanje os-vojijo. M Obnova Erine Preskrbovalnice Era je začela v teh poletnih dneh obnavljati jih najbolj priljubljenih trgovin v središču Velenja, Pre- skrbovalnico, ali trgovino »Nežka« kot jo mnogi nujejo po domače. Sedanja prodajalna in mesnica bosta v bodoče [ zani, ker pa se je ta trgovina tako zelo priljubila s klasično prodajo, jo bodo ohranili. Še posebej nameravajo obogatiti ponudbo mesa in delikatese, sadja io zelenjave, ves mlečni program iR pa prodajo kruha. Se naprej bo v Preskrbovala!« mogoče kupovati tudi osnovne prehram-. bene artikle. Doslej so kljub temu, da so potekala obnovitvena dela, še naprej obratovali, zdaj pa so morali trgovino zapreti. Prenovljeno naj bi odprli že sredi prihodnjega meseca. Novost na slovenskih železnicah Potniki na slovenskih železnicah so lahko že nekaj let kupovali letne vozovnice za zelene vlake, zadnji teden letošnjega avgusta pa bo mogoče kupovati tudi letne dijaške in delavske vozovnice. Za takšno zaokrožitev ponudbe so se odločili zaradi povpraševanja potnikov, I. september, ko naj bi začele tovrstne vozovnice veljati, pa so izbrali zato, ker je to začetek šolskega leta za dijake in študente. Letne vozovnice bo mogoče kupiti tudi na tri obroke. (bš) Konjičani še imajo župana Konjiškemu županu Jožetu Baragi je na zadnji seji občinske skupsčine sicer močno prekipelo, vendar vseeno ni odstopil. Njegov demonstrativen odhod s seje in besede, da se zahvaljuje za sodelovanje so pač mnogi razumeli kot odstop. Pa le ni tako! Občina Slovenske Konjice po vseh pretresih zadnjih dni torej še vedno ima župana; ima pa še tudi predsednika izvršnega sveta. Njun dvoboj še ni končan, očitno pa se tudi poslanci ne morejo odločiti, koga bi bolj podprli. Na zadnji seji niso podprli župana in na osnovi njegovih obtožb izrekli nezaupnico predsedniku izvršnega sveta Rudiju Petanu. Morda pa tudi zaradi tega župan ni ponudil odstopa. Morda v strahu, da bi ob takem razpoloženju poslanci njegov odstop sprejeli. (k) Iz mesta na vas Celjski Etol gotovo sodi med redka slovenska podjetja, pri katerih zadnja leta le ni zamrla investicijska dejavnost. Zadnja leta so namreč v proizvodne in poslovne prostore in opremo vložili nad 13 milijonov mark. Nove upravne prostore končujejo prav te dni in kmalu se bodo povsem preselili iz mesta Celja na obrobje — v Škofjo vas. Za popolno sklenitev naložb bodo potrebovali še do tri milijone mark in upajo, da bodo načrt uresničili v prihodnjih dveh letih, čeprav so se stvari tudi pri njih zadnji čas močno spremenile. Doslej so se namreč s sadjem močno oskrbovali z nekdanjih južnih republik, zdaj je to odpadlo. Še sreča, da so pravočasno v Celju uredili hladilno skladiščne prostore, ki so jih pred leti imeli po raznih krajih. Kmetje jim sicer zdaj očitajo, da so se pri oskrbi preveč usmerili na vzhodno evropske države, pri Etolu pa zagotavljajo, da bodo tudi v bodoče odkupovali domače tržne viške. (k) Tisočkrat preklet tak svet Za ograjo z zlovešče obešeno bodečo žico komaj še stoji na nogah na stotine zapornikov. Kaj zapornikov, živih okostnjakov. Na tleh sedečemu sotrpinu obrite glave in kdo ve kdaj nazadnje obritega obraza trgajo iz rok skorjo starega kruha. S kretnjami, ki skorajda ne premorejo več niti trohice moči, ki kažejo strtost, otopelost, duševno in telesno iztrošenost ter komaj še zaznavo nagonsko slo po grižljaju hrane, po preživetju. V zraku so grozljiva znamenja nečloveškega trpinčenja, pobesnelega divjanja nad trpečimi skeleti, ki se od zblaznelih lagermeistrov s peno na sovražno skriven-čenih ustih ločijo po tem, da molijo drugega boga in da poganjajo iz drugih nacionalnih korenin. Na pragu 21. stoletja se ob vznožju zibelke civilizacije rišejo strašljive podobe tolikokrat prekletih in — upali smo tako — domala že pozabljenih koncentracijskih taborišč. Svet še ni opravil s svojimi Hitlerji. Dovčerajšnje olimpijsko, marsikomu znano in marsikomu priljubljeno glavno mesto suvereno mednarodno priznane države je prav tako eno samo koncentracijsko taborišče. Pa še mnogi kraji zraven. S tisoči žrtvami, s tisoči lačnimi, ranjenimi, v kleteh zaprtimi, z bolnišnicami, v katerih režejo ž britvicami in brez anestetikov, s prestreljenimi trupli dojenčkov, ki so hoteli v svet, kakršnega edinega zaslužijo pa so jih pokosile krogle. S pretresljivo velikimi, v kdo ve kakšno naivno upanje zazrtimi otroškimi očmi polnimi strahu in solz, ki pošteno, toplo človeško srce zbodejo nič manj kot ponorel četni-ški nož. Stotisoči za golim preživetjem v svet pobeglih, stotisoči brez vsega, kar so ustvarjali do včeraj, brez svojih najbližjih. Stotisoči mrtvih, ranjenih. Porušena mesta, vasi, tovarne, šole, bolnišnice. Pogorišča, kri, klanje. Genocid! Etnocid! Je mar mogoče? Ali sanjamo? V Evropi, v kakršno smo tako željno hiteli? V Evropi, ki toliko da nase in na svojo pravičnost? Saj se ne da verjeti! Da naš planet premore toliko cinizma, sprenevedanja in hinavščine? Kaj za vraga pa ta svet in ta Evropa sploh morata doživeti, da zautavita še kakšnega Sadama? Koliko nedolžnih življenje je cena za pravšnjo voljo nekih Georgov, Bu-trosov, Johnov, ki (Bog pomagaj, tako pač je) očitno še edini lahko rečejo, daje dovolj in svoje za to tudi naredijo? Nekateri pravijo, da najbrž še ne razumejo povsem teh norih balkanskih peripetij. O sveta preproščina! Kaj pa je po vsem, kar se je že zgodilo, sploh treba razumeti? Ko nekdo tako nečloveško obdeluje nemočnega z razvidnim namenom, da se ga krivično znebi, ga je treba po kratkem postopku onemogočiti, ali pa nehati trositi puhlice o svoji humanosti in dobronamernosti, se obrniti in ga — ne da bi se hudo sekiral zaradi slabe vesti — pustiti da opravi, kar se je namenil. Evropa je ob zagledanosti vase očitno toliko ostarela, da ji je kaj malo mar, če s takšnim obnašanjem pomaga pljuvati v svoj popačen obraz in na svoja do včeraj sveta v helsinških dokumentih ter drugod zapisana načela, o katerih še kar naprej blebeta. Srbska osvajalska roka s krvjo riše nove meje, svetovne politične veličine pa v svojih poletnih rezidencah nedopustno obotavljivo pleteničijo in pleteničijo, med tem, ko v BiH preštevajo nove in nove žrtve. Dokler bo tako, preklinjam takšno Evropo in tak svet. Nepoboljšljivo optimistično pa dodajam upanje, da se nemara le še obrne drugače. In da bo nekdo nekoč plačal račun za tako krvavo ceno. Utapljanja v suši Ob pomanjkanju se spoznajo pomanjkljivosti! To se kaže tudi v sedanjem sušnem obdobju, ko je tudi naše območje zajelo precejšnje pomanjkanje vode. Tam, kjer so zadnja leta le resneje pristopili k urejanju vodov za pitno vodo, vsaj z oskrbo le-te nimajo, (še) resnejših težav — med te gotovo sodi tudi velenjska občina. Drugod pa v teh dneh že tudi zaskrbljeno gledajo v>pipe. Na celjskem območju je največ težav z oskrbo s kakovostno pitno vodo v najvzhodnejših občinah, v Šmarju in Šentjurju, pa tudi na dobršnem delu laške. V Šmarju prav te dni zaključujejo načrtovanje za nov večji vodovod, ki bi zagotovil dovolj dobre vode za vzhodni del občine, vključno z Rogaško Slatino. Za tako akcijo se niso odločili zaradi letošnje hude suše, ampak zaradi težav z oskrbo, ki jih tarejo že dalj časa. Tudi v šentjurski resno razmišljajo, kako bi dolgoročno rešili oskrbo; ne le zato, ker so zdaj deloma odvisni tudi iz celjskih (vitanjskih) virov, ampak tudi zato, ker imajo v občini še veliko nerešenih vodovodnih problemov in se nekateri spori o tem, komu sodijo posamezna zajetja, vlečejo že dolga leta. V Celju je suša prizadela »tradicionalne« sušne kraje v obrobju mesta, tiste, ki ležijo v malo višjih krajih. Tu imajo že nekaj časa veliko dela gasilci. Nizek vodostaj pa seveda tudi pomeni večjo vsebnost nitratov v medloški podtalnici, s katero se še vedno oskrbuje precejšen del mesta. Lahko bi rekli, da je sreča, da je v industriji manjša poraba, pa zato voda iz Vitanja zadosti več potreb. Še boljše pa bo, ko bo vendarle zgrajen povezovalni vod, ki bo oporečno vodo iz vodnjakov v Medlogu speljal k industriji, za gospodinjstva pa bo tako na voljo kakovostnejša voda iz Vitanja. Suša pa prinaša še druge nevšečnosti. V rekah in potokih in jezerih je veliko manj vode, zato je tudi mnogo bolj onesnažena. Tega ne čutijo le ribe, ampak v teh vročih dneh tudi kopalci. V večini rek in potokov strokovnjaki kopanja ne priporočajo. Tako so Celjani že pred časom odsvetovali kopanje v Savinji, pa tudi v njenih pritokih. »Sanitarci« so tudi pregledali več jezer in ugotovili različna stanja. Za Celjane je razveseljivo, da je še primerno za kopanje Šmartinsko jezero (kjer pa je kopanje na lastno odgovornost, saj ni primerno urejeno, ni tudi varstva); kot primer pa naj navedemo, da je povsem neprimerno za kopanje žovneško jezero. Na stanje v vodah močno vplivajo tudi razni zunanji dejavniki, med katerimi velja posebna pozornost greznici. V teh vročih dneh je večina kmetov (zadrug, posestev) le toliko pametnih, da greznice ne poliva po zemlji, saj bi s tem povzročili škodo tudi na travi ali drugi kulturi. Vendar pa imajo marsikje greznice slabo urejene in gnojnica teče v potoke. V nizkem vodostaju pa je lahko to usodno za živelj v vodi. Suša se seveda tudi močno pozna na poljščinah: po nekaterih ocenah je suša pobrala 15 odstotkov hmelja, v naših občinah tudi 30 odstotkov koruze, prizadeto je sadje in drugo. Očitno ni dovolj, da smo mislili le na osuševanja, ne pa tudi na namakanja. (k) Savinjs/^o - šaCeš/^a naveza Lahko bi kaj ponudili Šele zdaj, ko se je po končani skupščinski sezoni končala (udi olimpijada, se pričenjajo prave počitnice. Treba si je spočiti živce, ko smo spremljali dogajanja v skupščinski areni in v arenah številnih prizorišč v Barceloni. Ocena dogajanja v obeh krajih je različna: eni so zadovoljni. drugi razočarani, čeprav je treba priznati, da se pri ocenjevanju športnih uspehov le ne kažejo toliko ■strankarske barve. Čeprav tudi tu nekateri omenijo strankarsko pripadnost krat-kohlačnika Kacina in olimpijskega očeta Kocjančiča. Nekaj pikrih pa leti tudi na »obrambnika« Debevca. Kot da bi se na olimpijskih igrah res morali najbolj izkazati prav s streljanjem.' Ob tem. ko smo gledali, kakšne vse igre in igrice so se že znašle v okviru olimpijskih nastopov, tudi nekateri z našega območja predlagajo nekaj novih disciplin, ki bi jih bilo vredno predlagati v sprejem olimpijskemu komiteju. Ko smo gledali nekatere utrudljive in dolgočasne pa dolgo trajajoče dvoboje so nekateri pomislili, da bi lahko uvrstili tudi tekmovanje v sestankarski vzdržljivosti. Disciplina bi se lahko imenovala tudi — tekmovanje v mlatenju prazne slame. Posebnost tega tekmovanja bi bila tudi v tem, da bi vsaka država, udeleženka lahko pridejala del svoje folklore, s čimer bi te igre gotovo zelo popestrili. Če bi to igro popestrili še z boksom ali roko-borbo, to pomeni, če bi od besed prešli še na dejanja, bi bila vsa stvar gotovo še bolje ocenjena. Lahko bi pripravili tudi tekmovanje v vožnjo skozi zamašek. Pri tem predlogu bi se seveda tudi izognili očitku. da predlagamo le naše specifične discipline, saj se s podobnimi občasnimi težavami srečujejp (na našo srečo) v počitniških in prazničnih sezonah tudi ponekod drugod. Lahko pa bi seveda tudi predlagali, da disciplino streljanja na glinaste golobe popestrimo še j streljanjem (kakršnih koli) kozlov. Lahko bi predlagali še kakšne bolj umirjene igre. Kakšne sestavljanke ali raz-stavljanke. Recimo, kako razstavimo ali sestavimo občine, regije, pokrajine. Lahko bi se šli tudi igro spodna-šanje stolčkov, ali pa igrice kdo bo koga. Seveda je malo možnosti, da bi olimpijski komite te naše predloge sprejel, ker bi s tem tvegal, da bi mi na naslednjih igrah le pobrali preveč kolajn. Zato pa morda ni odveč predlog, da bi o vsem tem pripravili državno prvenstvo oziroma tekmovanje kar mi sami. Morda bi s tem dosegli, da bi se o tem med sabo pomerjali le na tekmovanju, ne pa v pravem resničnem in trdem življenju. Morda bi uspeli — ah pa tudi ne. Saj kaže. da je pri nas veliko takih, ki jim je vse skupaj le ena sama igra. (Kr) Esslingen in Milano Velenju za begunce (Nadaljevanje s 1. str.) Solidarnost ne pozna meja, lahko rečemo za dogodka minulega tedna. V četrtek so imeli člani občinske organizacije rdečega križa, ki v tem času seveda ne pozajo počitka, razlog za veselje. Minulo sredo so člani Prostovoljne organizacije civilne zaščite iz Milana poklonili Velenju tovornjak prepotrebnih oblačil, hrane in sanitetskega materiala. Italijanski predstavniki so po prihodu povedali, da pri zbiranju pomoči niso imeli nobenih težav, saj so se njihovi someščani množično vključili v to človekoljubno dejanje. V imenu Velenja se jim je prisrčno zahvalil poveljnik Občinskega štaba civilne za- ščite Velenje Peter Krapež, ki je ob tem med drugim dejal, da vsaka takšna gesta najbolje potrjuje, da smo ljudje med sabo vendarle še ljudje. Nov razlog za veselje so imeli v Velenju že istega dne popoldne. Znano je dolgoletno vsestransko sodelovanje Velenja Esslingena iz Nemčije. Od tam so prejšnji četrtek proti večeru pripeljala kar štiri vozila (dve tovorni in dva kombija) prav tako s hrano, oblačili in sanitetskih materialom. Predstavnike partnerskega Esslingena je dopoldne naslednjega dne uradno sprejel v prostorih občinske skupščine tudi velenjski župan Pankrac Seme-čnik. »Veseli smo, da smo prijatelji s takšnim mestom kot je Besede zahvale je predstavnikom Esslingena izrekeI tudi član predsedstva Stranke demokratične akcije Sulejman Zahirovič, ki je gostom izkazala pozornost tudi s torto. Ob tem je pozval »vse ljudi sveta, naj se zavzamejo za čim prejšnji konec vojne; to bo tem ljudem največja pomoč.« Esslingen. Maja sem bil v Es-slingenu in že takrat so naši gostitelji izrazili pripravljenost, da nam bodo pomagali. Dokaz je tu. Naj se ob tej priložnosti zahvalim prijateljske- mu Esslingenu, še posebej njegovemu županu za vse, kar so storili za naše begunce in za Velenje.« Pomoč je v Velenje iz Nemčije pripeljala Organizacija Pomoč iz Milana za civilno pomoč v nesreči. Njen vodja Richard Malone pa je prav tako zadovoljen povedal: »Naš župan je takoj, ko je dobil pismo od vašega župana za pomoč, začel akcijo. To je objavil v našem časopisu, obrnil se je tudi na našo organizacijo in odmev je bil neverjeten. Dobili smo ogrom- no hrane in oblačil, predvsem za otroke pa tudi veliko igrač zanje. Obljubljamo, da pridemo še enkrat, ker sedaj nismo mogli vsega pripeljati. Vsem ljudem v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini želim mir, mir in mir ...« (vos) Nobelovci za mir v Bosni in Hercegovini Sedemdeset dobitnikov Nobelovih nagrad iz vsega sveta se je podpisalo pod Poziv za mir v Bosni in Hercegovini in stabilnost na Balkanu, v katerem so pozvali vlade vseh demokratičnih držav, da uporabijo vse oblike učinkovitega pritiska na Beograd, ki so potrebne, da se ustavi agresivna politika proti njegovim sosedom in pritisk na njegove manjšine. Pod Poziv za mir so se med drugimi Nobelovci podpisali recimo Vladimir Prelog, dobitnik Nobelove nagrade za kemijo, leta 1975, Desmond Tutu, dobitnik nagrade za mir leta 1984, lanska dobitnica nagrade za literaturo Nadine Gordimer ... Med drugim so zapisali: »Človeška solidarnost zahteva, da takoj ukrepamo proti agresorju in pomagamo žrtvam. To je eno izmed moralnih vprašanj in brezpogojnih zahtev našega časa. V Bosni in Hercegovini je kritično pomanjkanje hrane, kar se lahko pojavi tudi na Hrvaškem. Zato po- zivamo vse vlade in humanitarne organizacije, da zagotovijo pravšnjo pomoč tem deželam brez kakršnih koli odlaganj. Meje demokratičnih držav bi morale biti vedno odprte tem nesrečnim ljudem.« OD TU IN TAM P-fbMf Noto* LturMU 1972 (Pttyaica) «oaalyn S Valov Mob* Lauraala 1 »77 (Medicin«) Gao»ge Paiada Noto« Lauraala 1974 Nobal Lauraala 1973 (Physlcs) ChrUtlan B Anlinsan Nobal Lauraala 1972 (Chamlstry) Francols Jacob Nobal Lauraala 1965 (Medicina) Archer J P. Martin Nobal Lauraala 1950 (Chemlstry) Clauda Simon Nobal Lauraala 1988 ILItarature) Jullus Aialrod Nobal LluiMlt 1970 (Madlcina) Gaorge O. Sneli Nobal Lauraala 1980 (Medicina) James Tobin Nobal Lauraala 1981 (Economics) Rogar Gulllemln Nobal Lauraala 1977 (Madlctne) A R Todd Nobal Lauraala 1957 (Chamlstry) Za čistejše vode Odloku o varstvu zraka v občini Velenje se bo pridružil odlok o varstvu voda. Velenjska vlada je na zadnji seji obravnavala teze za pripravo osnutka takšnega odloka, vendar jih še zaenkrat ni uskladila. Nikakor namreč ne mislijo pristati na to, da bi bil ta odlok skup želja, ki bi ostale na papirju, v praksi pa se ne bi izvajale. Z odlokom je treba doseči, da voda v občini ne bomo več dodatno onesnaževali, predvideti pa je treba tudi čim prejšnje očiščenje. (niz) Pločnik ob Partizanski Partizanska cesta še vedno ni dograjena, saj od naselja Straža do gostišča Pod gozdom še vedno ni pločnika. Republiška skupnost za ceste pa je zdaj vendarle namenila za to izgradnjo 2 milijona tolarjev. Nekaj bo moral prispevati še občinski proračun, potem pa bo pločnik končno le zgrajen. (mz) Komunalna straža ■ Poslanci velenjske občinske skupščine že dolgo opozarjajo, da je treba v občini Velenje ponovno oblikovati komunalno stražo. Kot kaže, jo bomo kmalu dobili. Izvršni svet že pripravlja potrebno dokumentacijo. kmetijska zadruga Gorski traktor ALLTRAK proizvajalca RASANT. Traktor je zelo varen in posebno primeren za hribovite terene. Uporablja se v vinogradništvu, sadjarstvu in za vsa ostala dela. Nanj lahko priključite različne kmetijske priključke. Izbirate lahko med tremi variantami. CENA od 274500 do 4tt700 ATS, Možnost kredita. INFORMACIJE: Mercator ZKZ Mozirje tel.: 063/ 831 - 656 Staro Velenje praznuje l (Nadaljevanje s 1. str.) V nedeljo športnih prireditev ne bo, po 19. uri pa bo za zabavo skrbel mariborski ansambel Vi-noteka. V ponedeljek vas bo ob bogati gostinski ponudbi, kot vse dni prej, zabaval ansambel Simona Legnerja, v torek pa prav tako v večernih urah velenjski Bay. Sreda bo namenjena otrokom. Na starem trgu se bo ob 17. uri pričel Plutonov otroški živ-žav z ansamblom Oliwer Twist, malo Heidi, verjetno pa bosta prišla tudi Miki Sarac in Simona Weis. Na odru se bo zvrstilo še veliko malih nadebudnežev, pripravili pa bodo tudi veliko družabnih igric. V poznih večernih urah bodo zaigrali še Šaleški fantje. V četrtek bosta dve športni prireditvi. Pri Vili Bianki ob 15. uri Turnir v namiznem tenisu, v popoldanskem času pa tudi Tek za plaketo KS. Za zabavo bo ta večer skrbela Helena Blagne in ansambel Top line. V petek zvečer vabljeni predvsem tisti, ki radi poslušate ansambel Veter in Ireno Vrčkovnik, saj se boste lahko do poznih jutranjih ur zabavali v njihovi družbi. Najpomembnejši dan prireditve bo sobota, 22. avgusta. Ob 8. uri se bo pričel ulični sejem, ob istem času bo še Odprt turnir v malem nogometu. Ob 14. uri bo slavnostna otvoritev vseh od lanskega praznovanja novo izvršenih del, ki se ga bodo udeležili tudi mnogi vidni gostje. Po otvoritvi bodo Igre brez meja, ob 19. uri pa se bo pričela zabava z ansam- blom Vinoteka in gostom Edvi-nom Fliserjem. V nedeljo, zadnji dan prireditev, bo ob 9. uri še pohod na Koželj (start bo »Pri Jožici« za gasilskim domom), po 20. uri pa zabava s Podkrajskimi fanti. Staro Velenje vas vabi na največjo in najdaljšo prireditev v Šaleški dolini, novoodprti lokali bodo odprti pozno v noč, prav tako trgovine. Vsega bo na pretek; pijače, jedače, zabave in tudi nagrad, saj bodo vsak večer potekale tudi družabne igre in srečolov. Vabijo vas z geslom: »Vabimo vas na desetdnevno letovanje«!, na vas pa je, da jih obiščete. (bš) 1 © KONJENIŠKI KLUB _ mozirje TRC VELENJE smmmsim Vse ljubitelje jahalnega športa in ljubitelje konj obveščamo, da prireja konjeniški klub Velenje skupaj s konjeniškim klubom Mozirje neuradno državno tekmovanje v preskakovanju ovir In vožnji v vpregi. Manjši jezdeci bodo lahko jezdili na poniju. TEKMOVANJE BO OB ŠKALSKGM JGZGRU V NGDGUO, 23. AVGUSTA OB 10. URI PROGRAM: ob 10. uri: predtekmovanje v preskakovanju ovir ob 14 uri: tekmovanje v preskakovanju ovir ob 15. uri: štafetno ekipno tekmovanje v preskakovanju ovir ob 16. uri: tekmovanje dvovpreg v vožnji med zaprekami ob 17 uri: tekmovanje v preskakovanju ovir z izpadanjem ZA HRANO IN PIJAČO TER ZABAVO BO POSKRBELO PODJETJE TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE pradprodctfo vstopnic v turistični pisarni vsak dan od 10, d« 18. vr«. ODRASLI 100 SIT OTROCI OD 10 do 75 LET 50 SIT ose, Komaj so si bistre glave odpočile od napornega napenjanja možganov, že se - na žalost ali v veselje - hitro in vztrajno bliža september. Takrat se na široko odpro vrata hiš učenosti in ponovno je treba čez rame oprtati šolsko torbo in jo pogumno mahniti v šolo. Ampak, še prej je potrebno v torbo zložiti zvezke, učbenike, svinčnike, pisala,čopiče, barvice ... Skratka vse, kar bo za lažje razumevanje novih znanj in spoznanj potrebno. Verjetno med učenci, učenkami, dijaki in dijakinjami v tem času le malokdo razmišlja o nakupu šolskih potrebščin. Bolj si s tem belite glave starši, saj predstavlja tovrsten nakup precejšen j izdatek. Zato smo se miza Vas odločili pobrskati po nekaterih prodajalnah, papirnicah, knjigarnah in vam skušali s tem vsaj nekoliko olajšati nakupe in seveda prihraniti utrudljivo tekanje od trgovine do trgovine. Morda pa boste s pomočjo tega kotička prihranili tudi kakšen tolarček. Pa veliko uspeha Vam želimo - strašem pri nakupih, šolarjem pa v novem šolskem letu! SEJEM MOLJENIH SOLSKIH KN/IG v pasaži blagovnice ERA STANDARD v torek, 18. avgusta, od 8. do 19. ure Znanje je moč. (Bacon) Sredi mesta je prijetna knjigarna in papirnica MLADINSKA KNJIGA. Zakaj ne bi stopili vanjo in nakupili vse tisto, kar potrebuje Vaš nadobudnež ob vstcpu v novo šolsko leto? Police v Mladinski knjigi se kar šibijo pod težo učbenikov, zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Kupljeno lahko dobite na štiri mesečne obroke. Oglasite pa se tudi v njeni Biro opremi, kjer boste poleg blagajn, elelektronskih tehtnic našli še osebne računalnike. Tudi zate Vam nudijo obročno odplačevanje. Vabijo Vas, da jih obiščete in se o pestri in kakovostni ponudbi prepričate sami! ASP6KT Trg mladosti 6 Ali veste, kaj je ASPEKT? To je prikupno urejena prodajalna, v kateri dobite vse tisto, kar potrebuje vaš otrok ob začetku novega šolskega leta: kakovostne zvezke, pisane peresnice, živobarvne svinčnike, nalivna peresa, radirke, barvice, šilčke, risalne bloke, in še in še... Vse skupaj pa lakho zložite v šolsko torbico, ki jo izberete kar v prodajalni ASPEKT. Morda pa vaš šolar ali šolarka potrebujeta novo trenirko, perilo, majice, športne ali šolske copate? Nikar prehitro ne odkimajte z glavo! Cene so namreč tako ugodne, da se vam bo nakup resnično izplačal. Ne verjamete? Naj vam zaupamo le nekaj cen: • za trenirko (do št. 12) boste odšteli le 1.580,00 SIT, • športne copate boste dobili že za 1.570,00 SIT, • modni body za vašo odraslejšo šolarko stane le 550,00 SIT. IN ŠE DODATNA UGODNOST! Če boste kupili artikle iz programa Modri Janez s kartico Modrega Janeza, Vam bodo priznali 5 % popust, pri večjem nakupu pa Vam bodo podarili še majico. Znesek nad 3.000,00 SIT lahko plačate z dvema čekoma, znesek nad 8.000,00 SIT pa s tremi čeki! Prodajalna ASPEKT vas prijazno pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure! RIZ/trgovinCIN velenje tel.: 854 458 Trgovino RIZMAN v Šaleku že poznate. Avseeno ne bo odveč, če Vas spomnimo, da vam ta prijetna in prijazna trgovina tudi letos ponuja celoten šolski program. Še posebej pestra je ponudba šolskih nahrbtnikov iz uvoza, kakovostnih zvezkov, imajo pa tudi pisala PILOT, ki jih še posebej priporočajo srednješolcem. Izbirate pa lahko tudi med raznovrstnimi pisali, barvicami, flomastri, peresnicaml... Torej - čimprej stopite v trgovino Rizman in se o dobri založenosti in zares konkurenčnih cenah prepričate sami! PA ŠE TO! Pri takojšnjem plačilu boste imeli 10 % popusta, lahko pa kupljeno plačate tudi z dvema čekoma. Trgovina RIZMAN je odprta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. POSLOVALNICA CEUE, Trg V. kongresa 3, Telefon: 063/29-153 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, poslovalnica CELJE -IME, VREDNO VAŠEGA ZAUPANJA! Tudi letos Vas ne bomo razočarali! Vse, resnično prav vse, kar potrebujejo osnovnošolci in tudi srednješolci v prihajajočem šolskem letu, najdete na enem mestu! Prijazno Vam bomo pomagali izbrati, kupljeno boste lahko plačali z dvema čekoma! Naš delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Obiščite nas - odšli boste zadovoljni! Ste morda ostali brez kakšnega učbenika, potrebujete fotokopije pomembnih znpiskov? Skrbi so odveč! Le v pravo fotokopirnico stopite! FOTOKOPIRNICA Rudnika lignita Velenje Rudarska 6 vsak dan: od 7,-12 in od 13,-16. ure, v soboto od 8,-12. ure • barvno fotokopiranje (format: A4 in A3) • klasično fotokopiranje (format: A4, A3 in A2) • razmnoževanje • kopiranje na jasnit in transparent.. K&KOVOST, IKP^JUK.VH&& CE9{%, T%JJAZ-9iOST- JOrTO^OVIKMJCA VELIKA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN V TRGOVINAH ERA MALOPRODAJA UVOŽENI ITALIJANSKI ZVEZKI format A4,60 listov 99,00 SIT ZVEZKI IZ RECIKLAŽNEGA PAPIRJA mali zvezek 60 listov velik zvezek 60 listov S2.00 SIT 93,00 sn T STANDARD tehnični svinčnik 159,80 SIT peresnica s priborom 292,80 SIT šestilažeza 110,00 SIT NAMA šolski copati že za športni copati ZIBKA svinčniki telovadni dresi trenirke - šuškave CENTER 389,00 SIT 1.198,00 SIT 20,00 SIT 850,00 SIT 3.307,00 SIT velika izbira šolskih torbic in nahrbtnikov za osnovnošolce in najmodernejši modeli za srednješolce ZLATICA šolske potrebščine za izbrane okuse Kupljeno blago lahko plačate z dvema ali tremi čeki. E A ' 1 . 11 * » p » • • • 13. avgusta 1992 MED NAMI naš čas stran 5 Izza zastora Kokarje, zanimiva vas v Zadretju Na svoji zemlji (V) V prejšnjem od prispevkov, ki nosijo naslov NA SVOJI ZEMLJI, je videti, kot da je »splet okoliščin« pripomogel k temu, da ga. Fanika Fece še kar čaka na pravno varstvo svojih interesov. (Mimogrede; v prejšnjem zapisu je napaka, kajti vztrajna gospa predvsem ne dobiva anonimne čestitke, ampak ji telefonirajo in jo ustavljajo njeni znanci in drugi, z imeni in priimki ter ji na ta način potiho pomagajo.) Bistvo njenega primera v sedanji fazi pa ni že omenjen »splet okoliščin«, ki da se je zarotil proti njej. Problem je, ker po odloku o prostorskih ureditvenh pogojih za Šmartno Velenje za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ni več potrebno soglasje sosedov! Morebitne »motilne vplive« gradbenih posegov na okoliške objekte namreč poslej ugotavlja občinska oblast, ne pa tisti, ki je motil-nih vplivov deležen. Tu je kamen spotike in ta kamen stoji napoti tudi ge. Pajek v isti soseski, ki so jo sosedi dobesedno obzidali s prizidki in nadzidki svojih hiš, ne da bi jo kdo kaj veliko spraševal! Ob tem pa ima ta gospa še to smolo, da se v njeni soseski ne gradi samo po določilih iz lokacijskih dovoljenj, medtem ko občinske inšpekcijske službe . . . Kako nastajajo razni »spleti okoliščin« in kdo ter zakaj jih pravzaprav producira pa je lepo razvidno tudi iz primera »Jelen«. Primer je po svoje zanimiv tudi zato, ker negira tezo o občinski oblasti, kot skrbnici za preprečitev gospodarskih škod tudi za ceno »črnograditeljstva«. Znano je namreč, da je mag. Franc Avberšek na ta način opravičil izgradnjo črno-bele teniške dvorane ob jezeru. G. Ludvik Jelen je želel na svoji parceli v Šaleku, na levi strani Pake zgraditi delavnico. Zato je izkrčil z grmovjem zaraščen teren in ga pripravil za gradnjo, kajti napeljal si je izredno zanimiv in ekološko neoporečen posel s partnerjem, ki je bil pripravljen vstopiti v družabništvo s postavitvijo ustrezne tehnologije. Strojev pa seveda ne moreš postaviti na travnik, zato je g. Jelen stopil do pristojnih in se pozanimal, kako bi lahko zgradil delavnico. Zato je bil dne 27. 6. 1990 na Zavodu za urbanizem izdelan predlog urbanističnega mnenja izpod peresa Marijana Kaca. Iz mnenja je razvidno, daje parcela po planih predvidena za izgradnjo stanovanjske hiše. Ob tem pa je bila predlagana kompromisna rešitev, češ; naj se dovoli sprememba namembnosti parcele z dopolnitvijo — servisno dejavnostjo, stanovalci-serviserji pa naj zagotovijo ustrezne pogoje bivanja bolj oddaljenim, že prisotnim uporabnikom stanovanjskih hiš. Kaj je bilo s temi pogoji mišljeno, iz navedenega mnenja ni razvidno. Zaradi dejstva, da v občini primanjkuje zemljišč za nariiene obrti, je IS SO Velenje pod vodstvom Todorja Dmitro-viča 6.11.1990 s takšno spremembo soglašal. Približno mesec dni pred tem pa je bila g. Jelenu izdelana predlokacijska dokumentacija z željeno spremembo. Pod točko cesta pa je bilo zapisano: Začasni cestni priključek k objektu bo izveden preko zemljišča soseda, za kar je priložena pisana izjava. Končna trasa ceste, ki se bo zaključila na investitorjevem zemljišču, bo potekala ob reki Paki. Temu ustrezno se mora prilagoditi nov PIA. Tako postane že bolj jasno, da je kompromis, ki je bil predložen v predlogu urbanističnega mnenja, usmerjen proti cesti. Slo je približno za to: mi, OBLAST, bomo dovolili izgradnjo delavnice, vi, INVESTITOR pa poskrbite za cesto v področje, ki ga urejuje ZN Šalek III, P-190. Treba pa je povedati, da so realizaciji tega ŽN nasprotovali lastniki parcel, saj nihče, razen g. Jelena na tistem območju ne namerava graditi. Željo g. Jelena bi torej realizirali, ta pa bi dosegel s sosedi, da se preko celega območja spelje cesta in tako posredno nastane močan pritisk, da bi tudi tisti, ki ne nameravajo oddati svoje zemlje za realizacijo ZN, le popustili! G. Jelen pa se v takšne igrice,v katerih bi bil pravzaprav orodje izsiljevanja, ni spustil in je pričel graditi malo po svoje. Cesto do svoje parcele je speljal z druge strani, pustili sosedom neokrnjeno zemljo in z velikimi stroški izkrčil in obnovil cesto ob Pak"i, ki se ravno tako konča pri njegovi Kapitan je sicer vljuden, to je pa tudi vse. Franc Kafka, Amerika parceli. Vse bi še šlo, verjetno bi se tudi oblast strinjala, če ne.bi g. Jelen gradnje zastavil tako, da od njegove delavnice ni možno priti po tej obnovljeni cesti na območje ZN. Tako je g. Jelen pomagal zaščititi področje sosedom, ki na svoji zemlji ne marajo imeti hiš, kot so jih splanirali na občini. Lahko si mislimo, da si je na ta način nakopal jezo pristojnih. Menjala se je občinska vlada in priprava njegove dokumentacije je na tej toči spora obstala. G. jelen se zato ni upal nadaljevati z gradnjo in ko je njegov družabnik videl, da še vedno ni strehe za njegov vložek — stroje, je te odpeljal v Zagreb. Čas je tekel ing. Jelen je konec leta 1991 »zvohal« nov posel in zato ponovno pričel moledovati, naj mu oblast omogoči nadaljevanje gradnje. Tako je strokovna komisija, ki jo je vodil direktor Uprave za urejanje prostora Marijan Kac, opravila ogled in dala za legalizaicjo gradnje dva pogoja. Prvi, da pove svoje mnenje NIVO Celje in drugi, da si investitor pridobi geološko mnenje. Opozoril bi na absurdnost, da si morajo investitorji pridobivati geološko mnenje na parcelah, ki so v ZN že predideni za gradnjo! To se tudi g. Jelenu ni zdelo logično, zato je pridobil pogoje samo od NIVO-ja. Ti so povsem razumljivi in izvedljivi in v bistvu dovoljujejo izgradnjo delavnice na sporni lokaciji. S temi pogoji je g. Jelen seznanil direktorja uprave in ker mu ni izročil dokumentov, je direktor podvomil v verodostojnost istega in naročil ponovni ogled parcele. Po izjavi strokovnjaka NIVO-ja, ki je pripravil prvi dokument, to ni običajno, prihaja pa do tega, če se pojavijo različni interesi na občinskem nivoju. Zelo previdno in po ovinkih je še pridal, da gre menda za cesto .. . Ponovni ogled je bil opravljen 13. maja 1992 in po tistem je bil ves primer pretresen v navzočnosti sedanjega predsednika IS SO Velenje. Po navedbah samega predsednika na predzadnji seji SO Velenje, so bile g. Jelenu ponujene tri variante za razrešitev njegovega problema. Po besedah g. Jelena pa so vse tri rešitve v bistvu enake in zahtevajo zamik njegove gradnje vsaj za štiri metre v breg, tako da bi nova cesta, ki jo je sam zgradil, lahko šla naprej, na območje ZN. Poleg tega je bil na sestanku s predsednikom g. Jelen že opozorjen, da naj svojega primera ne obeša na veliki zvon. Če bi to storil, mu bo pač odtegnjena pomoč pri reševanju njegovega problema!? Prav možno je torej, da bo s tem zapisom zapečatena usoda nedograjene delavnice G. Jelena. Kaže pa ta grožnja vsaj na dvoje. Na domačnost in prilagajanje postopkov mimo zakona s strani pristojnih, poleg tega pa na strah pred »vdorom javnosti« v takšne dogovore. »Splet okoliščin«, ki ne gredo na roko g. Jelenu torej ni slučajen, ampak je usmerjen v realizacijo ZN Šalek III, ki mu lastniki parcel nasprotujejo. To njihovo nasprotovanje pa bi bilo gotovo dodobra načeto, če bi g. Jelen v skladu z željami občinskih oblasti izsilil cesto v območje, ki ga bi bilo po znanih sociali-stično-planskih manirah, treba pozidati. Da občinska oblast nima ne načelnosti, ne enakih kriterijev niti v primerih, ko bi z doslednim spoštovanjem zakona povzročali gospodarsko škodo, dokazuje tudi zdaj že dodobra razvpita kavbojska gostilna pod ko-novskim igriščem. Ta je namreč streljaj stran od Jelenove gradnje in g. Jelen lahko gleda naravnost tja in razmišlja, v čem je on slabši od g. Šalamona, ki je gostilno zgradil, odprl, in navesil okoli nje reklame za cigarete, vse pa nezakonito, čeprav bi morali reagirati najmanj štirje občinski inšpektorji. Takšen postopek gradnje, kot si ga je privoščil g. Šalamon in ga je tiho odobravala občinska oblast pa je opravičljiva edino z imidžem gostilne; kav-bojsko gostilno pač zgradiš po kavbojsko! piše: Peter Rezman Gornja Savinjska dolina je že dolgo priljubljeno okolje za izlete in planinske poti, vendar pa so ob Dreti in Savinji še kraji, zanimivi in lepi, pa premalo znani. Med takšne spada tudi Kokarje. Vas leži 4 km oddaljena od Mozirja v Zadrečki dolini. Pot tja nas vodi skozi Nazarje in kaj kmalu je odcep v levo in preko Drete nas pripelje cesta v Kokarje. Nekoč je tod delovalo veliko črno-lončarskih mojstrov, ki so svoje izdelke dobro prodajali daleč od doma, celo v Trst in Gradec. Ker so bili podaniki gosposke v Gornjem Gradu, se je le-ta zavzela za njihove pravice in jih povezala v ceh, vendar pa je to že bilo obdobje, cehom neprijazno in Jožefinske reforme so preprečile uspevanje lončarskega ceha. Vendar pa je zanimivo, da je v lončarskem cehu delovalo kar 47 mojstrov in če pomislimo, da je Kokarje bilo tiste čase le mala vas, kaj lahko domnevamo, da so domala pri vsaki hiši lon-čarili. Žal je ta rokodelska zvrst povsem usahnila, danes ni več spomina nanjo, le iz pripovedovanja najstarejših še zvemo kaj o nekdanjih lončarjih. Zanimivo pri tem je, da so sicer tako številni lončarji, morali ilovico voziti iz bližnje in daljne soseske, kot navaja dr. F. Mišic v zapisu V porečju bistre Savinje«. Med gotovo najzanimivejše izdelke ko-karskih lončarjev sodi nedvomno »kokarski klobuk«, to je posoda za pečenje raznih klobas, ima namreč mrežo na katero se te polože, mast pa odteka na dno posode. So torej že takrat vedeli kako škodljivo je uživanje prevelikih količin maščob ... Pa še ena posebnost je v Ko-karjah! Gre za znano božjepotno cerkev Device Marije, ki stoji na vzpetini nad vasjo. Sem so se skozi dolga leta zatekali ljudje po pomoč za vrnitev svojcev iz raznih vojn in za priprošnjo v drugih življenjskih težavah, ne nazadnje tudi za ozdravitev. Cerkev je vsekakor zelo stara, prvič se omenja leta 1624, je pa seveda znatno starejša. Nekoč je stala na južnem delu za cerkvijo še kapela sv. Ane, ki pa sojo med Jo-žefinskim obdobjem zaprli in je nato propadla, končno so jo porušili, oltar pa prenesli v cerkev Device Marije. Notranjost cerkve je leta 1887 poslikal slikar Jakob Brollo. Nekoč prostor ni bil obokan, ampak je bil strop lesen. Gre za taborno cerkev, saj sta bili tako cerkev, kot kapela znotraj visokega obrambnega zidu. Priprošnjiki so prinašali številne motivne slike in druge predmete v zahvalo za uresničene priprošnje. Med posebne zanimivosti sodita obe sliki v cerkvi, ki visita nasproti prižnice. Prva kaže procesijo, ki jo je vodil tedanji benediktinski opat Ka-spar Pintar iz Gornjega Grada. Besedilo pove, daje bila tedaj zima tako huda, da so ljudje zaradi tega množično trpeli, po tej priprošnji Devici Mariji v Ko-karjah je zima popustila in cerkev je postala božjepotna. Če pomislimo, da je Pintar opatoval v Gornjem Gradu v letih 1450— 1460, potem smemo trditi, da je izvirnik slike bil iz tega obdobja, sedanja pa v podpisu navaja, da je dvojnica izvirnika in da je bila naslikana leta 1650. Zelo iskani izdelek kokarskih lončarjev »klobuk« imenovan Pod to sliko je znamenita podoba hvaležnega turškega ujetnika, ki se je na priprošnjo Kokarske Matere božje vrnil iz Turčije in je nato v cerkev obesil sliko, sabljo in svojo vojaško kapo. Tudi ta slika je bila »ponovljena« leta 1854, saj je izvirnik moral biti narejen kakih 150 let prej. Seveda je čas naredil svoje. Številne votivne podobe in predmeti so se uničili, žal pa med njimi tudi pisane priprošnje mnogih mater iz časa med drugo svetovno vojno. Zanimiva je pesem, ki visi levo ob obeh slikah in pripoveduje usodo vojaka, ki se je rešil turškega ujetništva, napisal pa naj bi jo, po mnenju dr. F. Mišica, domačin Ivan Bider-Martinek. Na zunanji steni cerkve, ob glavnem vhodu je vzidan nagrobni spomenik plemeniti gospe Evi Sofiji von Ditrichstein, rojeni Gallenstein. Narediti gaje dal njen soprog Albrecht Frei-herr von Ditrichstein, ki je očitno bil fevdnik gradu Vrbovec, saj navaja spomenik, da je Sofija umrla 28. februarja 1612 v Vr-bovcu. Plemenitaši so radi pokopavali svoje vrstnike ob cerkvi in ker tedaj frančiškanska cerkev v Nazarjah še ni stala, je bila ko-karska cerkev Vrbovcu najbližja. Sprehod skozi Kokarje bo obiskovalcu všeč, saj se je vas zelo posodobila in uredila, le lončarjev ni več, pa tudi njihovega slovitega napeva: »Kelnarca rajtn-go povej, mi smo daleč domej, tam v teh Trdih Kokarjah, tem kjer je glina domej. ..«, ni več slišati, le med starejšimi, še živi spomin na nekdanji ponos Ko-karij. A. Videčnik Pregnanka Še do včeraj sem bila človeško bitje s personalnimi karakteristikami kot so na primer: rojstni dan in kraj, korenine, družina, horoskopski znak in tako naprej. Osebne značilnosti: barva oči in las, morje pa jesen, ži-vost kretanj, plamenček modrosti v mislih. Notranje življenje— labirint radosti in žalosti, dvoboji želja in usoda. Nekaj po čemer so me prepoznali prijatelji; skrivne sanje v modrem dokler ne posivijo od žalosti. Ljubezen— samo zrnca ki zasijejo v kamnu in ga zagreje-jo. Osebne želje pričakovanje dragega bitja, otroka ki ga ohranjam v svojem tkivu, svojem obtoku krvi. Poklic: učiteljica življenja, nijansi lepote razumevanja govora in jezika ki prihaja iz čistega srca in uma, posrednik ki oživlja slike, vse ono kar smo si zapomnili ali zapisali. Sedaj sem begunka, bitje brez mesta in ulice, brez pripadnosti, v sivini številk, ki rastejo kot biljke polne muhavosti— čudne biljke. Nihče me več ne prepozna, ne razume tok mojega govora in ne sazna kapljice življenja ki dolbejo v meni. Midva, nerojeni otrok in jaz sva dva potepuha na tem nemilem svetu planetu, na katerem, pozneje vsega kar se zgodilo, ne priznavam več nobene države in naroda v katerem nas po-sužnjijo šivanke in niti s katerimi politiki šivajo in kroje našo prihodnost. Za me obstaja samo sonce, šum vode, zemlja očiščena od človeškega zla, nasmejane besede ki jih bom ponudila tistemu ki mi je drag in ljub, čist od vojne, ne prepozno odkrit cvet mojemu revnemu srcu. Ni več radostnih potovanj. Tu je samo radost vrnitve, opna sanj med mano in ostrino rezila noža s katerim me se dotika svet. In nihče, tu v izgnanstvu, v sivi koloni izgnancev, ne more odkriti: kaj je skrito za praznim sijem oči, pod neugledno begunsko obleko, v beraško iz-proženi roki. Kaj je skrito za zlovoljnimi mukimi besedami, s katerimi se več ne pozdravljajo ljudje in ne odpira svet, ampak se kot školjka samo zapiram in branim. Diham kot bilj-ka, segam za razpršenim sijajem sončnih žarkov nekega tujega življenja. Črpam sok kot korenina v tuji zemlji, da bi preživela in zmagala v svoji največji bitki, v samoti. Ali jaz žejna srkam kapljice tujih besed maskiranih v dobrodušnost, sočutje, da bi zdržala grobost in samotnost, da bi zraku ki ga diham vcepila ozračje človečnosti in prijateljstva. Bitje sem, ki se giblje po kopnu in vodi: reki v kateri lahko utonem v strahu in raz-burjenosto, ampak tudi morem plavati med kristali v katerih duša išče otoke počitka, in se umirja kot kazalci na uri ki se je ustavila. Zdi se mi, da bom nekega lepega in srečnega dneva vendar nekam prispela in odvrgla utrujenost duše kakor odvečno prtljago, dali bom iz-mila umazanijo s svojih besed in grdih misli, da se bom oko-pala v zanosu kakršnih daleko-vidnih upanj in sanj. BITI OBSTAJATI ŽIVETI, brez dobrotvornih podarjenih zakrpanih miloščin, brez lakote ki gloda krožnik, ki je napol njen, a polnijo ga tisti ki so siti in neugroženi. Biti svoboden, imeti svojo lastno geografijo, hrabro izničiti meje med spitimi željami lastne osebnosti, pomiriti vse notranje oprečnosti — to si želim. In upam. Upam za se in otroka, ki se bo moral roditi v nemilem, sovraštvom zastrupljenem svetu. V pregnanstvu. »Zlati Ijiljan« Njeno življenje je bila ena sama daritev Deni me kakor pečat na svoje srce, kakor pečat na svojo roko! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, ljubezen, trda kakor podzemlje njena gorečnost; njeni žari so žari ognja, njeni plameni, Gospodovi plameni. plameni. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke. Če bi kdo dal za ljubezen vse imetje svoje hiše, bi ga zaničevali. Vp (6— 7) Tiha, skromna, a v srcu ponosna in zavedna slovenska mati, je v Velunji prvič občutila vso radost, veličino in skrivnost materinstva, ko je k svojim prsim pri-vila otroka — blagoslovljeni sad svoje ljubezni — in ga dojila. Otrok pa je sanjal o materinih prsih in jih imenoval svojo SREČO. In v tej SREČI je bila Jevš-nikova mati Fanika zgled in hkrati opomin vsem nam, fantje in možje, dekleta in matere, saj je to luč SREČE zagledalo in okusilo "še 7 njenih'otrok, svojo neizmerno ljubezen do zavrženih otrok pa je kronala še z eno po-svojenko. Toda, njeno nemirno srce do bratov in sester v stiski se je hotelo razdajati še naprej, naprej do nedoumljivih človeških meja ljubezni in tako je njen topel dom in dokaj veliko družino krasilo še veliko revežev, ubogih, ki niso imeli strehe nad glavo, a pri Jevšnikovih so jih sprejeli, ki so bili lačni, pa so jih nasitili; ki so bili žejni, pa so jim dali piti; ki so bili nagi, pa so jih oblekli, vsaj v cunje; ki so bili popotniki, pa so jih odprtih rok sprejeli in jim nudili vsaj človeka vredno življenje in človeka vredno zadnjo uro. In če bi danes vprašali: »Mati, kako ste vse to zmogli?« Ne, odgovoriti nam ne more več, saj se je 5. 8. 1992 tiho in mirno — kakršno je bilo pač njeno življenje — poslovila od nas in odšla po zasluženo večno plačilo. Pa saj vendar odgovor ni potreben, sled njenega življenja namreč pelje samo po eni poti: »Močna kakor smrt je ljubezen, trdna kakor podzemlje njena gorečnost; njeni žari so žari ognja, njeni plameni, Gospodovi plameni.« In veliko je'bilo v njeij teh Plamenov, ki so s pomočjo njene dobrote in krepostnega življenja razsvetljevali preko 200 otrok, katerim je bila krstna ali birmska botra, botra, katere prvi in edini cilj je bil: dajati tem svojim varovancem lasten zgled za njihovo življenje, jih pomagati vzgajati za rast kreposti v upanju, veri in ljubezni in tudi razveseljevati svoje nadobudneže — majhne in velike — z drobnimi pozornostmi, s slastnimi pirhi in šarkeljni pa tudi kakšen dinarje bil skrit v peharju. Toda, le za vrečko »rajskih sladkosti«, ki smo jih mali otroci z velikim ponosom kupili v trgovini kot veliki gospodje. Res, bilo jih je kar nekaj videti, a kaj, ko nas je botra, ne samo učila, ampak tudi »žal« naučila, da smo jih bratsko razdelili z drugimi otroci. A tudi to, da smo denar dobili od botre, kupili pa sami, teh »frkolinov« ni ganilo. Mi smo žareli od ponosa, oni pa nič. Kako radi bi bili pripeljali zaušnico zaradi tako velike nesramnosti tem paglavcem, a smo se spomnili botrinih besed: »Na nikogar ne dvigajte roke, na nikogar se ne jezite, danes imate bonbone vi, jutri pa jih bodo morda imeli oni!« Lepo je bilo, res lepo, toda vsako, še tako vdano življenje, mora računati s preizkušnjami. Leta 1954 je dom Jevšnikovih za-žgal ognjeni zubelj strele in domačija je pogorela do tal. Uničila je dom, uničiti pa ni mogla ljubezni, ki se je s to težko preizkušnjo še bolj prekalila. In tako je po teh preizkušnjah življenje mirno teklo naprej v Gaberkah, kamor jih je zanesla lepa, a trnje-va pot. Resda od takrat naprej Jevšnikova mati ni več mogla držati prižgane svečke novokrščen-cu in birmancu mu narediti križ — znamenje upanja — na čelu, ustih in prsih, resda ni več polagala svoje desnice svojih birman-cem na ramena, toda, kaj na svetu je še večjega in lepšega od tihega, križanega, a vdanega sla-vospeva ljubezni? Zemeljsko življenje seji je izteklo — bila je ena sama velika daritev, v njej pa vodilo: ljubezen ki se razdaja, se ne more nikoli do konca použiti. In plačilo? V TAKŠNI LJUBEZNI NISI NIKOLI SAM! Je takšna ljubezen in življenje tudi naše — moje in tvoje? In če ni? Odriniva na globoko. Ribiči vedno tvegajo NEUSPEH. TVE-GAJVA GA TUDI MIDVA! Družinskih prejemkov ne bo manj Osnovni namen zakona, ki ga je v osnutku 5. avgusta letos prejela slovenska vlada, je izboljšanje sistema družinskih prejemkov. Zakon v ničemer ne posega v dosedanje pravice iz tega naslova in jih ne zmanjšuje. Dolžina porodniškega dopusta ostaja nespremenjena, višina nadomestila v času porodniškega dopusta pa bo tudi v prihodnje diferencirana in bo torej odvisna od dohodka upravičenke, preden je nastopila porodniški dopust. Od 1. januarja 1993 bo izplačilo nadomestil za čas porodniškega dopusta prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje, upravičenkam pa bodo denar nakazovali na banko in ne več prek podjetij. Uveden pa bo tudi drugačen sistem valorizacije porodniških nadomestil, ki naj bi bil bolj pravičen in sproten. Osnutek zakona o družinskih prejemkih, ki gre v skup- TRIMČEK % Cesta v Bevče 16, Velenje — razprodaja športne obutve za šolsko mladino. — plačilo s čeki z odlogom 8 dni ali na 2 obroka Odprto od 16. do 19. ščinski postopek, ureja poleg nadomestil v času porodniškega dopusta tudi dodatek na nezaposlene starše ter otroški dodatek, ki naj bi ga prejemalo vsi otroci, razdeljen pa bi bil v tri kategorije: za predšolske in šolske otroke in tiste, ki so končali obvezno šolanje. Če bo vladi uspelo znotraj proračuna zagotoviti stabilen vir financiranja, bo univerzalni otroški dodatek uvedla že 1. januarja 1993, sicer pa bo pričel veljati 1995. (bš) GOSTIŠČE LESJAK Spodnja Rečica 51, Rečica ob Savinji Tel.: (063) 832-593 Cenjene stranke obveščamo, da smo 3. junija PONOVNO ODPRLI NA NOVO PRENOVLJENO GOSTIŠČE LESJAK. Pripravili smo vam pestro ponudbo: hišnih specialilel. jedi na žaru. še posebej piščancev, kosil po naročilu . . . />c/ čas: vsak dan od 10. do 2J. ure. oh torkih zaprlo Vljudno ste vabljeni! Vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Anton Aškerc Jenkova 2 63320 Velenje objavlja za šolsko leto 1992/93 naslednji prosti delovni mesti: 1. učitelj glasbene vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in rokom za pričetek dela 1. 9. 1992 2. učitelj slovenskega in angleškega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom in rokom za pričetek dela 1. 9. 1992 Pogoji: profesor ali učitelj ustrezne smeri ter opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov šole do vključno 22. 8. 1992 Cu NOVO V ŠOŠTANJU NOli - STOP ^ O prodaja pijač, čistil, hrane O cenejši vsaj za 10% O pri nakupu nad 3.000 SIT možnost plačila na 2 čeka O velik parkirni prostor, dostopen tudi s traktorjem Odprto vsak dan od 8. do 20. ure>, ob nedeljah od 8. do 13. ure rcoiv - STOP DisiKosrr ^ Kajuhova 12, Šoštanj (nasproti OŠ Biba Roeck). J ZAVAROVALNICA MARIBOR TUDI V VELENJU MARIBOR d.d Ker želimo prisluhniti blizu kadarkoli nas mestu odprli pisai Naši strokovnjaki Vas pričak j VEKA Velenje na Starem trži t željam in Vim biti ebujete, smo ' Zavarovalnice Mat v prostorih vsak t an od .bodo odgovorili n vprašanja in Vara pomagali pri sklepanju ^zavarovanj. V ŽIVLJENJE GRE NAPRE, i , IN Ml Z V AIVtt-- PIS. ZAV AR NA 'AROVALNKCE MARIB0: -stfti -Si i trg: 63320 VELENJE --i a vsa iajoo/fl>-4f Poletna nagradna križanka REČIČAN, Rečica ob Paki 1 b, Šmartno ob Paki NAGRADE: 1. nagrada 2.000,00 SIT 2. nagrada 1.000.00 SIT 3. nagrada 500,00 SIT Geslo vpišite v kuponček in ga pošljite ali prinesite — v uredništvo Naš čas na Foitovo 10, Velenje do vključno 17. avgusta. Imena nagrajencev bodo objavljena v Našem času 20. avgusta AVTOR KRIŽANKE R.NOC ah.film. igralka AVSTR.""" (HEOOVI VERBENI PODOBNA OKRASNA LONCNICA VRSTA MINERALA, KALCIJEV GLINENEC TROPSKA RASTLINA (TAPIOKA) ANTON LAJOVIC 7M ANDERLIČ NAS CAS REMONT NUJA JEKLENA SPONA NA SOOU KRAJ PRI NOTRANJ. GORICAH NOROIJ. BOGINJA MORJA ANDREJ STOJAN DOJEH, IMPRESIJA SPECIALIST ZA VODOVOD UPODABLJAJOČI UMETNIK VRSTA METULJA KDOR IMA OBLAST VOJAŠKI PRATEZ PTICA UJEDA S rPISA-TELJ(FRAN) ANTON AŠKERC IfTCICA NA IGU 16 CELJE AKTFTO. IGRALKA (MARY) 10 GLOBOKA NEZAVEST VINKO ERJAV5EK BURK.POLI' TIK j OZN) imr VALL1 10 PISANA D0LG0-REPA PAPIGA LETOVIS. V ŠVICI Kjsrm-LAHTNICA 11 OBVESCEV. CENTER 7 Jc 7 n a ' S.FRANCIJI v™ IPAUCA ZA v 0RLU CISC.PLUGA neobčutljivost ia boleči ne(med. i franc. nikalnica 5panska REKA.PRI -tok ebra sl.re'1-seriales! (DOROTHV! prehazno sredstvo pripadnik vandalov koralni otoki staro-PERZIJSKI kralj poitunje reka na poljskem prebiva-lec istre \1 rusa starogrški PESNIK ANDREJ TOHIN TUJE ZEN.IHE i pseaoto« Mšlfj kocaciic pevka prodnik sala, dovtip vodna nimfa GR.BOGINJA MODROSTI mmr OMERSA 1\ blagajna LATINSKI pesnik "anali" AM.PISATELJICA FERBER fr.tenisac (vannick) NEUREJENO.NEENAKOMERNO GIBANJE POTREBA taikt urbanc sl.slikar vidmar pokrajina v VIETNAMU DOBROST IRIinSliC: GOSPOD PLEMENSKO GOVEDO GREGOR MIKLIC sodobna navigac. naprava ZVIŠANA NOTA "E" ČASTITLJ. STAREC osebni zaimek dubrovn. LETALIŠČE Tcir ISTENIC 15 drago ernan emil zatopek s"MT5CE vrtenja FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE, "ARIANA") 17 praska, odrgnina 15 SONJA CERNE NAiotrv NIGERIJI MAKEOON-SKO KOLO prepir, SVAJA domača oblika imena ciril JL. J*. JL JL ML /T7l 11'. 13 m 1 ^ 16 m 18 1.9 z c.' 13. avgusta 1992 KULTURA, POTOPIS naš čas stran 7 Zgodilo se je... 13. AVGUSTA LETA 1886 Najprej si poglejmo, kako so pred več kot stotimi leti v Slovenskem gospodarju opisali »faro Št. Martin na Paki«: »IZZA PAKE. Paka? kje je to? bo se gotovo . marsikateri bralec »Slov. Gosp.« vprašal. Ljubi moj! Misli si četiri ure dobre hoje od mesta Celja gor na levi strani reke Savinje, ondi se v zadnjo izliva druga, tudi jako velika voda z imenom Paka in tukaj je Paška fara. Če je pa kedo že sam v Celji bil, in celo v Savinjski dolini, takrat je gotovo videl, če tudi od daleč, obrnjen proti teku Savinje lepo veliko dvastolpno cerkev na visoki gori, ravno tam je tudi fara Št. Martin na Paki. Ta fara slovi zaradi tukajšnjega vina, vsaj pri sosedih. In res tukajšnje vince ni sicer kaj močno, ima pa nekaj posebno mikavnega, zato se je še vedno lahko prodalo, letos pa še tembolj, ker ga je le malo bilo, se ve da tudi bolje, kakor drugod, akora-vno so vinogradniki zaradi toče bili prisiljeni nekaj tjednov popred trgatvo pričeti. Cena mu je zdaj, ako ga še sploh kje kaj je, veliko vedro po pet goldinarjev. Tudi hmelj se tukaj glešta, vendar cena mu je slaba, tako da se mu žuga, izrovati ga, ako se v tem ne zboljša. Še trštvo z deskami se ne more spregledati, saj je precej živahno. Vse to kaže, da kraj ni ubog. Precej zboljšati bi se še tu pa tam dalo stanje marsikaterega posestnika, ko bi se razumno poprijel sadjoreje. Prostora bi še bilo tu pa tam precej veliko. Kdor vidi in ve, kako se inod trudijo vsak pripraven kraj s sado- nosnimi drevesci nasaditi, ker precej dohodkov obeta, ta bo veselo odobraval, tudi v tej fari posebno v preteklem času vzbujeno zanimanje za sadjerejo, da bi se le kje ne zaspala! ? Zares slikovit opis kraja, ni kaj! LETA 1890 Današnjo rubriko nadaljujemo z novico o dejavnosti šoštanjske posojilnice, ki je bila prav tako objavljena v Slovenskem gospodarju: »(Posojilnica) v Šoštanji ima izvanredni občni zbor v sredo dne 13. t. m ob 4 uri popoldne. Dnevni red: Nakup posestva v smislu 41. druš. pravila". Ko bi pa k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, bode drugi občni zbor ravnotaisti dan ob 5. uri, pri katerem se bode sklepalo brez ozira na število navzočih udov. Načel-ništvo«. Glede na naglico, je očitno šlo za »dober posel«, ki ga zviti bančniki niso hoteli spustiti iz rok. LETA 1969 V Večeru je bila na današnji dan leta 1969, objavljena novica z naslovom »Grafične perorisbe v Delavskem klubu V Velenju« : »Komaj je minila razstava olj znanega slovenskega slikarja Iva Šubica, že so te dni v delavskem klubu v Velenju odprli razstavo grafičnih perorisb nadarjenega slikarja Nika Mlakarja iz Mozirja. Slikar upodablja zlasti antične motive. Vse kaže, da se bo razvil v obetajočega umetnika«. DAMIJAN KLJAJIC Mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima Ob zaključku trije koncerti Če ste se v dneh od 1. do 15. avgusta mudili v okolici glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju, ste lahko ujeli nežne zvoke violin. Ne po naključju. V Velenju je v teh 15 dneh marljivo delalo 24 odličnih mladih violinistov, starih od 10 do 25 let. V že 7. poletno mednarodno šolo Igorja Ozima so prišli iz Nemčije, Švice, Švedske, Avstralije, ZDA, Južne Koreje, Japonske in Slovenije. Mladi virtuozi delajo pod mentorstvom prof. Igorja Ozima in njegove asistentke prof. Christiane Hutcap, s katero izpopolnjujejo tehniko. Obema pomagata še ko-repetitorki prof. Anne Capitani iz Basla in prof. Vlasta Doležal-Rus iz Ljubljane. Prof. Igor Ozim je pričel svojo ustvarjalno pot pri ljubljanski Akademiji za glasbo, potem je bil zaposlen pri slovenski Filharmoniji. Kot koncertni mojster je nadaljeval svojo ustvarjalno kariero po vsem svetu. Danes je redni profesor na visoki šoli za glasbo v Kolini, tečaje pa izvaja po celem svetu. Poletna šola je zelo naporna tako za udeležence, kot za kore-petitorje, saj udeleženci vse dni pridno delajo od jutra do večera. Vsak učenec ima svojo sobo za vadbo, izdelujejo pa že naštudi-ran koncertni program. V Velenju se dobro počutijo, tisti, ki so tukaj prvič, so presenečeni. Dobro je tudi to, da so v prostih trenutkih skupaj, saj vsi prebivajo na turistični kmetiji Pirečnik v Skornem nad Šoštanjem. Program, ki so ga dodelali v teh petnajstih dneh so včeraj že predstavili na prvem od treh zaključnih koncertov. Danes ob 20.30 gostujejo v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Jutri, v petek, 14. avgusta, se bodo mladi virtuozi še enkrat predstavili velenjskemu občinstvu in to ob 20. uri v Koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju. Izkoristite to enkratno priložnost vsi ljubitelji violinske glasbe in glasbene ustvarjalnosti mladih! (bš) Tretja zgodba: Deskarji že pred Cookom ? Najbolj znana plaža na Havajih je Waikiki, ki so jo začeli urejati že leta 1901, ko je tu zrasel prvi hotel. Kasneje se je za plažo razvilo mesto Honolulu z najlepšimi hoteli na svetu. Ne boste verjeli, toda tu lahko spiš že za 50 dolarjev. Približno toliko moraš plačati za hotel tudi v Albaniji. Peščeno plažo Waikiki — dolgo 3 kilometre — dnevno posesajo, zvečer pa pesek poravnajo s posebno brano, ki jo vleče pritlikavi traktor.. Gneče na plaži ni. Četudi se ne poznajo, se kopalci med seboj vljudno pozdravljajo s »Hi!« Kopanja »zgoraj brez« na Havajih ni! Tristo kilometrov peščenih plaz Da! Prav ste prebrali v prvi zgodbi: Havaji imajo milijon dvesto tisoč prebivalcev in šest milijonov turistov letno. Poleg ugodnega podnebja, eksotičnih rož in dreves, ugaslih in živih vulkanov ter prijaznih prebivalcev, privlačijo turiste peščene plaže, ki spadajo med najlepše na svetu. Toda pozor! Ko se voziš po otokih vidiš sicer ogromno prekrasnih sivih, belih, črnih in rumenih plaž, toda kopanje je lahko tu nevarno. Predvsem zaradi butanja oceana ali podvodnih tokov, ki jih je naredila lava in tudi morskih gejzirjev, ki niso tu nič nenavadnega. Tako je na Havajih varnih »le« kakih štirideset kilometrov peščenih plaž. Na nekem samotnem mestu zagledam skupino kopalcev, ki se kopa v nekakem morskem vodnjaku. Ko voda izgine padejo kopalci na dno, globoko kake tri metre, ko voda narašča jih dviguje in vrže na vrh. Ženske vreščijo! Vse skupaj me spominja na risanko Tom in Jerry. Sam si ne upam tu kopati. Raje odidem naprej. Japonka Sayoko Kay, profesorica kiparstva na havajski univerzi, želi moji družbi pokazati še drugačne plaže. Na vzhodni strani otoka Oa-hu zajadramo proti odprtemu oceanu. Nenadoma trči- Žalski utrinek Čudna tema za vroče poletje toda verjemite mi, da je vredna, da ji posvetimo nekaj pozornosti. Te dni, ko ljudje tavamo od pre-znojenih dopoldnevov do popoldanskih tuširanj in namakanj v bližnjih barjih, bazenih in rekah, ki so še dovolj čiste, da naša koža prenese dotik z vodo, sem se že nekajkrat odšel proti večeru hladit ob tenis igrišča v Žalcu in Šeščah. Tam ob mrzlem kozarčku piva z užitkom opazujem navdušene privržence teniškemu športu. Lahko da je močno sonce tisto, ki tako negativno vpliva na človeške možgane, ki se prehitro skisajo in potem na jezik pošiljajo precej nespodobne besede. Lahko, da sem imel nesrečo in sem v teh popoldnevih naletel na same čudaške športnike. Toda, kakorkoli že naj vam opišem dogajanja v nekem popoldanskem julijskem dnevu. Dva onomatopoisti-čna osebka igrata na dvojki normalno partijo. Jaz sem dobro spravljen v senci nizke stavbe, ob meni dva predmeta, ki sta dokaz, da človek nima samih lepih razvad. Možakarja, ki vsekakor nista dajala videz pobalinskih kramljalcev ali huliganskih potepinov sta se ogrevala in se pri tem nasmihala drug drugemu ter se dobesedno topila v prijaznosti pobiranja žogic drug drugemu. In potem se je igra pričela. Serviral je gospod starejši (okrog 40 let). Prva serva v mrežo. Malce seje namrdnil in serviral v drugo. Tudi drugič je revež serviral v mrežo. Iz ust slovenskega rekreativca je priletela kakofinija zvokov, ki po svojem stilu in simboliki spominjajo na ženski spolni organ. No in tako se je začelo. Letele so živali, peklenski pridevniki, zaklinjanja in preklinjanja, novi slovensko savinjski pregovori... Po tleh je letela slina, dragi headov lopar. Krivi so bili vsi normalni in nenormalni državljani sveta, člani svete trojice, ministri in politiki, kriv je bil teren in vročina in Slovenska pogovorna kultura strah me je že postalo, kdaj bom na vrsti jaz. K sreči je kmalu prišel na vrsto mlajši. Če sem mislil, da je oni dokazal, da mu ni podobnega pod svobodnim soncem med kulturnimi margi-nalci, sam kaj kmalu spoznal, da sem se zmotil. Toliko različnih besed za intimne dele človeškega telesa še nisem slišal v slabi uri. Brskal sem po žepih za svinčnikom in kosom papirja, kajti nikoli se ne ve, če ne bom kdaj imel priliko delati kakšnega žargonskega slovarčka. Ob igrišču se je sprehajal tudi nekajletni otrok, ki je pozorno opazoval svojega očeta pri igri in pridno beležil v svoje rezervoarje sivih celic izrazoslovje govorice odraslih. Kar predstavljal sem si ga, kako bo materi, ki ga bo poklicala h kosilu, odvrnil: »Marš v p.... m...!!! Verjamem tudi, da bo uboga in nič hudega sluteča mati zinila kot konjski tat ob linču in našla dežurnega krivca v teh prekletih vrtcih. Obrnil sem se k igrišču številka ena, kjer sta igrali dve dekleti in upal na boljši sprejem. Nekaj časa sem potreboval, da sem svoje senzorje privadil novi frekvenci. Bil sem vesel, ker je ena od deklet imela lepe noge, druga pa je navduševala s svojim lepim gibanjem. Toda groza, tudi tam so letele prašiče in svinje, preklete duše in krompir po nemško. Res nisem pretiran ljubitelj naukov iz Svetega pisma, toda če nič drugega je notri veliko lepega jezika in takšno preklinjanje boga me je navdalo z grozo bivanja. »Deklice,« dem mislil zaklicati, »iz tako luštnih ust, ja ne bi smeli prihajati takšni izrazi, podobni pasjemu prdenju in preklinjanju iz črnega predmestja nekaj milijonskega New Yorka.« Piška bližja meni se je celo tako razjezila, da sem se ustrašil, da jo bo druga skupila. Kaj veš hudiča, če baba nora, ne nosi v veliki torbi tudi kakšne pištole ali vsaj špreja za od-ganjalce komarjev na dveh nogah. Vzel sem si nekaj časa za premislek in pričel verjeti, da sem jaz narobe. Zato sem odšel v bife po novo pivo in nagovoril natakarja: »Daj mi v p ... m .. en pir, žejen sem kot k ..?!?« Natakar mi je z odobravanjem na obrazu prikimal in me prijazno postregel. Iz Žalca: GREGOR VOVK Foto: LJUBO KORBAR Kva je zde j... mo ob otok peščene plitvine. Skočim v vodo in stopim na peščena tla, tik pod morsko gladino. Ko nastane oseka se pesek posuši. Odkod toliki valovi na Havajih? Deskanje je star havajski šport o katerem so zapiski že v ladijskem dnevniku kapitana Cooka, ki je videl Havajce »drzno jezditi na ogromnih valovih, stoječih na ravnih deskah«. Posebno veliki valovi na Havajih so posledica ogromnih vodnih količin na severnem Pacifiku, kjer ni nobenih obal ali drugih ovir, ki bi zaustavile veletoke od azijske celine sem. Vso to ogromno gibanje oceana udarja silovito ob severne obale havajskega otočja. Drugi razlog za razvoj deska-nja na Havajih je v igrivi naravi domačinov, ki so s tem odkrili možnost športnega izživljanja na spektakularnih havajskih valovih, ki posebej pozimi dosežejo velikost do petih metrov. Stari Havajci so uporabljali majhne »alaia« deske, dolge do dveh metrov, višja kasta pa večje »olo« deske, dol- ge do pet metrov. Junaštvo na deskanju je pomenilo v takratni družbi velik ugled. Po Cookovem odkritju so prišli misionarji, ki so v deskanju (kot tudi v »hula« plesih) videli samo lahkomiselnost in so zavirali razvoj tega športa. Šele kralj Kala-kaua, koncem 19. stol., na novo vzpodbudi deskanje, pravi razmah pa doživi ta šport, ko Američani leta 1908 v Honolulu ustanovijo prvi klub deskarjev, ki deluje še danes. Duke — zaščitnik deskarjev Na plaži Waikiki stoji bronasti spomenik najbolj znanega havajskega deskarja in olimpijskega plavalca Duke Pauoa Kahanamoku. Fotografiram tega patrona deskarjev, ki vabi z razprostrtimi rokami na katere turisti obešajo leje. Po letu 1950 postane deskanje to kar je danes in je zlasti po iznajdbi plastičnih mas in plavuti za krmarjenje dostopno vsakomur. Havajske deske, narejene iz težkega havajskega lesa »ohia« so med najboljšimi na svetu in najlepši suvenir, ki ga (poleg havajske kitare) lahko neseš s seboj. Če pa ne znate deskati aH si ne upate na tiste ogromne valove, pa lahko deskate tudi tako, kot jaz. Vležeš se na trebuh in počasi te ogromni valovi nesejo proti obali. Marjan Marinšek 8 stran naš čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13. avgusta 1992 Košnja v strmini je mačji kašelj »Res je hudičevo dober; samo...« Na Vrbočnikovi kmetiji na strminah Mačkinega kota visoko nad Novo Štifto svojega krepko navpik postavljenega travnika še nikoli niso imeli tako hitro pokošenega kot prejšnji četrtek in le kanček upanja jim ostaja, da bi bilo še kdaj tako. Gospodar Rafko ob tem ni niti s prstom mignil, čeprav običajno za to opravilo porabi kakšni dve uri garanja in še v veliki nevarnosti je na vsakem koraku. Prej kot v pol ure je bila strmina na tleh, v še manj časa je bila trava raztroše-na. Bilo je enkratno in to do- besedno. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je namreč v sodelovanju z mariborsko Agrooskrbo na njegovi kmetiji pripravlja praktični prikaz košnje in drugih opravil s posebno hribovsko mehanizacijo avstrijske firme Rasant. Skoraj 200 siceršnjih koscev in grabljic je občudovalo lahkotnost, kakovost in hitrost košnje in njej pripadajočega dela na hudi strmini. Občudovalo in vzdihovalo. Specialni Rasantov traktor z mnogimi priključki za najrazličnejša opravila na gorski kmetiji je skoraj brez hrupa brzel po strmini sem in tja, gor in dol, obračal na »nemogočih« mestih in počel še marsikaj. Kmečki fantje in možje so lahko samo vzdihovali. Je dejal eden med njimi: »Kako lepo bi bilo, ko bi doma rekel, da grem kosit. Kosil bi pol ure, nato pa dve uri počival v senci in kaj spil, pa še bi mi ostalo nekaj časa.« In je drugi dejal: »Saj bi ga kupil, če mi dovolijo, da tamle odrežem nekaj redi«. In je z roko pokazal na prostrane gozdove na nasprotnem hribu. Mnenje tretjega: »Res je drag in predrag, pa vendar poceni. Niti pomisliti si ne upam na to kako I Pravzaprav je bilo lepše kot v katerikoli pripovedi o košnji, predvsem pa hitro in \ varno »Lučki dan« Bilo je veselo To je vse, kar lahko na kratko povemo za letošnji tri dni trajajoči praznik Luča-nov. Kaj izvirno novega si nemalo številno obiskovalci in domačini niso imeli priložnosti ogledati. Organizator prireditve Turistično društvo Luče se je v sodelovanju Prosvetnega društva držalo preizkušenega pravila: bolje malo in to kvalitetno. Pa prireditev niti ni bilo tako malo. Z bogatim kulturnim programom so pričeli že v petek s štirimi dobro pripravljenimi razstavami. Možno je bilo prisluhniti koncertu mladih pianistov, ki so s svojo otroško igrivostjo navdušili prisotne. Omembe vredna prireditev je vsekakor bil Večer pred olcersko bajto, kjer so se predstavili domači harmonikarji (najmlajši je štel tri leta), nekdanji olcarji in drugi. V nedeljo je sledila procesija v čast farnega pa-trona, prikazovali so stare običaje in lovski krst z razstavo. Kakorkoli pa vse to obračamo, kaj kmalu zaidemo v dve skrajnosti. Na eni strani je organizator z nalogo, da prikaže čim več starih običajev in tako ohrani spomin na nekdanje gozdne delavce ter I I I I »draga« je invalidnost, celo | smrt, ki nam pri takšnem de- ■ lu nenehno grozi. »Pa četrti: ' »Najlaže bo Rafkotu. Zanj | bo namenil dveletni prora- i čun krajevne skupnosti in ga I bo imel.« Povejmo, da je | gospodar Rafko Krznar tu- m di predsednik sveta kraje- ' vne skupnosti Nova Štifta. | Seveda »pripomba« ni bila ■ zlonamerna, daleč od tega, ' le pokazala je na (trenutno) I nemoč kmetij za takšen na- J kup. »Hudičevo dober je, a | kaj nam to pomaga,« je de- I jal naslednji. Podrobno o _ cenah in pogojih na ^dru- | gem mestu, na tem pa naj | velja, da je 60.000 DEM J vsota, ki je ne prenese no- | bena kmetija; navzlic temu, ■ da proizvajalec nudi 60 od- J stotkov kredita. Za nekaj- | krat na leto, za kakšnih 20 I glav v hlevu, za gorsko J kmetijo in njene značilnosti | ter posebnosti, je takšen | stroj enostavno predrag. Pa J se resnično navdušeni mla- | di kmetje ob vsem tem le | niso preprosto vdali sanjam J in usodi. Računajo na novo | kmetijsko politiko, potihem ■ upajo na morebitna nepo- J vratna sredstva, »našli« so | možnost v nakupu rablje- ■ nih strojev in še kaj. Kleni ■ kakor so vztrajajo na svojih | kmetijah in se vsaj upanju ■ ne bodo zlahka odrekli, (jp) • Ravne pri Šoštanju Praznik čebelarjev Zaselek nad Šoštanjem — Ravne — se mi zdi lep v vsakem letnem času. Tu, v kraljestvu gozdov, sadnih nasadov in hišic v cvetju, je vedno lepo. Vsako leto znova, letos že šestnajstič, pripravlja tamkajšnja čebelarska družina svoj praznik. Vedno se zberejo domačini, čebelarji in drugi pri Pečovnikovem Franciju. Ta je čebelar z Janševim odlič-jem. Njegova hiša je prirejena v razstavni prostor. Koliko fotografij, modelov skic in drugega, je mogoče videti prav tu. Že sva s Francijem v dnevni in že razpredava misli o bližajočem se prazniku. Na mizi pred nama sta zajetni mapi. Ti sta namenjeni širšemu krogu bralcev, kadar izideta. Govorita v besedi in sliki o čebelarjih, ki jih ni več, in o onih. ki jim ie še vedno priljubljena reja čebel. Franci Pečovnik je po mnogo letih čebelarjenja zdaj častni predsednik te družine. Kot pravimo, ima vse niti za pripravo praznika v roki V velenjski občini je kar 212 članov čebelarskih družin. Od teh jih je v Ravnah 87. Vsi čebelarji čebelarijo s 3504 panji. In kaj pripravljajo za 16. čebelarski praznik na domačiji pri Pečovniku? Razstavo čebelarskih izdelkov, in predavanje prof. Senegačnika iz Ljubljane. Ta bo članom čebelarske družine govoril o zdravljenju in pravilnem krmljenju čebel. Ravenčani so veseli ljudje. Koristno radi povežejo s prijetnim. Zato bodo po predavanju streljali na koštruna, nagrada pa bo panj čebel. Temu bodo dodali srečelov, zasrbele pa jih bodo tudi pete. Dolgo v noč traja praznik vseh čebelarjev tu, na Pe-čovnikovi domačiji. Družabnost je zdravilo ljudi, izmenjava mnenj na tem področju pa je prav tako zelo koristna. Franci Pečovnik ni samo pisec in ljudski pesnik. Je tudi inovator. Treba si je pogledati Čebelarski vestnik in prispevke v njem, ki govorijo o delu ravenskega čebelarja, Franca Pečovnika. Njegovi sta dve izboljšavi pri pitalniku za čebele. Ti predvsem omogočata boljšo oskrbo čebel v krajšem času. Tako tudi v tem, odmaknjenem, a lepem zaselku, skrbijo za boljše gospodarjenje, za tihe in pridne delavke, ki slajšajo človeku življenje, in ga tudi ohranjajo in zdravijo. Viš tradicijo. Na drugi strani razpravlja nezadovoljno občinstvo, ki si želi »nekaj novega.« Pri tem pa zavestno ali pa tudi ne pozablja pomen Lučkega dne: ki je v prvi vrsti namenjen ohranjanju in prenašanju tradicije ne pa iz-mišljanju nove. Pa pri tem zamisli in predlogov ne manjka. Toda kaj, ko potem ne pride do izpeljave. Pa smo tam. Le kdo naj bi izpeljal, zlasti še, če ni nagrajen (težki časi pač?) In tako dalje in tako naprej se Lučani vrtijo v začaranem krogu. V nečem so si pa le enotni. Prihodnje leto nameravajo ponovno obuditi spomin na tiste olcarske čase. Seveda še ne vedo, kdo bo kaj pripravil, organiziral, izpeljal. Pa saj imajo za to še leto dni časa za premislek. Mija M. Pečnik • V Piše: Aleksander Videčnik Domače zdravilstvo in zdravilci (IX) SKOKI Z MOSTU Vroče je kot že dolgo ne, a tudi vročina mladih ne moti, da si ne bi našli kaj zanimivega, kakšen nov izziv. Skok z mosta sicer ni pretirano nova pogruntavščina, višek iznajdljivosti je to, kje najti dovolj globoko vodo v strugah še skoraj posušenih rek. In se najde tudi to in veselje je tu. (foto: bz) Ljudje so se nekoč zelo bali raznih urokov, zato je bilo običajno, da se beraču ni smel nihče zameriti, saj bi sicer lahko le-ta priklical nad domačijo nesrečo. Veljala je navada, da so za hišo hranili kost od žegnane-ga mesa, da bi tako hiša ne doživela nesreče. Podobnih primerov bi lahko našteli še veliko, saj so ljudje pod vplivom raznih, njim nerazumljivih pojavov, razmišljali vražjeverno in si tako tudi marsikaj razlagali. Tedaj torej ni čudno, da so imeli domači zdravilci v veliki meri uspehe pri zagovarjanju. Pravilo, da to pomaga le, če se v moč zagovora verjame, je bilo na sploh razširjeno. Zagovore je vedno spremljal določen »obred«, kajti moralo je vse skupaj dajati videz neke skrivnosti. V nekaterih primerih in teh je bilo največ, so prisotni molili in šele nato se je sam zagovor pričel. Poudariti velja, da so besedila zagovorov bila različna za različne bolezni. Točno so upoštevali tudi razne predmete, ki so služili med postopkom, tako je kot primer v Solčavi veljalo pri zagovarjanju proti šenu, mora biti kamen trioglate oblike, ki so ga vzeli iz potoka pod mostom preko katerega so nosili pokojnike na pokopališče. Drugod spet so jemali za drgnjenje bolnega mesta kakšen drugačen predmet, vendar pa lahko trdimo, da so najraje uporabljali kamne. Drgnili so pa vedno od zgoraj navzdol, takšno je bilo pravilo, ki ga je zaslediti tako v Solčavi, kot v Mozirju in okolici. Zanimivo je, da so v okolici Mozirja na bolno mesto tudi pihali in to trikrat zapored. V okolici Luč so poznali neko posebnost v primeru, da otrok ni spal. Tedaj so rekli »daje modlila v firtah«. Postopek pa je bila takle — oseba, ki je zagovarjala, to je bila običajno ženska, je dvignila svoj »firtah« (predpasnik) in je v treh kotih sobe, kjer je ležal otrok, strgala kot bi čistila omet v predpasnik. V četrtem kotu je nato vse skupaj »vsula« na tla. Ko je prišla do kota, je moral nekdo od navzočih vprašati: »Kaj delaš?«, ona pa je odgovorila »spanje iščem«, v četrtem pa ni bilo treba vprašati nič. V tem predelu je neka ženska zagovarjala za šen na modrem papirju. S kredo je risala diagonalno črte, najprej z leve na desno, nato pa obratno. Ta papir je potem pritisnila na boleče mesto na licu. Kačji pik so zagovarjali s kamnom iz tekoče vode (potoka). Za vsak primer je vzela drug kamen iz vode, ga zagovorila in z njim drgnila ujedeno mesto telesa. Ce je kača pičila kravo na vime, je uporabljala staro, vendar zago-vorjeno mast. Zanimivo je, da so v Lučah zagovarjali proti »pogledu«. Ljudje so verjeli, da imajo nekateri med njimi tako oster pogled, da z njim preprečijo spanje ali pa povzročijo strah. Tokratno zagovarjanje je potekalo brez izgovorjenega besedila, torej tiho in le s polaganjem rok oziroma z raznimi gibi. Nespečnost otrok so pogosto odpravljali z raznimi kadili. V lučki okolici je bil zelo znan Strmčki kovač, ki je znal ogenj »panati«. Tu gre seveda za povsem drugo stvar. Beseda panati pomeni v tem primeru »krotiti«. Še danes pripovedujejo ljudje, kako je leta 1944, ko so Nemci požgali Jeročko gospodarsko poslopje »pa-nal« ogenj, da ni zgorela še, poleg stoječa hiša. Ali je pri tem izgovarjal kakšen zagovor ni znano. Pri Nadlučni-ku so poznali zagovor za razne bolezni pri živini. Pred obredom niso molili, pač pa so med samim postopkom delali znamenje križa nad koščkom kruha, hkrati pa govorili: »V imenu sv. Antona, sv. Martina, sv. Lukeža, štirih evangelistov, dvanajstih apostolov, ko je Jezus mednje prišel je rekel — mir vam bodi, mir naj bo tudi tej živali — Amen.« zabičano pa je bilo, da se beseda »amen« nikakor ne sme spregovoriti pred koncem zagovora. Ni odveč povedati, da so kruh, ki so ga prej označevali z znamenjem križa, dali bolni živali. V Belih vodah je bil zelo znan Jakob Petkovnik-Križ-nik, ki je zagovarjal staro mast kot sredstvo po kačjem piku. Na sploh pa velja, da so pri vsaki hiši imeli staro mast, ki so jo po potrebi nesli komu zagovoriti za določen primer bolezni alf nesreče. V Ljubijskem grabnu je živel pred drugo svetovno vojno zeliščar Vrabič, ki je pripravljal razne zvarke in čaje. Ljudje pomnijo, da je bil v nasvetih zelo uspešen. mM i opio Kaj zijaš, popotnik? Boleče nasprotje med resničnim bliščem, ki so ga znali Lučani še ne tako davno s srcem pripraviti za svoj »Lučki dan« in med tistim, kar so pripravili minulo nedeljo za enako priložnost, je bilo očitno. Tisti, ki so to nasprotje resnično doživeli, so lahko le še zijali. In se je našel nekdo, ki bi celo to znal vnovčiti. »Samo štant še postavim in bom zijala prodajal«. Sušno mleko Ko vsi bijejo (in bijemo) plat zvona zaradi suše in katastrofalnega zmanjšanja pridelka, bo naši ljubi vladi ob vseh težavah najbrž pade! od srca vsaj en kamen (spet direktno na kmeta). Doma pridelane krme ne bo, kmetje bodo prisiljeni zmanjšati osnovno čredo, s tem bo veliko manj mleka in manj težav z njegovimi viški, in to dolgoročno. A ni krasno, ko vsi vpijemo po višji proizvodnji, nam tudi njeno zmanjšanje prav pride. Žunkovičev memorial Devetič so se v Šoštanju zbrali iz vse Slovenije, da se pomerijo na zanimivi tekmi s starimi gasilskimi brizgalnami. Tokrat so prišli iz petnajstih društev in s seboj pripeljali 17 brizgaln, od tega sedem ročnih. Večina jih je bila narejenih v začetku tega stoletja, najstarejše pa so bile narejene ob koncu prejšnjega. Kljub svoji častitljivi starosti so bile vse v odličnem stanju, lepo bleščeče in naoljene in sploh ne za v staro šaro. Sicer pa so jih v glavnem »komandirali« stari mački, ki so še vedeli kako se takšnim »mašinam« streže. Čeprav je bil boj za sekunde zelo napet, rezultati niso pomembni, bolj pomembno je to, da je prireditev uspela in da bo drugo leto jubilejna — deseta, gotovo še bolj pestra. Če bo na njej tudi kakšen gledalec več, kar si gotovo zasluži, pa bo vse skupaj še prijetnejše. Poznate koga, ki ni občutljiv za svojo čast? Ne poznate? Verjamem, jaz tudi ne. Celo za morilce in kriminalce, ki sede v ječi, vedo povedati da nekaj še klub vsemu dajo na svojo čast, kaj ne bi šele »normalni« ljudje. Toda dogaja se, da mnogi na to preradi pozabljajo mnogi pa sploh nikoli ne mislijo. Nekateri so za svojo čast strašno občutljivi. Kar bolni postanejo, če jim kdo kaj neprijetnega pove, zanimivo pa se do drugih obnašajo, kakor da so brez časti. Priznati je treba, da je danes vprašanje časti bolj aktualno kot je bilo nekdaj, čeprav so že srednjeveški vitezi pozivali na dvoboj, kadar je trpela njihova čast. Ljudje danes tudi pišejo, ne samo govorijo. Napišejo o svojem bljižnjem uničujoče sodbe, a niti malo ne pomislijo, kako bi bilo njim pri srcu, če bi drugi o njih kaj takega napisali. Odprite katerikoli časopis in si preberite pisma bralcev in prepričali se boste. Brezobzirno žališ drugega, pa se začudiš, daje užaljen in da si ga za vselej odbil. V tem so mnogi odrasli slabši kot otroci, ki še ne ravnajo po pameti. Tudi drugi imajo svojo čast, ki jim daje potrebno dostojanstvenost, da se ne spozabljajo do nizkotnih dejanj. Kdor drugemu jemlje čast, ga ponižuje. Zato se ne gre čuditi, če takim ponižanim ljudem res vse odpove in se prično pro-staško vesti. Nekateri direktorji, šef ali predstojniki so si čisto sami krivi, da jih njihovi podrejeni ne ubogajo. Če ima tak predstojnik slabo navado, da svoje ljudi ob vsaki priložnosti ozmerja z »izbranimi« izrazi, zlasti če to stori vpričo drugih, jim s tem vzame vso potrebno osebno čast, potlači jih in poniža. Ti ljudje mu potem s svojim kljubovalnim vedenjem samo vračajo to, kar jim je prej tako neljubeznivo posodil. Še bolj pa velja to za starše v razmerju do otrok: če jih zmerjajo in vpijejo nanje, se sploh ne smejo čuditi, da so tudi otroci izgubili spoštovanje. Še en važen vidik časti je: z njo namreč vzamemo človeku vso družbeno moralo. Čast je tisto, kar človeka dviga in mu pomaga vzdrževati ravnotežje z okolico. Kdor izgubi svojo čast pred ljudmi, si lahko dovoli vse. Dokler je še kaj časti v njem, mu ta ne dovoljuje, da bi se nesramno vedel, se pretepal in prostaško kvantal, se napil in obležal v obcestnem jarku, ali se družil z ljudmi sumljive preteklosti: a tudi obratno si človek s sumljivo preteklostjo ravno zato ker je čast izgubil, le težko družbeno opomore in zlepa ne najde ravnotežja v svoji okolici. Zanimiva je pripoved upravnika neke ameriške kaznilnice o presenetljivem srečanju, ki ga je doživel v svoji sprejemnici. Nekdo nepričakovano potrka na vrata njegove sobe. Vstopi bivši kaznjenec, ki so ga zaradi lepega vedenja odpustili predčasno iz ječe. Zdaj pa se zopet nepričakovano pojavi pred njim. »Joe, kaj pa ti tu? Odkod si prišel?« »Gospod, imel bi veliko prošnjo«. »Seveda, če jo le morem izpolniti«. »Ta tri leta, ki so mi bila podarjena, bi še rad do konca odsedel v ječi.« Upravniku je vzelo sapo. »Ali si ponorel, Joe, saj to je blaznost! Kdaj pa se hodi pameten človek v ječo ponujat?« Fant pa ga žalostno pogleda in nadaljuje: »Dve leti sem se zunaj korajžno držal, zdaj pa ne gre več. Kjerkoli sem delal so me vrgli iz službe, ko so zvedeli za mojo preteklost. Raje sem zaprt, kot da se ukvarjam z revščino.« Upravnik gaje skušal pregovoriti, a zaman. Fant se za trenutek zazre v svoje raztrgane čevlje, zmaje z glavo in zamrmra: »Potem — potem moram pač zapet kmalu kaj napraviti.« Odšel je ven — v revščino in njegovo upanje je bila — ječa. Terezija Grudnik pa zna »Svinjska Savinja« Mnogi kopalci ugibajo, ali je Savinja, biser savinjske narave, »svinjska« zaradi tisoče kopalcev, ki se letos umivajo v njej, ali pa je razlog med gradbenimi posegi v njeno strugo. Možno je oboje. Za umazanijo ljudi je kriva ljudska kultura, za onesnaževanje pa poplava. Vendar pa lahko optometrično ugotovimo, da bi lahko inšpektorji mirno omejili to »svinjarijo«. Prepovedali bi kopanje v času med 10 in 17 uro, ko vendarle vsakdo ve, da delovni ljudje nimamo denarja za morsko obalo (tudi morske obale skoraj nimamo več). Hkrati bi gradbenim delavcem naredili veliko, humano uslugo. Kako le naj v teh železnih strojih delajo čez dan ko vendar sonce zakuha do devetdeset stopinj?! Pa po lojtrci gor Pa po lojtrci dol... poje narodna slovenska ... Kitajska pa komaj malo drugače. Namreč, kitajska restavracija Šanghai & HREN ima napev v glavnem le »po lojtrci gor.« Na terasi te restavracije je namreč zacvetel »Zlatorog«, ledeno nežen laški pir, ki mnogim ne da več miru. Osebje ima iz kuhinje in kleti dostavo po trimetrski lestvi, (do nadaljnjega), ker baje mojster že vse predolgo meri stopnice. ŠANGHAJ pa se bo po novem imenoval »ŠANK-HAJ« (po slovensko) in bo pomenilo: ŠANK — HREN — ANTON - JANKO. Lučani se ne dajo Na otvoritvi Lučkega dne so bili prisotni v glavnem nast9pajoči — (otroci) v spremstvu staršev. Pomotoma (?) je na otvoritveni prostor zašel še kakšen radovednež. Prezgodnja ura, je bilo slišati kot opravičilo, ljudje še delajo. Ali ugotovitev: Saj je tujcev več, kot domačinov, žalostno. Pa so domačini potem sklenili, da tako pa že ne bo. Že naslednjega dne so se množično odzvali prijaznemu povabilu: Pridružite se nam še vi. In res je bilo tako. Jasna stvar. Saj je naslednjega dne šlo za ohranjanje tradicije izpraznjevanja kozarcev. Le komu še mar takratni olcarji! Kdo je večji? Ko je Franc Sever, »ta glavni« v Starem Velenju, kjer se pospešeno pripravljajo na jutri pričeto desetdnevno praznovanje ob obnovi tega dela mesta, prvič slišal reklamo za »Noč ob jezeru«, ki jo je posnel Vinko Šimek, je burno odreagiral. Vinko namreč to reklamira kot največjo zabavno prireditev v Šaleški dolini. Franc pa trdi, da to ni in ne more biti res. Ko se česa lotijo v Starem Velenju, so prav gotovo največji in najdaljši v Sloveniji. »Takšne prireditve, kot jo pripravlja Staro Velenje, ni niti v Sloveniji, kaj šele v Šaleški dolini«, pravi. Vinko Šimek' verjetno ne bo rekel nič, ampak bo počakal na dogodek. Le kaj si o svoji prireditvi mislijo organizatorji srečanja narodnozabavnih ansamblov na Graški gori? Vse se bo zgodilo ob istem koncu tedna. Kdo bo včeji, pa bodo potrdili obiskovalci. . . Ko smo se pred dnevi ustavili pri Tereziji Grudnik v Gaber-kah in se ozrli na njen vrt, smo menili, da je ena rekih ljudi, ki se ta čas ne jezijo zaradi velike suše. Kot verjetno vsakdo, tudi Terezija mnogo časa preživi v vrtu. Ko to, kar vsadi, dobro uspe je seveda zelo zadovoljna. Tudi letos, saj ji je zrastel zelo debel paradižnik, najtežji je imel kar nekaj čez »kilo« (kilogram in tri grame). In kje je razlog za takšno dobro letino? »V semenu, ki ga sama pripravljam,« je odgovorila. Menda ni treba dodajati, da na Terezijinem vrtu zraste tudi dovolj solate in drugih vrtnin. »Ja, imam tudi nekaj drobnega paradižnika, namenoma. Tega pa shranim v skrinjo za ozimnico (vos) »Če me nič ne veže, je v tej pasji vročini še časopis lažje brati. Nič zato, če me pri tem opazujejo, saj se oimanio česa stamo-vati!« »Agnihotra« v Velenju psihoenergoterapevt ROMAN JANISZEWSKI na tridnevni delovni obisk v apoteko z naravnimi zelišči in zdravili Kosobrin na Starem trgu. Ob sončnem zahodu pripravi v restavraciji Šanghai (brezplačno!) seanso, nekakšno meditacijo ob ognju. Skrivnost moči in pomoči ljudem s težavami je v prenosu kozmične energije s sposobnostjo psihoe-nergoterapevta na te ljudi. Kako poteka meditacija? Ob prižganem ognju, ki gori z neverjetno lepim, čistim plamenom, vsi ljudje, zbrani okrog Romana, gledajo v plamen ali v terapevta ter se zamislijo v svoje težave. Poiurna koncentracija povzroči posebno stanje, ki je lahko prijetno ali utrujajoče, včasih povzroči celo prehodni glavobol. Da v tem primeru ne gre za nobeno komercialno potezo, se lahko vsakdo prepriča. Naslednjič že 24. avgusta ob sončnem zahodu. JOŽE MIKLAVC Zanimiv dogodek, ki sem mu bil priča, meditacija z odprtimi očmi, se v Velenju ponavlja vsak mesec. To je prvi dan, ko pride Roman Janiszemki ob magičnem ognju Vsakdo ima svojo čast Pred 2. državnim prvenstvom »Rudarji« niso sledili drugim V nedeljo se bo na igriščih širom po Sloveniji pričelo 2. državno nogometno prvenstvo, slovenski nogometni vrtiljak pa bodo že v soboto pričeli nogometaši Rudarja. V uvodnem srečanju se bodo namreč v Ljubljani srečali z najmočnejšim tekmecem, državnim prvakom SCT Olimpijo. Pogovor o stanju in pričakovanjih v NK Rudar torej ni naključen. ŽRK LIR Velenje • Najprej ima besedo predsednik skupščine kluba Janko l.ukner: »Po I in maratonskem državnem prvenstvu smo si v upravi zadali tri naloge. Prva je bila dopolnitev organiziranosti, jo prilagoditi razmeram in zagotoviti večjo učinkovitost. Upam, da smo uspeli in bo tudi uprava prispevala delež k uspehom nogometašev v novi sezoni. Druga je bila zagotoviti normalne pogoje za priprave in tekmovanje, pri čemer je vse več problemov, vendar upam. da bomo z novimi sponzorji uspešni. Tretja je bila zagotovitev res strokovnega vodstva in priprava ekipe za dobre rezultate « Za gledalce ekipa najbrž ni tista »prava«, okrepitve so skromne, odšli so trije igralci, boste zdržali konkurenco skoraj čistih profesionalcev? »Ekipa je v skladu z dolgoročno usmeritvijo kluba, to je naslonitev na lastne moči. Tudi letos smo jo dopolnili predvsem z mladinci in to je prvi način. Da najboljših igralcev ne moremo vedno zadržati, so »kriva« sredstva. Za mlajše selekcije jih še nekako zagotovimo, pritok za prvo ekipo pa je odvi§|n oa sponzorjev in podpore gledalcev.« Kaj pa ostali pogoji, stadion denimo? »Najprej moramo zadostiti formalne pogoje, ki jih zahtevata slovenska in mednarodna zaveza, predvsem pa zagotoviti normalne pogoje za gledalce. to pa je tribuna, ki jo bomo skušali urediti še letos. Sicer so pri samem stadionu velik problem že sredstva za sprotno vzdrževanje. Stadion je mestni objekt, sredstev ni, zato si pomagamo na vse mogoče načine, ena izmed rešitev ni, zato si pomagamo na vse mogoče načine, ena izmed rešitev pa je gotovo njegova vključitev v nastajajoči center Jezero.« In pričakovanja pred novo sezono? »Uvrstitev v sredino lestvice in oblikovanje ekipe za prihodnje leto.« # Posebno mnenje ima predsednik upravnega odbora kluba Herman Ar-lič: »Rudar bo imel med vsemi 18 ekipami zanesljivo najmlajšo ekipo in to ie izredno smela poteza nas vseh. Tako mlada ekipa gotovo rabi podporo vseh, gledalcev, novinarjev in drugih. Pričakovanja so namreč v svojevrstnem nasprotju. Zahtevamo uspehe, obenem pa.ekipo z lastnimi igralci. Časi 70-it let so mimo. Takrt je Rudar pobral igralce od vsepovsod in doživel ogromno kritik. Sedaj imamo samo doma vzgojene igralce in smo torej izpolnili zahteve, zato pa bodo morali navijači včasih potrpeti, stisniti zobe, ko bo zaškripalo pri rezultatu, dati podporo ekipi. Dejstvo je, da je Rudar zadnji dve leti vodilni klub v regiji v vseh kategorijah, mladinci so bili finalisti slovenskega pokala in tako naprej. Rudar ta mesta in vlogo mora zadržati, prv tako velike talente, zanje pa rabimo sredstva. Če bo usahnila pomoč za najmlajše seleteije, bo to pomenilo samo še nazadoranjp. Vsi b klubu želimo, da bi Rudar prikazal dobro igro, da bi privabil čim več gledalce in bi se z njihovo pomočjo ter z malo sreče uvrstil v sredino lestvice in se uvrstil čim višje v pokalnem tekmovanju.« • Najbolj poklican za oceno možnosti mlade Rudarjeve ekipe je seveda trener Drago Kostanjšek. »Pri ustvarjanju ekipe seveda nismo sledili številnim drugim ligašem, ki so se okrepili z nakupi dragih igralcev. Spremembe v ekipi so vseeno očitne. Zapustili so nas Goršek, Pranjič in Ma-grič, v svoje vrste pa smo vključili mladinca Javornika in Arliča, iz Avstrije se je vrnil vratar Čanič, iz Slovenj Gradca Jurčec, iz tega kluba je prišel tudi mladi Vidovič Inker iz Za-prešiča pa nam je posodir obetavnega Brajdiča. To je seveda dopolnjevanje ekipe, prva okrepitev je, če dobri ekipi dodaš odličnega igralca. Mi smo se Drago Kostanjšek torej letos spet naslonili na mlade igralce, naš cilj je dobra igra.« Že kar v I. kolu najtežji nasprotnik, je to dobro ali slabo za ekipo in njen start v naporno prvenstvo? »Če bo veljalo — slab začetek, dober konec — potem lahko precej pričakujemo. Olimpija je velik favorit, mi pa gremo v Ljubljano pokazat lepo in odprto igro, samo branili se ne bomo. Tudi lani se nismo in kljub obema porazoma z igro nismo razočarali. Sicer pa je pozornost Olimpije usmerjena v evropsko tekmovanje, mi smo nekako v drugem planu, vseeno pa seveda ne bo lahko. Kakršenkoli uspeh bi bil za ekipo velika spodbuda za naprej, torej lahko le pridobimo, čeprav čudežev nihče ne pričakuje.« • Kljub mladosti je bil Amir Ka-rič v lanskem letu eden najboljših Rudarjevih igralcev in tudi letos veliko obeta. Uveljavil seje kot mojster prostih strelov. Bo tudi letos tako? »Moralo bi biti. Veliko sem dodatno treniral za krepitev telesnih moči. Pomagal mi je atletski trener, posebej sva trenirala s kapetanom Matjažem. Matjaž Crikl Samo dober trening je pogoj za dobre strele in igro.« Bo letošnje prvenstvo za mlado ekipo težje od lanskega? »Ne. Lažje bomo igrali, odnosi med igralci so dobri, prav tako s trenerjem in upravo. Uvrstiti se moramo med deset najboljših. Tekma z Olimpijo bo težka, vendar s pametno igro in malo sreče lahko tudi kaj dosežemo, vnaprej se ne bomo predali.« • Najboljši igralec in strelec v lanski sezoni ter kapetan ekipe Matjaž Cvikl je tudi dobil besedo. Navijači pričakujejo, da bo ponovil lanske dosežke. Jih bo? »Če to pričakujejo, bom dosežke skušal vsaj ponoviti. Ekipa je sicer malo oslabljena, smo med najmlajšimi v ligi, vendar v njej igramo že nekaj let, zato se morajo letos rezultati tudi pokazati. Liga je letos manjša, konkurenca hujša, tokrat bodo izpadle štiri ekipe, vendar Rudar ne bo med njimi. Uvrstili se bomo do desetega mesta.« Navijači so se najbolj razveselili njegovega ostanka v Rudarju. »Vesel sem tudi sam. Letošnji prestopni rok je bil najslabši doslej. Odškodnine so za naše razmere ogromne. Za mene recimo 25.000 DEM in še vsi ostali stroški zraven. V Velenju imam tudi službo, ostal bom še letos, potem bomo videli.« Kako bo torej z goli, z igro, kako bo v soboto? »Dobro sem pripravljen in zadovoljen z razporedom. Olimpija bo z mislimi v Talinu, zato je bolje, da igramo z njo v I. kolu, sicer pa moraš igrati z vsakim. Lani smo obakrat igrali dobro z njimi. Drago pač ne pozna obrambne igre in njegova zasluga je, da igramo za napad, za gledalce, čeprav bi morda z bolj obrambno igro dosegli kakšno točko več. Vendar ima trener prav, gledalci pa naj nam pomagajo, da bomo vsi zadovoljni.« (vos), Uspesen nastop na Švedskem Kot smo v Našem času že napovedali, so se Svetovnega prvenstva v radijsko vodenih modelih motornih čolnov udeležili štirje slovenski tekmovalci, med njimi dva iz Velenja. _ Avgust Škoflek in Jani Melanšek ter vodja ekipe Igor Naraks, so zares dostojno ponesli na Švedsko, v kraj NYKOPING pri Stock-holmu, našo zastavo ter svoje modele, ki so jih temeljito preizkušali že na naših tekmovanjih. Desetdnevno bivanje na švedskem je bilo, po besedah najuspešnejšega tekmovalca naše ekipe, JANIJA MELANŠKA, naporno in zanimivo. Če dodamo temu še štiri dni za potovanje, so domov prispeli srečno a precej utrujeni s sedmim mestom v kategoriji 5,6 ccm je MELANŠEK dosegel daleč najboljšo slovensko uvrstitev na kakšnem svetovnem prvenstvu s čolni na daljinsko vodenje (npr. leta 90 v Avstriji le 32. mesto). S tako imenitnim rezultatom ter z dobrim nastopom celotne ekipe, so fantje naredili veliko reklamo, ki bo na septembrsko mednarodno tekmovanje na Plevelovem jezeru, pripeljala več tekmovalcev iz tujine kot doslej. Tudi Škoflekova uvrstitev na 21 mesto je omembe vredna, saj moramo vedeti, da imajo v veliki večini držav neprimerljivo boljše materialne in tehnične pogoje za trening ter tekmovanja. Reprezentantje, ki so se dobro odrezali na tem SP, se želijo zahvaliti nekaterim sponzorjem, ki so jim potovanje omogočili. Mi jim lahko ob tem le iskreno čestitamo! JOŽE MIK L A VC Reprezentanca Slovenije Ob šoštanjskem jezeru, ki je zaradi suše redno manjše, so se v soboto popoldne zbrali ljubitelji namakanja trnekov. Kar 40 se jih je odzvalo povabilu Turističnega društva Šoštanj in Ribiškega društva Paka. V soparnem popoldnevu so metali vabe in na suho tudi ribe, končali pa so okoli 19. ure. Potem je bilo na vrsti še tehtanje in seveda razglasitev zmagovalcev »Lova na veliko ribo«. foto: (bzj Smučarski skoki Turneja podmladka Alpe-Jadran Konec avgusta se bodo mladi skakalci dežel Alpe-Jadran znova srečali na turneji, tokrat že četrti po vrsti. Starejši pionirji ter mlajši in starejši mladinci se bodo najprej pomerili v Velenju. Tekma bo v nedeljo, 30. avgusta, pričela se bo ob 14. uri, v soboto pa bodo ekipe na velenjskih skakalnicah trenirale. Naslednja tekma bo 5. septembra v Eise-nerzu. Za pokal Kranja Na tekmi za pokal Kranja so se velenjski pionirji dobro odrezali. Pri pionirjih do 13 let je zmagal Miklavžina pred Hriberškom, Zapu-šek je bil osmi; do 14 let je Kokolj osvojil peto mesto, do 15 let pa je prepričljivo zmagal Jerele. Luka odličen v Nemčiji Na četrtem mednarodnem tekmovanju za skakalce od II do 14 let starosti je v Garmisch Partenkirchnu nastopilo 51 skakalcev iz osmih držav. Šest slovenskih skakalcev je osvojilo kar štiri prva mesta, ekipno pa je bila Slovenija druga. V slovenski reprezentanci je bil tudi Luka Ograjenšek, ki je ob drugem mestu z ekipo zmagal tudi v svoji kategoriji, v skupni razvrstitvi v vseh kategorijah po štirih tekmah pa je bil četrti. Ob trenerju slovenske selekcije Andreju Tominu je bil tudi' velenjski trener Darko Kaligaro. Končno pravi pokrovitelj Že dosedanja pomoč Lira so potrdili s pogodbo, ki pomeni tudi novo ime — ŽRK LIR Velenje Za velenjski ženski rokometni klub je bila sreda v minulem tednu pomemben dan. Tega dne so se zbrali v prostorih Gostove restavracije Jezero kjer sta predstavnik kluba Marjan Klepec in direktor zasebnega podjetja LIR — trgovina z gradbenim materialom Ljubo Srnovršnik podpisala pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. S tem podpisom so se v klubu gotovo rešili najhujšega bremena, ki jih je težilo zadnjih nekaj let, še posebej v minuli sezoni. Spomnimo se, klub je bil v minulem prvenstvu v tako velikih finančnih težavah, da so celo razmišljali o izstopu. Zato ni čudno, da sta bili ob podpisu pogodbe veseli obe strani. Marjan Klepec: »Član kluba sem že 13 let in najmanj toliko časa smo se ubadali s finančnimi težavami ter iskali pokrovitelja. Končno smo ga dobili. Prepričan sem, da nam sedaj ne bo več treba misliti na izstop, da ne bo več vsakodnevnih skrbi za vsak tolar. Brane Dobnik, trener To je nov preobrat v delovanju kluba, ki pomeni pot navzgor.« Zadovoljen je bil tudi Ljubo Srnovršnik, ki je ob podpisu optimistično napovedal igro za sam vrh, ali natančneje — obljubil je državni naslov, ob tem pa seveda igranje v evropskih tekmovanjih z evropsko ekipo. »V Velenju je res veliko klubov, vendar sodim, da lahko rokomet doseže največ. To konec koncev potrjuje tudi igra v minulem prvenstvu, ko so igralke osvojile tretje mesto, pa čeprav so ekipo pestile poškodbe ključnih igralk,« je dejal. Sonja Zidar, kapetanka: »Upravi bo sedaj lažje, nas pa pogodba obvezuje, da bomo trenirale in igrale z vsemi močmi in dosegle tisto kar pričakuje od nas sponzor in seveda vsi ljubitelji rokometa v Šaleški dolini.« Ob igralkah pa ta podpis pogodbe seveda najbolj obvezuje trenerja Branka Dobmika. »Sporazum je bil podpisan v zadnjem trenutku, saj je bilo nezadovoljstvo igralk že kar precejšnje. Menim, da z zavzetim delom lahko izpolnimo naš cil j, to je osv ojitev državnega naslova. Da sodimo v sam vrh slovenskega rokometa, je potrdilo tudi minulo prvenstvo, ko smo bili kljub pomanjkanju denarja in poškodbam, ki so pestile igralke, jesenski prvaki, na koncu pa tretji. Za novo prvenstvo, ki se bo začelo oktobra, v ekipi ne bo sprememb, v našem dresu bo le eno novo ime, to bo kadetska reprezentantka Vidmarjeva iz Kopra. Podobno kot drugi klubi tudi mi razmišljamo o pravi okrepitvi iz tujine.« (vos) Košarka — v soboto turnir Košarkarji Elektre so že pričeli s pripravami na novo sezono, obenem pa bodo v soboto, 15. avgusta, v Šaleku pripravili močan turnir. Ob 16. uri se bodo v tamkajšnji telovgadnici najprej srečali z Micos Marcusom iz Kopra, v drugem srečanju se bosta ob 18. uri pomerila Micos Marcus in Rogaška Donat Mg, ob 20. uri pa bo še tekma med Elektro in Rogaško Donat Mg. (ml) Kolesarska sekcija RLV Vrnili so se s poti po Sloveniji Kolesarska sekcija Rudnika lignita Velenje deluje peto leto in vključuje 44 članov. Nekateri med njimi so zelo aktivni. Recimo Zdravko Podkoritnik, ki se je prejšnji teden skupaj s kolegi vrnil s kolesarske transferzale po Sloveniji, dolge 1210 kilometrov. Pot so začeli I. avgusta pred velenjsko pošto, ob 7. uri zjutraj. Namenili so se proti Mislinji do Slovenj Gradca, čez mejni prehod Vič do Rateč in Gozda Martuljka, kjer so prenočili. Naslednji dan so kolesarili do Kranjske Gore, čakal pa jih je strmi vzpon na Vršič in vratolomen spust v dolino Trente, pot so nadaljevali po dolini Soče do Nove Gorice, po Italiji do Trsta, in potem čez Škofije v Ankaran, kjer so prenočili. Trgovina SP0RT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, S$UA$H, BADMLNT0N , Tretji dan so počivali, po 400 kilometrih je bilo to nujno. Od tu so nadaljevali pot v Dolenjske toplice, kjer so prenočili. Nato jih pot vodi v prelepe Banovce pri Ljutomeru, kjer so se za nekaj časa ustavili, potem pa krenili proti Blatnemu jezeru in nazaj v Banovce. Zadnja etapa jih vodi proti domu, najprej do Gornje Radgone, kjer spet prečkajo mejni prehod in po Avstriji do Radelj ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec v Velenje. Za pot dolgo 1210 kilometrov so potrebovali, ko so preračunali 45 ur! Spremljala jih je vročina, ki je bila neusmiljena. »Takšne poti so za nas izziv, za to porabimo del svojega dopusta, letos nam je finančno pri tem pomagal rudniški sindikat. Kolesarili pa smo: Drago Jamnikar. Dušan Dovec, Karel Laznik in jaz, v katrci pa sta nas spremljala Stanko Videmšek in pa Cveto Jovan. Veliko treniramo, udeležujemo pa se tudi različnih maratonov. Predno smo se napotili na to pot, je vsak od nas že prekolesaril okoli 3000 kilometrov,« nam je ob vrnitvi povedal Zdravko Podkoritnik. (mkp) Ne boste se imeli nad čim pritoževati, morda le nad vročino, kar pa tako počnejo vsi okoli vas in tudi to ne bo opazno. Veselja in dobre družbe bo na pretek, tu in tam pa vas bo zagrabila slaba vest, ker morate še pred jesenjo spraviti pod streho zelo važno obveznost. Čas za to si boste vzeli šele prihodnji teden, ker pa so vam zvezde naklonjene, bo šlo vse, kot po maslu. Partner bo osvežujoče prijeten. BIK od 22. aprila do 20. maja Nikoli si niste mislili, da se vam lahko zgodi tudi to. Brezdelje vam bo namreč pričelo krepko presedati. Posledica tega bo tudi dolgčas, ki vas bo pestil skoraj ves teden. Nekaj svetlih trenutkov v družbi starih prijateljev vas sicer čaka, tistega »ta pravega« pa ne bo. Ko boste dobili finančno poročilo, 1?oste najprej slabe volje, a že kmalu za njim bodo prišle ugodne novice na tem področju. Krepko finančno injekcijo pa lahko pričakujete šele v sredini prihodnjega meseca. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Življenje ste si končno vsaj za silo uredili tako, kot si sami želite. Res imate včasih v ustih še grenak priokus, muči vas tudi občutek prevaranosti. Sčasoma boste spoznali, da vam k temu izdatno pomaga vaša bujna domišljija in stvari se bodo kar same postavile v red. Vsi, tudi tisti, ki imate stalnega partnerja, boste ves čas na preži in celo ugotovili, da je okoli vas kar nekaj zapeljivih ljudi. Najbolje se boste ujeli s tistimi, ki so rojeni v znamenju strelca. RAK od 22. junija do 22. julija Tako pestrega poletja, kot ga preživljate letos, nikakor niste pričakovali. Tudi v prihodnje skoraj ne bo dneva, ki bi se vam ne zdel prekratek za uresničitev vsega, kar si boste zamislili. Priznati si boste morali, da vam kondicija ob vseh aktivnostih počasi popušča, nikakor pa ne boste spremenili načina življenja. Še nekaj se ne bo spremenilo — spuščali se boste iz avanture v avanturo in pri tem neizmerno uživali. Nekaj pa je v tem tudi samopotrjevanja, kajne? LEV od 23. julija do 23. avgusta Imeli boste zelo nemiren spanec, oseba, ki ga povzroča, pa tega niti približno ne sluti. Čas je kar pravšnji, da ji to nekako sporočite in verjemite — že kmalu boste spali bolje in večkrat v dvoje. Problemi sicer bodo, pa jih sploh ne boste hoteli registrirati. Tako, kot se počutite zadnje čase, vam namreč povsem ustreza, zato si radikalnih sprememb ne želite. Previdni bodite le na cesti, tu ste zadnje čase precej neskoncentrira-ni. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Morali se boste naučiti popuščati, sicer se vam kaj lahko zgodi, da bodo naslednji dnevi minevali v nenehni napetosti in prepirih. To vam ne bo lahko, saj slutite, da imate prav. Nasprotna stran pa tudi ne bo popustila. Težav nikar ne utapljajte v razno raznih omamah, ker ste z zdravjem precej na psu. Bolje bo, da se odzovete vabilu stare klape, morda se boste znali sprostiti tudi čisto naravno. TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra Ne morete se znebiti občutka, da je najboljše, če se zanašate le na sebe in nikogar drugega. In ravno zato skoparite s prostimi dnevi in oddihom. Če boste nadaljevali v takšni smeri, bodo ljudje, ki imajo z vami vsak dan opravka, pričeli verjeti, da ste zasvojeni z delom. Poleg tega oddih potrebujete, pa ne le vi, tudi vaša družina. Pohvale bodo deževale, vi pa se boste zaradi njih dobro počutili. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Zadnje čase preveč zanemarjate stare prijatelje, ki vam po eni strani to krepko zamerijo, po drugi pa so se popolnoma oddaljili od vaših pričakovanj. Našli ste svoj svet, v katerem resnično uživate in prav nihče vam tega ne more vzeti. In vam tudi še nekaj časa ne bo. Čeprav okolica ne razume vašega početja, je to očitno prava pot za vaš notranji mir. Le denarja vam bo pričelo primanjkovati za vse vaše konjičke. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Postali ste slab igralec, saj vas bo marsikdo spregledal. Dosedaj vam je večinoma uspevalo skrivati občutja pod plaščem nedostopnosti in vzvišenosti, tokrat bodo čustva premočna. Morda imate tudi malo nesreče, ker so okoli vas ljudje, ki znajo zelo dobro opazovati. Po nekaj srečnih tednih se bo tako na čustvenem področju pri stalnem partnerju spet zataknilo, pri simpatiji pa bo stvar vedno bolj očitna. In tudi lepa. Tega, da ste velikokrat krivični, ne boste priznali. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Ne le okolica, tudi sami boste pričeli spoznavati, da se vse preveč podrejate in pri tem izgubljate. Mencanje in neodločnost vas lahko v bližnji prihodnosti drago staneta, zato se poskušajte vzeti v roke. Čeprav dajete občutek, da dobro obvladate situacijo, vam nekaj niti že uhaja iz rok. Še najbolje bi bilo, če bi se uspeli umakniti iz svojega okolja. Finančnih problemov ne bo velikih, zdravje bo tudi dobro, nekaterim od vas bo to že dovolj za uspešen teden. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja V naslednjih dneh boste zelo redkobesedni, čeprav zato ne boste imeli nobenega pravega razloga. Če se skušate na ta način izogniti prepirom, vam ne bo uspelo. Vojna, ki vihra v vaši notranjosti, je zaenkrat le priprava na ofenzivo, saj vam bo slej kot prej prekipelo. Takrat boste neprizanesljivi, po boju pa potešeni. Izgledov, da bi bili zmagovalec vi, je veliko. Veliko časa boste posvečali sebi in svojemu izgledu, kar bodo opazili tudi drugi. RIBI od 19. ebruarja do 20. marca Oblaki so vam še vedno bližje kot trda tla. Krivdo valite na druge, pa niste tako nedolžni. Postavite se v položaj vašega partnerja in malce premislite. Če boste pošteni, ima po svoje prav. Občutek osamljenosti, ki bo vse skupaj povzročal, vas ne bo minil, čeprav boste ogromno delali. In vedno znova prihajali do zaključka, da nekaj v vaši zvezi že dolgo ne »štima«. Le od vas je odvisno, ali se boste odločili za radikalen korak, ki ima lahko zelo nepredvidene posledice. Jabolka za lepoto dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837 Na drevju že zorijo prva jabolka, zato sem se odločila, da vam napišem nekaj nasvetov, kako jih uporabiti. Sicer je jabolko sadje, ki ga lahko dobimo v vseh letnih časih. Vendar so ravno te prve najbolj bogate z vitamini in minerali. Prednost tega sadja je, da ne povzroča alergijo, tako jih lahko jedo vsi. Je idealen sadež za prehrano malih otrok. Tudi če ste na dieti si lahko privoščite jabolko, ker je nizkokalori- čno, vašemu organizmu pa bo podarila zdravje in osvežitev. Jabolka so že od nekdaj uporabljali kot zdravilen sadež. — AFTE so spremembe na sluznici v ustih in so lahko zelo neprijetne in boleče. V 200 gramih vode kuhajte 10 gramov jabolčnih pečk in sicer 5 minut. Dobljeno količino pustite, da se ohladi, nato precedite. Večkrat na dan si s to tekočino splaknite usta. — Tudi pri artritisu in revmatizmu se lahko zatečemo po pomoč k jabolkam, kajti uspešno odstranjujejo iz organizma vse škodljive kisline in to zaradi združi- tve rastlinskih kislin in kalija. 3 jabolka dobro operite, nato jih z iglico večkrat preluknjajte in jih kuhajte 15—20 minut v enem litru vode. To ohladite, dobljeno tekočino oz. napitek pa lahko uživate kot diuretik in antirevmatik. Priporočljivo je, da ga uživate večkrat na dan. - Če imate utrujene in razcepljene lase si skuhajte 50 g jabolčnih pečk v 100 gramih vode. Ohladite in nato precedite. Ta pripravek uporabite kot zadnjo vodo za izpiranje las pri pranju. — Jabolka lahko uporabite kot masko za suho kožo. Olupljeno jabolko nari-bajte in jo postavite za nekaj minut nad paro. Vanjo primešajte še malo kvasa in pustite, da se vse skupaj ohladi. Pripravljeno zmes si nanesite na obraz. Deluje naj 15—20 minut, nato si obraz sperite z mlačno vodo. Kot vidite so jabolka zelo zdravilna. Ne bo dolgo, pa bo na vrata potrkala jesen in z njo seveda nadležni prehladi. Svetujem vam, da si v tem primeru skuhate jabolčni kompot, ga ohladite in zasladite z 2—3 žlicami medu. Uživajte ga v toku celega dneva, še posebno pa je priporočljivo pitje tega pripravka pred spanjem. sodobnega sveta Moda, povezana z mladimi, ki ne prenesejo utesnjenosti in strogih, klasičnih linij, je povezana z jeansom, ki ima korenine na divjem zahodu in cowboyih. Jeans, letos tudi v papa-gajasto živih barvah seveda ostaja, veliko vprašanje je, če bo zaradi vseh svojih dobrih lastnosti sploh kdaj izginil. Vendar ga bomo letos srečevali mnogo bolj kot prejšnja leta v kombinacijah, ki resnično spominjajo na čase divjega zahoda. Veliko dodatkov ob cowboykah za to sploh ne potrebujemo. Skoraj obvezna novost je brezrokavnik z resicami, narejen iz velurja ali trpežnega blaga, črne ali rjave barve. Ko se bo malce ohladilo pa podobna jakna. Resice, poudarjene zadrge, poudarjeni okrasni šivi, kakšen indijansko obarvan or-nament — predvsem to potrebujete. Brez cowboyskih škornjev vam bo vsekakor manjkal tisti detajl, ki vse skupaj začini. Če je takšen stil pri vas že osvojen, boste jeseni zelo modni . . . Cowboyi Počešite si lase navzgor zahtevnega. Preproste oblike pričesk so dnevne pričeske. Prednost česanja las je v tem, da las ni potrebno umivati, seveda če niso prekomerno zmaščeni. Lasje naj bi segali vsaj do ramen in že je mogoče stilirati pričesko »gor«. Predstavljam vam nekaj variant pričesk, kot je razvidno na slikah. Lasje so lahko speti nizko, torej na zadnjem delu glave ali visoko na zgornjem delu glave. Ustvarijo se lahko umetni valovi, vrtinci, dodajo trakovi, mašne, okrasne lasnice, umetno cvetje, lasni vložki različnih barv ali v naravni barvi las. Uporabite še nakit, ki je lahko bogato voden, dnevni make-up ... Le z malo truda in veliko domišljije se porajajo ideje, uporabite jih, posve- tujte se s svojim frizerjem, zagotovljen bo nov videz, z njim pa bo tudi počutje boljše. RAJKO PEČNIK — frizer inštruktor v podjetju Brivnice in česalnice Velenje Kot pika na »i«, moda 60 let v pričeskah, ponuja spenjanje las. Te pričeske so tre-tirane kot večerne pričeske, vendar lahko tudi dnevne in za vsakršno priložnost. Dekleta in dame počesane v tem stilu boste v koraku z modo. Pričeska »gor« se bo ujela v celoto tudi, če boste oblečeni v jeans. Pričeska, kjer so lasje speti, bo obstojna več dni, saj so lasje »natu-pirani«, speti z lasnicami, za-lakirani, utrjeni z utrjevalci (gel, pena, ehoton), z barvnimi utrjevalci — obenem ni-ansirate lase. Stil česanja je raznolik od najpreprostejšega do zelo Univerza za tretje življenjsko obdobje Veselo v šesto leto Lani smo udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje zelo slovesno proslavili petletnico delovanja tovrstnega izobraževanja v občini Velenje. Proslavljali smo delovno, s skupnim srečanjem vseh udeležencev — študentov. Srečni smo bili, saj smo v praksi dokazali, da pride v tretjem življenjskem obdobju do izraza naša osebna kultura, tista prvotnejša, naravnej-ša, manj naučena kultura, ti- sta bolj razmišljujoča. To je človekovo kulturno obdobje, pravi Jung, ko človek poišče smisel svojega bivanja v sebi in drugih, v tistem kar je lepo, človeško, razvojno. Politiki so si izmislili besedo »kvaliteta človekovega življenja«. Kako revno poimenovanje nečesa, kar je neizmerljivo, in tako zelo osebno, še posebej, ko ima človek velik kos življenja za seboj. ' Skozi življenje posvetimo svoje moči ozkemu, poklicnemu področju in pri tem škodimo svojemu širšemu kulturnemu obzorju. Za celo vrsto dejavnosti pravimo: »S tem se bom ukvarjal, ko bom v pokoju.« Univerzo za tretje življenjsko obdobje smo zato posvetili izobraževanju, razvoju, radosti skupnega življenja, človeku. To je univerza slušateljev, urejena po načelih prava običajev. Običaji pa, ve se, zaživijo le tam, kjer so ljudje povezani v skupnost. Pravila niso napisana in ven-. dar jih vsi spoštujejo. Zakaj? Zato ker so njihova. Pri utiranju poti naše Univerze za tretje življenjsko obdobje gre velika zasluga prvim mentorjem izobraževalnih krožkov: Jožetu Hudalesu, Martini De Costa, Darji Jo-ger, Slavki Mijoč, Manci Potočnik, Vereni Šulek in Angelci Vutkovič. Kasneje so se jim pridružili še: Anton Skok, Marjan Pistotnik, Marija Kuzman, Milan Štumber-ger, Marija Klemenšek, Tanja Meža, Milena Hudej in Bernarda Dobnik. Župan brez »Kažipota« in »Kažipot« brez oblasti Ena nič kaj lepih značilnosti slovenskega vsakdana je prepiranje o stvareh, ki se jih da z dobro voljo in sposobnostjo komuniciranja hitro razrešiti. Primer ponesrečenega dialoga (ki traja seveda že predolgo in — kako značilno — niti nima zveze z vsebino problema) je tudi dveletno »zaviranje mladinskega turizma« oz. spor med županom Velenja in šefom velenjskega Kažipota. Nekako dve leti bo tudi, kar sem v imenu Liberalno-de-mokratske stranke podal pobudo, da se problematika velenjskega mladinskega turizma uvrsti na dnevni red zasedanja Skupščine, obenem pa se pripravi ves razpoložljiv material, s katerim bi bilo moč zagotoviti nadaljnji razvoj mladinskega turizma (predvsem prostorske možnosti, vključno z ustanovitvijo sprejemnega centra za mlade popotnike — youth hostel). Kasneje je bil opravljen tudi pogovor med županom in Kažipotom, ki smo ga skupaj pripravili krščanski demokrati in liberalni demokrati. Res je, da kakšnega večjega učinka od tega pogovora ni bilo. Kažipotovci so zahtevali vrnitev objekta (torej ne le jamstvo!), kijim je bil odvzet (vrtec Mojca). Zupan pa te obljube seveda ni mogel niti smel dati. Kolikor se spominjam, je bil dosežen dogovor, da se Kažipotu omogoči delovanje in prostor (kar je bilo opravljeno) in da se prek Sekretariata za družbene dejavnosti proučijo možnosti za vrnitev objekta, ki je bil tedanji Počitniški zvezi začasno odvzet leta 1968. Sekretar mag. Hozjan je sam nenehno poudarjal, da je v Velenju obremenjenost vrtcev prevelika in da je — če občina dotični objekt vrne Počitniški zvezi — potrebno najti nove prostorske možnosti za te vzgojno-varstvene oddelke. Zadeva pa je seveda močno povezana s splošnim pomanjkanjem denarja za nove investicije in ideja je takrat začasno propadla. Očitno je, da Kažipotu sedaj potrpežljivosti zmanjkuje. Na njihovem letnem zboru smo tako lahko slišali iz ust. g. Tanška ploho nič kaj lepih besed na račun g. župana in g. Hozjana. Z marsičem se takrat nisem strinjal, predvsem pa ne z načinom in tonom, ki ga je g. Tanšek uporabljal pri obravnavi konkretnih ljudi. Pot, ki bila edino prava in bi lahko rodila uspeh, je pot pogajanj. Z argumenti, ki pa jih Kažipot nedvomno ima, bi se dalo nedvomno več doseči, kot pa s pavšalnim zmerjanjem in užaljeno izsiljevalsko držo. Zato predlagam Kažipo-tovcem, da vendarle malce uporabijo argumente in trezno glavo (prvi korak je lahko naštevanje dejstev Boštjana Napotnika v prejšnji številki Našega časa!) in najprej pripravijo svoje lastne predloge, ki jih bo možno uresničiti. Z besedami, ki jih v svoji zagnanosti včasih nekontrolirano uporablja g. Tanšek (verjamem, da v dobri veri!), se ne bo dalo veliko iztržiti. Posebej ne od g. Semečnika (pa verjetno tudi, če bi npr. bil župan kdo drug), ki je prav z metodo, ki jo rad uporablja g. Tanšek, torej metodo diskvalifikacij, jasno pokazal, kako se da polemiko spraviti v slepo ulico. Pri tem pa seveda nihče ne pomisli, da se pri tej polemiki kopja lomijo na plečih tistih mladih, ki bi radi potovali, spoznavali svoje vrstnike in druge dežele. Zato predlagam, da se g. Hozjan (kot sekretar pooblaščenega sekretariata) in predstavniki Kažipota pogovorijo. Nikakor se namreč ni mogoče znebiti vtisa, da bi se ob konkretnih predlogih dalo narediti precej več. In hitro bi se dalo ugotoviti, kdo »zavira mladinski turizem«. Ob takih odnosih sedaj nedvomno oboji. Eni, ker prenašajo nepotrebne čveke, na drugi strani pa (iskreno) zagotavljajo, da so storili več kot je bilo v njihovi kompetenci in seveda predvsem tudi tisti, ki menijo, da bodo z lakonskim ugotavljanjem »da je oblast zanič« storili kaj več za dobro funkcioniranje popotniškega turizma, obenem pa se ne zamislijo nad svojimi (preživelimi) načini komuniciranja s partnerji. To pa ni nič kaj dobra popotnica v nadaljevanje dosedaj dobrih odnosov med partnerskimi mesti ši-rom po Evropi. Zato ko govorimo o izmenjavi stikov med deželami, narodi in ljudmi, naj zaživi tudi izmenjava tukaj in zdaj. V Velenju — na relaciji zainteresi- ranih (Kažipot) in odgovornih (pristojni občinski organi). Dragan Martinšek Liberalno-demokratska stranka Počitniška zveza in njen Kažipot Ob poplavi člankov z negativno vsebino o POČITNIŠKI ZVEZI in njenem 100-letnem delovanju v Sloveniji je prav, da si natočimo čistega vina, da bi lahko zazrli resnico o njenem delovanju in poslanstvu, ki ga opravlja že 100 let v tem delu EVROPE. Naslovi, ki so se v zadnjem času pojavljali, kot npr.: KAŽIPOTOVCI ŽUGAJO... ZATIRALEC ODDIHA itd. so več kot tendenciozni in ne prinašajo specializirani mladinski turistični organizaciji nobenega napredka. Povejmo raje, da je OBČINSKA ORGANIZACIJA POČITNIŠKE ZVEZE v Velenju dne 2. 4. 1992 sprejela naslednje sklepe: — pomagati želimo k ustvarjanju velikega evropskega prostora brez meja, brez poniževanja in brez zatiranja — utrditi želimo integrativno vlogo turizma v republiki Sloveniji — razviti želimo čimveč alternativnih oblik turizma — dogovoriti si želimo, da bi bilo čimveč olajšav, ki bi pospešile potovanja znotraj EVROPE in povečati število potovanj po Evropi . .. — želimo si, da bi bili prehodi preko meja brez potnih listov — VOLILI bomo poslance, ki bodo zastopali tudi interese MLADINE, organizirane v POČITNIŠKI ZVEZI in IYHF, da bi le-ta imela olajšave, ki ji po mednarodni konvenciji tudi pripadajo ... — MLADINSKI TURIZEM želimo krepiti tudi pri nas, saj se je v zadnjih letih v evropskem prostoru razvil v izredno pomembno področje turistične dejavnosti in ima v EVROPI VELIKO PRIHODNOST, (ima preko 5000 mladinskih hotelov — YO-UTH HOSTELOV v Evropi. Tu smo morda na razpotju z organizacijami partnerskih mest, ki takšnega koncepta ne odobravajo in besede MLADINSKI TURIZEM ZELO NERADI UPORABLJAJO ... Naš koncept je v smeri razvoja mladinskega turizma tudi za EVROPO agresiven, ker želimo, da se pretok mladih turistov preusmeri tudi na področje naše republike Slovenije, ker želimo s svojim načinom delovanja pomagati, da bo SLOVENIJA postala čimpreje turistična dežela. Razviti svet se je že davno zavedel, DA SE Z MLADINSKIM TURIZMOM VZGAJA BODOČI TURIST. Pri nas pa je bil in je še mladinski turizem zapostavljen. Zato je stanje mladinskega turizma v Sloveniji katastrofalno. To je po svoje škoda, saj tako ne izkoriščamo možnosti, ki jih nudi mladinski turizem v pridobivanju nove mednarodne turistične KLIENTELE. Z razgibanim delovanjem turističnih podmladkov po šolah bi lahko mnogo pripomogli prosvetni delavci. Zato pozivamo vse poklicne pedagoge, da se vključijo v proces prosvetljevanja in turističnega osveščanja vseh prebivalcev občine. BIRO KAŽIPOT je natisnil precejšnjo naklado propagandnih turističnih edicij: OBIŠČITE NAJMLAJŠO REPUBLIKO V EVROPI SLOVENIJO IN SLOVENSKI ELDORADO -VELENJE. Edicija je napisana v nemščini in francoščini s turistično ponudbo hotela Pake, zdravilišča v Topolšici, GTC GOLTE, s privatnimi sobami, kmečkim turizmom in DOMOM UČENCEV, ki je predstavljen kot MLADINSKI HOTEL. Prve lastovke so na to ponudbo že pristale 25. julija v DOMU UČENCEV. Propagandno gradivo je biro KAŽIPOT razposlal po vsej Evropi, časopisu DEUTSCHE JU-GENDHERBERGE, partnerskim mestom in vsem, ki so zainteresirani za sodelovanje z VELENJSKIM KAŽIPOT-om. Agresivni propagandi VELENJSKEGA ŠIRŠEGA PODROČJA posveča BIRO KAŽIPOT 50% dejavnosti. Če bo našel mecena, bo ponatisnil propagandno edicijo tudi v angleškem in španskem jeziku. NAŠ ČAS je na naslovni strani dne 30. 7. 1992 objavil, da je bilo v petih mesecih letošnjega leta v turističnih objektih za 19% manj nočitev kot v enakem obdobju lani. STE ŠE PREPRIČANI, DA DELO BIRO-ja KAŽIPOT in POČITNIŠKE ZVEZE NI KORISTNO? Z novo usmeritvijo želimo prispevati svoj prispevek k hitrejšemu razvoju turizma kot gospodarske panoge v republiki Sloveniji, da bi hitreje napredovali na turističnem področju. Mladinski TURIZEM SMO VSA POVOJNA LETA ZANEMARJALI. Po šolah v velenjski občini še nimamo družin počitniške zveze in turističnih podmladkov. Zato bi bili resnično veseli, da bi popravili napake iz preteklosti v letu mladinskega turizma v republiki in ob 100 obletnici POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE, s tem, da bi na vseh šolah pričeli z delovanjem TURISTIČNI PODMLADKI. OO PZS vabi vse pedagoge, da se v to plemenito izobraževalno delo turističnega osveščanja pridružijo. Gusti Tanšek Prosim, nikar tako... dogodku NA ROB! Čeprav sem okleval, ali bi odgovoril, ali ne: nimam namena voditi polemike po časopisih, vsaj ne z domnevnimi sodelavci .. . Odgovarjam na tri sestavke, ki so bili objavljeni v Našem času, dne 30. julija 1992: - ŽUPAN PANKRAC SE-MEČNIK SE JEZI NAD KO-MUNALCI ... - ČE BO TITO ŠEL V KOT, SE NE SPLAČA ... in - KAJ PA DOLŽNOSTI? Gospodu županu želim reči: — ne želim vse skupaj vreči na začetek, ali gospoda župana sem kot njegov sodelavec v vodstvu Skupščine občine Velenje dolžan opozoriti naj si temeljito prebere — prouči ODLOK O DOLOČITVI KOMUNALNIH DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE (Ur. vestnik občine Velenje štev. 11 /82), ki je še vedno v veljavi z vsemi podzakonskimi akti, kjer smo izmed petih izvajalcev tudi mi (bivša DO Vekos Velenje, sedanje Komunalno podjetje Velenje), kot samo ena izmed dejavnosti posebnega družbenega pomena in da ni za vse, kar se dogaja v občini Velenje kriva Komunala! — Ker ne želim UČITI, vendar moramo vedeti, kaj so kulturno zgodovinski spomeniki in da sta SPOMENIKA TITO in ONEMELE PUŠKE stvar sekretariata za družbene dejavnosti in ne sekretariata za javne gospodarske dejavnosti ter da je Komunalno podjetje Velenje samo izvajalec del po planu, ki so mu poverjena na podlagi proračuna in posebnih naročil! — Da vse to ne spada v kolektivno rabo, javno snago, za katera so bila sredstva odobrena šele s sprejemom proračuna, dne 2/6-1992. Program kolektivne komunalne rabe, ki ga izvajamo v letu 1992 v 1/3 obsega leta 1990 so skrčeni programi, ne po naši krivdi! In kaj potem? kritizirajo najbolj tisti, ki so pomagali krčiti ta proračun in to prav na postavkah, na katere smo v fazi sprejemanja osnutka tudi pisno SPOROČILO BRALCEM V uredništvu Našega časa smo veseli vaših prispevkov, ki jih pošiljate za rubriko Pisma bralcev ter Mnenja, odmevi. Teh je v zadnjem času vse več. Ker bi radi vsa zanimiva in pomembna objavili, vas prosimo, da so kratka in jedrnata in ne daljša od 40 tipkanih vrstic. Če bodo daljša, jih bomo v uredništvu krajšali. V uredništvo prihaja v zadnjem času tudi veliko nepodpisanih prispevkov ali takšnih, ki jih avtorji podpisujejo z izmišljenimi imeni in naslovi. Anonimnih prispevkov ne bomo objavljali, zato pri vašem prispevku navedite točen naslov, če imate telefon, tudi telefonsko številko. Še to: vaših prispevkov ne bomo podpisali, če boste tako želeli. Za vsebino napisanega odgovarja avtor sam. OPOZORILI (če želi kdo dokaze jih imamo) na vso odgovornost in zmanjšani obseg ter posledice. — Poleg tega smo že jeseni 1991 predlagali, da naj ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI, skupaj s PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI obravnava PROBLEMATIKO STANJA IN FINANCIRANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VELENJE, da se skupaj soočimo: kaj je občinska komunalna politika, kaj so in kateri so izvajalci nalog na področju komunalnih dejavnosti in kaj Krajevne skupnosti? NAJ VELJA TA PREDLOG VSAJ ZA LETO 1993! Piscu OPTOMETRA pa naslednje: — prosim, nikar podtikanj! Povem lahko samo to, da so v nevarnosti tudi druge plošče na spomeniku, kot tisti, ki se sprenevedajo, ali nočejo vedeti nič o svoji preteklosti... — tega, kar navaja pisec, nisem nikoli izrekel, prej drugi kot jaz! Vem, kaj je zgodovina, kaj stroka in kaj politika! — Ločiti je treba kaj so cene individualnih komunalnih storitev in iz njih izvirajoče plačilo za toploto, vodo, odplake in smeti; te nimajo nič skupnega s »krpanjem cest«, na Komunali smo zadolženi, da opravimo le-to, kar nam nekdo plača (oz. naroči; tudi tu delujejo tržne zakonitosti in vrednotenje dela). Vem, da so vsi trije problemi povezani v eno celoto, zato naj povem, da je gospod Župan krajan KS Šmartno Velenje in da je Graško-gorska cesta prav v tej krajevni skupnosti . . . Moj namen s tem odgovorom je naslednji: 1. da dam pobudo, da se začno zadeve reševati tam, kjer se oblikuje občinska komunalna politika, njeno vrednotenje in financiranje in 2. da pojasnim vrsto vzrokov, ki so privedli do tega, da se na tak način obravnavajo te zadeve (podobno kot ostale!). Problem je globlje narave in ga tudi nova lokalna samouprava ne bo rešila; manjše občine ne bodo imele toliko sredstev, kot si gospod župan predstavlja; torej gre za spremembo naših navad, načina razmišljanja, življenja, za razpolaganje s tujim delom in sredstvi, ali celo brez sredstev . . . Dostikrat radi jemljemo za vzor sosednjo Avstrijo, tamkajšnjega župana; ne pomislimo pa kdaj so oni to začeli, kako dolgo delajo in kakšni so naši in njiho-v' pogoj za takšno delo?! Tamkajšnji župan je garač, vse v eni osebi: župan in izvršnik, ima svoj občinski svet, minimalno število uradnikov (referentov) in dosti več denarja za vso kolektivno komunalno rabo; da so cene komunalnih storitev dosti višje in zato tudi več denarja za enostavno in razširjeno reprodukcijo! MI PA IMAMO ZELO BOGAT KOMUNALNI STANDARD, ZELO RAZVEJENO VODOVODNO IN TOPLOVODNO OMREŽJE, ČISTILNO NAPRAVO IN ZAHTEVNO ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV TER VRSTO DRUGIH NALOG. Navadili smo se, da vse to v preteklosti ni bilo drago, pozabljamo, da so časi SIS-ov mimo, pa nam ne gre v glavo in zato iščemo krivce na nepravem mestu! Bistvo problemov in tudi odgovore nanje pa raje iščemo v drobnih malenkostih, ki jih spo-litiziramo, da bi zameglili glavne probleme in odgovore nanje, kar sem vse terjal z letnim poročilom o poslovanju komunalnega podjetja v letu 1991 in jih to pot ponavljam za javnost: — občina se bo morala odločiti, kakšen komunalni standard želi in koliko je pripravljena zanj plačati? Če hočemo več, bomo samo morali še kaj primakniti?! — Občina bo morala reči, kaj je tisto, kar je splošni družbeni interes po zakonu in kaj več in kaj gre na trg? — Občina bo morala spoznati, da je bilo storjenih vrsto ukrepov znotraj Komunalnega podjetja, da sistemi terjajo tudi obnove, investicijska vzdrževanja in da vse te zahtevne strokovno-tehnične, organizacijske in pospeševalne naloge, ki smo si jih kot cilje zadali na začetku preoblikovanja ter jih uspešno nadaljujemo! Sedaj pa raje govorimo o drobnih, morda celo nepomembnih »napakah in grehih«, kot pa o razvoju, o naši bodočnosti! — Zavedati se moramo, da je komunalno podjetje, podjetje kot vsako drugo, da mora dose- gati minimalni dobiček, opravljati zahtevne strokovne naloge, ne samo na tehničnem, tudi na organizacijskem in kadrovskem področju ter da samo zniževanje števila delavcev, ni edini izhod v bolj racionalno poslovanje! Če bodo bralci želeli bom odgovoril prihodnjič: kaj je to kolektivna komunalna raba in kdo odgovoren zanjo? Kaj je enostavna in kaj razširjena reptodukcija in kdo 9dgo-voren zanjo? Kako se zbirajo sredstva za vse te namene, kako se trošijo, kdo vodi nadzor nad njimi? Problem ni v tem, kaj kdo hoče in kaj kdo noče: problem je v prilagajanju tržnemu načinu gospodarjenja tudi na področju Komunalnega podjetja Velenje. Težko nam je, ko jočemo za starimi zlatimi časi bivših SIS-ov in obtožujemo sedanjo oblast, ki da nič ne razume! Ali se sploh zavedamo, da ni nič več tako kot je bilo, da je denarja vse manj in da je vse manj vreden ter da so se pristojnosti bivših SIS-ov prenesle na Skupščino občine in IS SO Velenje. Na teh mestih je potrebno analizirati to stanje, voditi razprave z izvajalci in uporabniki ter sklepati in odločati, koliko sredstev bomo namenili za vse to, kar terjamo od izvajalcev! Menim, da odgovor ni v tem: TITO - DA ali NE; temveč SREDSTVA - DA ali NE! Zato dajem s tem odgovorom predlog, da se na jesenski del Skupščine občine Velenje preseli iz časopisja v Skupščino razprava o teh in podobnih zadevah. Ne želim s tem odgovorom nikogar diskeditirati. ne želim netiti nezaupanja ali celo sovraštvo, ampak vsak si naj vzame svoje kot sem si jaz! Delo je opravljeno, račun bo poslan na pravo mesto<. Želim z vsem tem doseči: da spoznamo, kje je bistvo problema in kako se naj rešujejo stvari! Ne želim in ne dopuščam, da se vsa nesoglasja med predsednikom SO Velenje (županom) in predsednikom IS SO Velenje (iz-vršnikom) zreducirajo preko Komunalnega podjetja Velenje; mi ne želimo biti reducirani komad (da se izrazim po vodovodarsko). Vsi delavci v komunalnem podjetju se od tega distanciramo. Smo samo izvajalci z letnim planom sprejetih nalog in tistih nalog, ki jih kdo posebej naroči. Delamo pošteno, v skladu z obstoječo zakonodajo in razpoložljivi sredstvi. Pripravljeni smo delati tudi v naprej za ceno in obseg, ki nam bo zaupan! Kmečki pregovor pravi: lahko je mahati s tujo vrečo (»ža-klom«), pa zato nič odgovarjati; deliti nasvete in naloge brez pokritja, krasti ideje drugim in jih prodajati za svoje; menim, da to ni tržno, niti po evropsko! Zato predlagam: preselimo vso zadevo v skladu z obstoječo zakonodajo v Skupščino, tu se naj snuje bodoča občinska komunalna politika, programi, pokritja za uresničevanje ter odgovornost za izvajanje. Za leto 1992 predlagam v skladu z renominacijo proračuna občine Velenje več sredstev za kolektivno komunalno rabo, za krajevne skupnosti in namene komunalne infrastrukture: pločnike, ulice, zelenice, gredice, kanalizacijo za vse tisto, kar bi radi imeli in je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, pa osebno nismo pripravljeni več plačati! Že v letu 1992 pa lahko še rešimo naslednje: — ugotovimo, kakšno življenjsko in bivalno okolje želimo; — uporabniki terjajo soobli-kovanje svojega okolja, vključimo jih z aktivnimi oblikami pri delu krajevnih skupnosti; — naloga občine pa je ob tem: ustvariti ustrezne okvirne pogoje in sredstva za nadaljnji razvoj tudi na področju življenjskega in bivalnega okolja; — občani — krajani — uporabniki spoznajmo, da je vrednost vseh dobrin, ki jih imamo, odvisna od nas vseh, od naše politične in siceršnje kulture — to je naš odnos do vsega, ali je naša osebna last, ali naša skupna last, saj je to naše skupno dobro: odgovornost ali neodgovornost posameznikov mora biti kaznovana, oz. nagrajena in — občina je dolžna, v imenu svojih občanov, krajanov, razmišljati tudi o tem! Ko bomo dali vrsto odgovorov tudi na ta vprašanja, bo tudi takšnih in podobnih zapetljajev vse manj! Manj jih bo tudi, ko se bomo vsi vodilni ali v podjetjih, strankah, občini, kot strokovnjaki in politiki obnašali tako kot se obnašajo naši kolegi v Evropi, kamor hitimo, rinemo z vsemi navada mi sedanjega časa s polnimi usti, brez pravih dejanj! V tem vidim rešitev tudi teh problemov. Vse to pa terja pretres v vsaki sredini, ki pa se ne povzroča s potresi, ampak z ločevanjem zrnja od plevela, resnice od sprenevedanja, objektivnosti od neobjektivnosti! Dajmo ljudem poštene misli, jasne odgovore, da bodo lahko objektivni in kritični, delatvor-ni . . . Tega bi se morali zavedati prav vsi, predvsem pa politiki na najbolj odgovornih dolžnostih, ne samo v občini, tudi na republiki ter prilagoditi ravnanja, ustvarjalnost potrebam naše Doline ob Paki, ker nam ni vseeno kam plovemo! DIREKTOR KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE JOŽE MELANŠEK Begunci naši vsakdanji Ne vem, kako naj začnem, da ne bo videti kot napad na naše begunce ali napad na našo vlado, ki je popolnoma nesposobna rešiti begunce njihove stiske, nas pa beguncev pred njihovo nemoralno hvaležnostjo, ki jo izkazujejo z uničevanjem vsega, kar smo s skupnimi močmi skromnega ustvarili. Gre namreč za vse naše zelenice, za vsa drevesa, ki smo jih posadili, da bi bilo naše okolje čim lepše in zeleno . . . Sedaj nam pa ti ubogi begunci, ki se nimajo dati kam drugam, kjer bi lahko v miru in brezskrbno čakali na obroke hrane (mi si moramo vsak obrok seveda pošteno zaslužit), uničujejo vse: starejši od jutra do večera kartajo in poleža-vajo po teh zelenicah, otroci pa zraven njih še bolj brezskrbno uničujejo vsak grmiček, ki še kaže kakšen znak življenja. In ko je upostošen en del, se drugi dan veselo umaknejo malo dalje, kjer je še kaj zelenega. Pa da ne bo pomote, na zelenicah ne poležu-jejo samo starci ali nebogljene matere, ampak tudi krepki korenjaki od 25 do 50 let! Pa se človek vpraša: Ali smo res mi Slovenci potomci Butalcev, da ne znamo organizirati tudi kakšnega dela za te zdrave in krepke ljudi, če smo jih že voljni hraniti in oblačiti? Zakaj ne bi organizirali skupaj z gozdnim gospodarstvom čiščenje gozdov. Drva, ki bi jih naredili, bi si lahko odpeljali domov, če se bodo tja še sploh vrnili. Zakaj ne bi šli popravljati cest? Ali so naši občinski ljudje pozabili, ali pa so še premladi, da bi vedeli, da smo mi naredili veliko cest, počistili veliko novo zgrajenih blokov ali delovnih prostorov, gradili strugo Pake, jo čistili, urejali zelenice povsod po Velenju in to vse poleg rednega dela. Takih akcij so se udeleževali tudi direktorji, zato se tudi noben občan ni obotavljal in je vsak z veseljem poprijel za vsako delo. Pa ja menda res še sami ne mislite, da smo mi samo drugorazredna bitja, ki moramo biti hvaležni, da lahko med sabo gledamo zdrave in močne ljudi, ki jim pravimo ali pa se sami tako hočejo imenovati — begunci! Mi drugorazredni odpadniki pa naj garamo, da lahko prehranimo vso to druščino, za svoje otroke pa ni niti več za kruh. Ker vem, da podobno razmišlja mnogo ljudi, vas prosim, da morda vi poskusite pri odgovornih organih za begunce izvesti kakšno konkretno akcijo, ki bo spodbudila k razmišljanju še druge občane in bodo morda tudi predlagali kakšno pametno delo. To bi tudi izboljšalo medsebojne odnose, ki so sedaj iz dneva v dan slabši. Vem namreč, da noben Slovenec ne bi več gledal po strani nobenega »tujca«, če bi videl, da je tudi ta voljan za svoj kruh in vso ostalo skrb kaj narediti. Veliko laže bi prenašal tudi svojo revščino, ki se iz dneva v dan veča in ne bi mu bilo toliko žal tistega kruha, ki ga pojedo otroci beguncev, pa čeprav bi vedel, da je njegovemu otroku odmerjen manjši kos. Naredite kaj za boljše počutje tudi nas Slovencev! S spoštovanjem SILVA PIRC Čl 13 E" • n C ET iv 1 'SI tžl (U K stl fim M l VI >| J V 1 Pogled od strani. 21.30 Jastrebi že čakajo. ital. film. 23.00 Šport. 23.45 Čas v sliki. 23.50 Sanjajoče ustnice, amer. č/b tilm. 1.30 Poročila. 1.35 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV strebi že čakajo, 2 del ital. filma 23.05 Večerni šport. 23.25 Nihalo smrti, amer. srhljivka. 0.40 Čas v sliki 0.45 Chicago 1930. č/b kriminalka. SATELITSKA TV 10.35 Program za otroke: dimnikar-ček se potepa po svetu, slovaška risana nanizanka. 10.45 Pastir. 11.20 Nekoč je bilo... življenje... 11.35 Ljudje in psi. 12.00 Poročila. 18,00 Tv dnevnik 1. 18.10 Program za otroke, M Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.28 Svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Modni biser Rovinja. 21.10 Hollywood se jih spominja: Audrey Hepburn, ameriška dokumentarna nanizanka. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.50 Žarišče. 23.00 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, Blood Rights, angleška nadaljevanka. im^mmMimm 17 50 Sova. pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 V hribih se dela dan: Gorski vrtovi. 20.35 Znanost: sile v naravi. 21.05 Umetniški večer, Clive James Srečanje z Romanom Polan-skim. angl. oddaja. Kaj?, ital. film. 8 15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Novopečeni princ z Bel Aira. serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon 13.45 Poročila 13.50 Ratbag Hero, serija, pon. 14 40 UNPROFOR. 15.05 Daktari. serija. 16.00 Poročila. 16.10 Family Album US. 16.45 Župa Radobilja. 17.10 Ambasadorkin mož, nanizanka. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da prijetno teče čas: Vladimir Kočiš-Zec. 22.35 Dnevnik 2. 23 00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9 00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske 10.25 Prva pomoč. 10.30 Divje vode. nemški film. 12 05 Oak Creek. dežela rdečih skal. 12.10 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, č/b vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Abbott in Costello v Hoo-lywoodu, amer. komedija. 15.45 Zaboj z glasbo. 16.00 Risanka. 16.25 Safari, dogodek na počitnicah. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tirolska Med ljudsko glasbo in rockom. 21.20 SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra, pon. 9.30 Hotel. 10.20 Ko gre Poldi na manevre, pon. komedije. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18 15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hunter, kriminalka, 1988 (Fred Dryer, Stepfanie Kramer) 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22 15 Spiegel TV. 22.50 Poročila 22.55 Groza v Marstenovi hiši, grozljivka, 1979 (Da vid Soul. James Mason). 0.30 MacGy-ver, ponovitev. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro. Nemčija 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno |e življenje (91). 13.20 Santa Barbara (841) 14 15 Springfieldova zgodba (1519). 14.55 Šef, Cips. 16.45 Tvegano! 17 15 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Poročila 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.10 Klic v sili. 22 10 Elita vrača udarec, akcijski, 1988 (Joe Corte-se). 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef. PRO 7 10.35 Colt za vse primere. 11 35 Denar ali življenje, pon. komedija. 13.10 Star-sky in Hutch 14.00 Aloha in si mrtev, kriminalka. 1978 (Robert Urich, Lorne Green). 15.35 Perry Mason. 16.30 Hartovi, 17.20 Trick 7. 19.05 April odkrije moške, komedija, 1958 (Sandra Dee, James Darren) vmes 20.00 Dnevnik 21.00 As v rokavu, drama. 1985 (James Woods, Yaphet Kotto). 22.50 Starsky in Hutch. 23.45 Petrocelli. 0.45 Mrzel kot led, ponovitev grozljivke. 10.00 Smrkci, amer. risana serija. 10.25 — M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, pon. 10.45 Hollywood se jih spominja: Audrey Hepburn, pon. ameriške dok. nanizanke. 11.35 Znanost: Sile v naravi, pon. 12.00 Poročila. 15.10 Umetniški večer: Clive James in Roman Polanski, angl. oddaja. Kaj?, italijanski film. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Skrivnostni otok, pon. angl. nadaljevanke. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 P.P. Read: Poročen moški, angl. nadaljevanka. 21.40 Sova: Roseanne, 11. epizoda amer. nanizanke. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.55 Sova: Krvne pravice, angl. nadaljevanka, Poslednji objem, amer, film. m^mmtimm 17.45 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik Koper Capodistria. 20.00 V hribih se dela dan: Skozi zgodovino na Triglav. 20.35 Tomo Česen predstavlja. 20.50 Slovenski magazin. 21.20 Zemljepisne posebnosti: zaklad. 22.15 Koncert simfonikov RTV Slovenija: Posvetitev pomladi. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes poročila. 12.05 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Ratbag Hero, serija, pon 14.40 UNPROFOR 15.05 Nonni in Manni, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Family Album USA. 16.45 Svetloba. 17.10 Ambasadorkin mož. nadaljevanka. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Šestnajst v šest. 21.00 Poslovni klub 21.45 Ekran brez okvirja. 22.50 Dnevnik 2. 23 15 Slika na sliko. 0.25 Prerok, ital. film 0.25 Prerok, ital. film 02.50 Poročila. SAT 1 9.05 Sanjsko potovanje. 9.30 Hotel. 10.20 Hunter. ponovitev. 11.10 U Mey-er: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje. Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. serija. 1705 Pojdi na vse 17.45 RR. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Počitnice po ameriško, satira, 1982 (Chevy Chase, Beverly D'An-gelo). 22.00 Nogomet, nemška liga. 23.00 Šolarkin raport. 8. del, 1973. 0.35 Srečno ločeni, ponovitev. 100 Nogomet RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.50 Cips. 16.45 Tvegano1 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kilometer 330, nemška country glasba. 21.15 Velika svoboda. 22.10 Rdeča vročica (Red heat, akcijski, 1988 (Arnold Schvvarzeneg-ger. James Belushi). 0.00 Zlo 2, grozljivka, 1988. 1.30 Vampirsko znamenje grozljivka, 1935. SCOCTA avgust 9.50 Radovedni taček: Krava. 10.05 Lonček kuhaj: Sadni napitki. 10.10 Modro poletje, ponovitev španske nadaljevanke. 11.00 Zgodbe iz školjke. 11,50 Novosti založb. 12.00 Poročila. 15.50 Annie, ameriški film. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 W. Creaturex: Letalska družba, angleška nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.30 Marjanca '92, 2. del. 21.35 Sova: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka. 22.00 Tv dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.45 Sova: Krvne pravice, angleška nadaljevanka; Hitim, kmalu bom, ameriški film. 16.15 Sova. pon. 17.30 Da ne bi bolelo: Lymske borelioze. 18.00 Modro poletje, španska nadalj. 18.00 Alpski večer '92. 5. oddaja. 19.30 Tv dnevnik ZDF. 20.00 Klasika 20.30 Kavboji, amer. film. 22.35 Moški, ženske. Kdo nosi pri Rosie še pižamo, amer. film. 1.55 Poročila. 2.00 Ex libris. SATELITSKA TV! SAT 1 6.15 Nogomet, ponovitev 7.15 Otroški spored: Grisu, Zorro, Batman. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Sanjsko potovanje: Toskana in Elba. 13.35 Pot na Zahod, pustolovska serija v 7 delih. 1986 (Richard Chamberlain). 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Znanstvo s potovanja, komedija 1943 (Hans Moser). 16.30 Svet živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra. 18.00 Nogomet na Sat 1. reportaže in prenosi nemške lige. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Inšpektor Clouseau, komedija, 1976 (Peter Sel-lers, Herbert Lom). 22.00 Jux in Dalle-rei, zabavni spored. 23.00 Zbogom Emmanuelle, erotični, 1877 (Sylvia Kri-stel). 0.45 Šolarkin raport (8), erotični. RTL PLUS PRO 7 KSš mnn a 9.00 Channel E 12.00 Super shop 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 St Benny the Dip, komedija. 21.00 Zemlja. 21.30 Reportaže 22.00 Poročila 22.45 Ameriški trg. 23.00 Vohun. 10.00 Mi. 10.25 Cas v sliki da capo. 10.30 Čuden par. amer. koredija. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.00 Zahodno od Santa Fe, č/b vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Roar. amer. film. 16.00 Risanka. 16.25 Safari, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18 05 Mi 18.30 Pisateljica kriminalk. serija 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari kriminalka. 21.20 Pogledi od strani. 21 30 Ja- 11.15 Mr. Belvedere. 11.50 April odkrije moške, ponovitev komedije. 13.25 Starsky in Hutch. 13.20 Harem, ponovitev komedije. 15.50 Perry Mason. 16.40 Hartovi, serija. 17.30 Trick 7. 19.15 Na pomoč, prihajajo sorodniki, komedija, 1971 (Uschi Glas, Horst Janson). 20.00 Dnevnik, nato nadaljevanje filma. 21.00 Kdo se boji črnega moža?, kriminalka, 1989 (John Shea, Pam Davvber). 22.55 Starsky in Hutch. 23.50 Petrocelli. 0.50 M.A.S.H. 1.15 La-dy Hamilton, ponovitev filma. MM.'I.'H1 9.30 Super shop. 12.30 Hello. Austria. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Zemlja. 14 00 Mix. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun (BiLi Cosby). 19.30 Gospod Pametnjakovič, komedija. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Reportaže. 22.00 Novice. 22.30 Ameriški trg. 23.00 Noč žive smrti, grozljivka. / T/- VV/ VS V/. _ 8.15 Santa Barbara, pon. 9.05 Slika na sliko 10 00 Sinji Blagdan Velike Gospe. prenos. 11.30 Poletni šolski program. 12.00 Poročila 12.05 Festival otroka Šibenik '92, posnetek. 13.00 Gem, set.meč, serija, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spored za tujino. 14.40 M. Petrovič Musorgski: Boris Godunov, opera. 15.15 Kronica. dokumentarec. 16.00 Poročila. 16.10 Risanke. 18.00 Poročila. 18.05 Tv izložba: Ljerka Njerš. 18.40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Velika avantura, franc. film. 22.10 V iskanju izgubljenega časa: Mučeniki vere. 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Kronika Splitskega poletja. 23.55 Slika na sliko. 0.15 Poročila. 1.00 Quo vadiš, amer. film. 3.40 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zadnji mož, nemški nemi č/b film. 10.45 Dragocene orgle. 11.00 Umetnost petja. 12.00 Židovska občina v Vorarlbergu. 12.30 Hello Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni, serija. 13.35 Doktor Mar-cus Welby, amer. film. 15.10 Vrabček. 15.40 Dogodivščine Petrova in vaseč-kina. ruski otroški film. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Potovalni magazin: Tajvan in Hongkong 18.00 Čas v sliki. 18.05 Speedway. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Bombnik, ital. komedija. 22 00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Večerni šport. 22.55 Zadnja noč, srhljivka. 0.25 Čas v sliki. 0.30 r 6.00 Otroški spored 9.20 Beverly Hills Teens. 9.45 Lucky Luke. 10.10 Peter Pan. 10.34 Kapitan Planet, Ironman, princ Namor. 12.35 Michael Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladijator-ji. 14.30 Adam 12. 14.55 Knight Rider. 15.45 Ateam. 16.35 21, Jump Street. 17.30 Nogomet. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.10 Trening formule ena. 19.25 Beverly Hils, 90210 20 15 Udo Jeur-gens, prenos koncerta iz VVindischa v Švici. 22.00 Pogovor. 23.00 Tutti Frutti 0 00 Erotični film po želji: Justine, 1977, Noči na Mallorci, 1990, in Malo se mečkajva, 1969. 0.30 Ni za določene ure, erotični, 1972 (Ornella Muti). PRO 7 6 15 Lassie, Angel na Zemlji. 9.20 Rdeči šotor, pustolovski, 1968 (Sean Connery, Peter Finch). 11.30 Na pomoč, sorodniki prihajajo, ponovitev filma. 12.55 Mr. Belvedere. 13.20 M.A.S.H. 13.50 Petrocelli. 14.40 Peklenski greben, pustolovski, 1952 (Robert Wagner). 16.25 Angel na Zemlji. 17.20 Povsem normalno. 17.50 Blagoslovljeni par. 18.45 Emil in detektiv, otroški, 1954 (Kurt Meisel). 20.00 Dnevnik. 20.15 Plesna akademija 2, komedija, 1988 (Sally Stevvart). 22.15 Groza Amityvilla, grozljivka, 1979 (James Brolin). 0.00 Vojna svetov. SUPER CHANNEL 6 30 Poslovni teden. 9.00 Super shop. 15.00 Super bike, ZDA. 16.30 Mix. 1730 Dosje Unesco. 1800 Izrael. 18.30 Potovalni magazin 19.00 Video moda. 20.00 Snapshot, film 22,08 Novice. 22.30 Jazz, 23.30 Ali Mixed up! Erlich, serija. 21 05 Dokumentarni film 22.10 Richard Strauss: Ženska brez sence, opera v treh dejanjih. 23.20 Proti toku, feljton 0.20 Sserge Gains-bourg in francoski šanson. 9.50 Živ žav. 10.45 Plamenica, angleško češko slovenska nadalj. 11.05 Filipinski madrigalisti. 11.35 Kronika, pon. kanadske dok. serije. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije. 12.40 Alpski večer '92, pon. 5. oddaje. 16.10KO tisto zapiska v Parizu, ameriški film 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave, gozd strahu, angleška poljudnoznanstvena serija. 22.25 Tv dnevnik 3. 23.10 Sova: Ameriške video smešnice; Polnočni klici, ameriška nanizanka. 1 12.20 Sova. ponovitev. 13.30 Športna nedelja. 19.30 Tv dnevnik ORF, 20.00 Videogodba. 20.30 Zločini KGB in glasnost, nemška dok. oddaja. 21.20 Očetje in sinovi, koprodukcijska nadalj. 22.25 Mali koncert: Cveto Kobal, flavta, Hinko Hass, klavir. 22.35 Športni pregled. 8.05 Slika na sliko. pon. 9.00 Smogov-ci, otroška nanizanka. 9.30 Risanka. 10.00 Poročila. 10.05 Otroška oddaja. 11.30 Narodna glasba. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.00 Poročila. 16.10 Opera Bo. 16.40 Dokumentarna oddaja. 17.00 Charlijeva teta. amer. film. 18.30 Glasba. 19.30 Dnevnik 1 20.05 TV vi-njeta: Buzet. 20.10 Ljubezen za Lidijo, serija. 21.00 Blue Moon 22.20 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. SATELITSKA TV nalk, serija 19.22 Znanje. 19.30 Čas v Sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Ujetnik v Riu, srhljivka. 23.55 Čas v sliki. 0.00 Vrtnica za lady, amer. film. 1.45 Poročila (teletekst). SAT 1 5.30 Nogomet, pon 6.50 Otroški spored. 10.55 Inšpektor Clouseau. ponovitev komedije. 12.40 Kino. 13.05 Zdravje. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.05 Zdravje. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.05 Pošasti napadajo, znanstveno fantastični, 1970 (Akira Kuba). 16.35 TV stava 17.15 Teksačan. vestem. 1965 (Audie Murphy). 18.45 Poročila, šport 19.20 Kolo sreče. 20.15 Seba-stian Kneipp. drama. 1958 (Carl Wery. Paul Hoerbiger) 22.10 Upornik brez razloga, drama. 1955 (James Dean, Natalie Wood). 0.05 Hoganovi heroji. 0 30 Pošasti napadajo, ponovitev. 9.20 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.10 P. P. Read: Poročeni moški, ponovitev. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, ponovitev. 16.50 Slovenski magazin, ponovitev. 17.20 Dober dan, Koroška. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Radovedni Taček: Želva. 18.25 Lonček kuhaj: Ocvrti sir. 18.45 Ljubitelji narave, angl. poljudnoznanstvena serija. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Svet na zaslonu. 20.50 Norveški triptih. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.40 Žarišče. 22.50 Sova: Stara vohunska mačka, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka; Hemingway, evropsko ameriška nadaljevanka. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Enterprise. 10.10 Sebastian Kneipp, vodni doktor, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Katera bo nova Scarlett, kandidatke se predstavljajo, 20.15 Hal-lo. Heino. 21.15 Zrebec Maestoso. avstrijski film, 1956 (Nadja Gray. Paul Klinger). 23.00 Poročila, šport. 23.05 Magazin. 23.50 MacGyver. 0.40 Filmski ustvarjalci. protivojni film (Jean Paul Belmondo, Catherine Spaak). 23.15 Največji ljubimec na svetu, amer. komedija (Gene VVilder, Carol Kanej. 0.40 Čas v sliki. 0.25 Chicago 1930, kriminalka. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Mario Brothers, 9.20 Pika in kiti, risani. 10.35 Rdeča kapica, pravljica. 1986 (Isabella Rossellini). 12.05 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče Zunaj-zernljan. 13.30 Formula ena. 14.00 Formula ena. prenos 16.00 Atletski miting v Kolnu. 18.45 Poročila. 19.10 Kilometer 330. 201.5 Sladoled na palčki 7. komedija. 1986 (Jesse Katzir). 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Formula ena. povzetek. 0.20 Kanal 4. 0.50 Brazgotine, kriminalka, 1983 (Al Pacino, Steven Bauer) 17.05 Sova, pon. 18.25 Športni dogodek. pon. 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik Koper Capodistria 20.00 Kontrasti na Vršiču. 20.30 Tomo Česen predstavlja 20.45 Morilec stanuje na št. 21, franc. film. 22.05 Zemljepisne posebnosti, Etoša: Kraj suhe vode. PRO 7 riTMMM TJ 9.05 Kulturno poletje 9.30 Kulturni zajtrk. 10 15 Charlotess. otoki na kanadski zahodni obali. 11.00 Ali smo vsi fašisti7, dokumentarec 11 45 Znanje 12.00 Tednik in napoved vremena za teden dni. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni. serija. 13.35 Trde pesti in vroča ljubezen, amer film 15.10 Pasta ali Italiana. 15.30 Kum Kum, risanka 15.50 Rabotova vrnitev, lutke 16.10 Sedma želja, poljska serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Neverjetne stvari o ljubezni. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Oppen in 6.15 Lassie, Milje prahu. 9.15 Poslednja patrulja, vojni, 1935 (Boris Karloff). 10.30 Ljubiva se. komedija, 1960 (Ma-rilyn Monroe, Yves Montand). 12.30 Povsem normalno. 13.00 M.A.S.H. 13.25 Blagoslovljeni par. 14.20 Zvezde in živali. 14.30 Kraljestvo divjih živali 15.25 Plamteča zvezda, vestem, 1960 (Elvis Presley) 17.00 Zarak Khan, pustolovski, 1956 (Victor Mature, Michael VVilding). 18.45 Superforce. 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mož zakona, vestem, 1970 (Burt Lancaster. Robert Ryan). 22.05 Serpico, kriminalka, 1973 (Al Pacino) 0.25 Simon Templar. SUPER CHANNEL 6.30 Mix 11.00 Religija. 13.00 Jutrišnji svet. 15.00 George Vanderman. 15.30 Turitični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet 18 00 Financial Times. 19.00 Super bike, ZDA. 19.30 Video moda. 20.00 Mrzel dan v parku, film. 22.00 Novice. 22.30 Ali Mixed Up! 1.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila in otroške oddaje 12.00 Poročila 12.05 Dragi John, pon 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko pon 13.45 Poročila, 13.50 Poletel bom. serija, pon. 14.40 UNPROFOR 15.05 Otroški program 16.00 Poročila. 16.40 Poletni šolski program. 17.00 Ambasadorkin soprog serija 18 00 Poročila. 18.05 Naša zdravnica, dok. oddaja. 18 35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1, 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7 20.55 The Crovvd Roars, ameriški film. 22.25 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.00 Tik tak. 1130 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14 15 Springfieldova zagodba 14 55 Šef, Čips 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Enajst 99. 18 45 18 45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Negativna reakcija, kriminalka, 1974 (Dick Van Dyke). 22.00 Na življenje in smrt (16). 23.05 Kulturni magazin. 23.30 Magazin za moške 0.00 Grozno prijazna družina 0.30 Baretta, ponovitev serije. 82. nadaljevanje. 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.40 Nekoč je bilo... življenje. 11.05 Ljudje in psi. 11.30 Da ne bi bolelo: Lymska borelioza, pon. 12.00 Poročila. 16.30 Morilec stanuje na št. 21, pon. franc. filma. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Bis-kvitki, amer. risanka. 18.35 Svet poroča. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.05 F. Hebrard, L. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadaljevanka. 21.00 Novosti založb. 21.20 Kronika, kanadska dok. serija. 21.40 Sova: Pro-blemčki, angl. nanizanka. 22.05 Tv dnevnik 3. Žarišče. 23.05 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; Glasbeni utrinek. Franz von Suppe: Lahka konjenica. 16 35 Svet na zaslonu, pon. 17 15 Sova, pon. 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19 30 Tv dnevnik ZDF 20.00 V hribih se dela dan: Sedem očesc 20.35 Tomo Česen predstavlja.. 20.55 Glasba, shov in cirkus. 21.55 Omizje, kontaktna oddaja. 23.55 Svet poroča, pon. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8 30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9 30 Hallo, Heino 10.20 Žrebec Maestroso, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12 45 TV borza. 13.35 Pod kalifonij-skim soncem, Sosedje, Hotel. 1600 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. T8.15 Bingo 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett, kandidatke se predstavljajo. 20.15 SOS v oblakih, akcijski, 1976 (David Janssen, Ray Milland) 22.00 Profesionalca, akcijski. 1977 (Burt Reynolds, Kris Kri-stofferson, Jill Claybourg). 23.50 Poročila. 23.55 MacGyver 0.45 Na begu. serija. PRO 7 9 00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni. serija. 9 30 Podoba Avstrije. 10.00 Avstrijski zakladi. 10.20 Čas v sliki da capo. 12 25 Laurel in Hardy, risanka 10.30 Čudež pri Sv Justinu film 11.55 Mravljična država. 12.00 Nočni studio: Lažni bogovi. 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Sant Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Tarzan in leo-pardova samica, amer, film. 15.30 Dogodivščine v rastlinskem svetu. 16.00 Nils Holgersson. risanka. 16.25 Safari. počitniške dogodivščine. 16.50 Počitniška igra 17.00 Mini Čas v sliki. 17 10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Pisateljica krimi- 6.45 Doc Elliot, Trick 7. 11.40 Emil in detektiv, ponovitev filma. 12.55 Short-list, dokumentacija. 13.10 Starsky in Hutch. 14 00 Plesna akademija 2. ponovitev komedije 15.40 Agentka s sr-cem 1630 Hartovi. 1720 Trick 7. JJft^li^lij 19.00 Rdeče ustnice, komedija, 1963 (Johanna Matz. Peter Weck), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Kralji sonca, pustolovski, 1963 (Yul Brynner. Shirley Anne Field). 22.50 Starsky in Hutch 23.45 Petrocelli 0 45 Superforce SUPER CHANNEL 9.00 Channel E. 12 00 Super Shop 13 00 Japonsko gospodarstvo. 13 30 Divja Amerika 16 00 v živo 18 00 Wy-att Earp 18 30 Vohun (Bili Cosby). 1930 Afriško vreščanje komedija 2100 Preživetje 21.30 Perspektive 2200 Novice. 2245 Ameriški trg 23 00 Mohavvk, vestem. 8.15 Santa Barbara 9 00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes poročila, 12.00 Poročila. 12.05 Popolni tujci, humoristična serija, pon. 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko. pon. 13.45 Poročila 13.50 A Married Man, serijski film, pon. 14 40 UNPROFOR 15.05 Daktari, serijski film. 16 00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program 17.10 Ambasadorkin soprog. 18 00 Poročila 18.05 Neznana Medvednica potopis. 18.35 Santa Barbara. 19 18 Risanka. 19.30 Dnevnik 1 20.05 Človeška rasa. dokumentarna serija. 21.05 V velikem ospred|u 22.40 Dnevnik 2 0.05 Poročila 10.00 Ml 10.25 Čas v sliki da capo 10.30 Nove dogodivščine z delfinom, amer mladinski film 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Fe. vestem 13.35 Kung Fu. serija. 1425 Zmešnjava zaradi dveh. amer komedija (Elvis Presley, Anette Day) 15.55 Popaj. risanka 16.00 Tudi zabava mora biti 16 25 Safari. dogodivščine na počitnicah 17 50 Počitniška igra 17 00 Mini Čas v sliki 18 00 Čas v sliki 18 05 Mi 18 30 Šef zdravnik Trapper John. serija 19 22 Znanje 19.30 Cas v sliki 20 15 Otoki v Tihem oceanu, dok v dveh delih 21.00 Naredi sam 2107 Pogledi od strani 21 15 Dunkergue. francoski *RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr Welby. 10.15 Dr. Welby. 11 00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13 20 Santa Barbara (844). 14 15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20 15 Bigfoot in Hendersonovi, komedija, 1987 (John Litghovv, Melinda Dillon). 22.10 Explosiv, vroči stol. 23.00 Zakon in red. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta, serija. 6 35 Doc Elliot, Trick 7. 11.25 Rdeče ustnice, ponovitev komedije. 13.00 Starsky in Hutch. 13.55 Dva nesrečna kavboja, vestem, 1971 (Paul Nevvman. Lee Marvin). 15 35 Kobra, prevzemite 16.25 Hartovi 17.15 Trick 7. 18.55 Sedem let skomin, komedija. 1955 (Mari-lyn Monroe), vmes ob 20 uri Dnevnik. 21.00 Krvava risba (Final notice), kriminalka, 1989 (Gil Gerard. Melody An-derson). 22 40 Starsky in Hutch. 23.55 Petrocelli. 0.35 T H E Cat, serija. 1.00 Templar. SUPER CHANNEL 9,00 Channel E. 12.00 Super shop. 12 30 Hang Loose. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Preživetje. 16.00 V živo 18 00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Daniel Boone, vestem. 21.00 Jeruzalem, serija 21 30 Evropa 22 00 Novice. 22 45 Ameriški trg. 23.00 To je vojska, film SREDA 13. avgust Vi S-,. >1 »A 1 10.30 Biskvitki, ameriška risana serija. 10.55 Alica v deželi risb, oddaja tv BiH. 11.10 F. Hebrard, L. Velle: Am-basadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke. 12.00 Poročila. 17.00 Zločinski KGB in glasnost, ponovitev nemške dokumentarne oddaja. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.05 Film tedna: Princi v izgnanstvu, kanadski film. 21.50 Kratek film. 22.05 Tv dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.05 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka. I v M i 17.35 Sova. pon. 19 00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik Koper Capodistria. 20.00 Športna sreda. 23.30 Video strani. 8 15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro! Hrvaška, vmes poročila. 9.35 He-Man in gospodarji vesolja, risana serija. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Gegmen, humoristična serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika nasliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 A Married Man, serija, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 1001 Amerika, risana, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin soprog, serija. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.18 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 10.05 Nikogaršnji norček, ameriški film. 22.50 Junaki domovinske vojne, dok, oddaja. 23.25 Dnevnik 2 23.50 Slika na sliko. 0.50 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Živalski magazin. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Največji ljubimec na svetu, ameriška komedija (Gene VVilder, Carol Kane). 11.55 Pilat, znamenita švicarska gora. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Vražji fantje, ameriški film mfSpencer Tracy, Mickey Rooney). 15.50 Focus Earth. 15.55 Popaj, risanka. 16.00 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 16.25 Safari, doživljajo na počitnicah. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dežela deževnega drevesa, ameriški film (Eli-sabeth Tylor, Montgomery Clift, Eva Marie Saint). 22.55 Pogledi od strani. 23.05 Model in vohljač, serija. 2.55 Čas v sliki. 0.00 Dan na sodišču. SAIElilSia TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Hotel. 10.20 SOS v oblakih, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče, 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scar-let, kandidatke se predstavljajo 20.15 Konjederec Hannes, pustolovski, 1958 (Curd Jurgens, Maria Schell). 22.15 Akutno, afere, analize. 22.245 Srečno ločeni, zabavna oddaja. 23.20 Zmagovalec (The Ouiet Man), zabavni, 1952 (John Wayne, Maureen 0'Hara). RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara, 14 15 Springfieldova zgodba 14.55 Šef 15 50 Cips 15.50 Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Romantiki imajo prednost, komedija, 1990 (Linda Evans, Tom Skeritt). 22.00 Gong šov, neusmiljeni šov za mlade talente, vodi Goetz Alsmann, 22.30 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. PRO 7 6.45 Vegas, Trick 7, Kobra, prevzemite. 11.30 Sedem let skomin, ponovitev komedije. 13.15 Starsky in Hutch. 14.10 Floridska zmaga, komedija, 1983 (Susan Anton). 15.50 Colt za vse primere. 16.40 Hartovi, serija (Robert Wagner). 17.25 Trick 7. 19.10 Gang-ster Willy, kriminalka. 1971 (Horst Frank, Christiane Kruger), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Podedovan smrtni strah, kriminalka, 1983 (Keir Dullea. Suzanna Love). 22 35 Starsky in Hutch. 23.30 Petrocelli. 0.30 Avtošto-par. EMEI 6.30 Poslovni kanal. 9.00 Channel E. 12.00 Super shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 VVinterset, film. 21.00 Potovalni magazin, 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.30 Reportaže. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Najbolj nevarna igra. film. wwswwwuoooocx Velenje Oddajamo na uKrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 13. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 14. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 15. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 16. AVGUSTA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 Epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 17. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najbolje, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 18. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 19. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. PREŠMENTANE CI-TRE KAK' MILO POJO Tudi letos bo v Velenju (tokrat že četrtič) prireditev na kateri se zbero najboljši in najbolj zanimivi citrarji Slovenije. Prireditev bo v petek, 14. avgusta, na ploščadi pred velenjsko NAMO, ko se nam bo najprej ob 16. uri predstavil ansambel Zlate strune, osrednji del pa se bo pričel ob 19. uri, ko pričakujejo najboljše: Miho Dovžana, Karli-ja Gradišnika, Cito Galič, Mirana Kozoleta in tudi državnega prvaka v citranju Aleksandra Primca. Po končanem programu bosta igrali in peli Alenka in Monika Heričko iz Maribora ter Aleksander Prime. Če bo vreme slabo, bo samo nastop citrarjev ob 19.00 v domu kulture v Velenju. DUNAJSKI POJOČI DEČKI Prijavite se lahko za obisk koncerta Dunajskih pojočih dečkov, ki bo 27. avgusta v Ljubljani. Odhod iz Velenja ob 17.30. Trgovina c mešanim blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-088 NOVO — NOVO £ Šalek 90, Velenje, tel.: (063) 858-478 Cenjene stranke obveščamo, da je ponovno odprt bistro L. Pripravili smo vam tudi hrano: 0 lasagna # canellone # capacho # sladice 0 pizze Del. čas: vsak dan od 9.-22. ure, ob nedeljah od 15. do 22. ure. Vljudno vabljeni! ;}lfltc otrTrfi^ PRODAJALNA fflAjTl Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tel.: 0602/ 55-237 m DOM SERVIS ZLATKO SOBOTA vodovod — toplovod — pleskanje — opaži — ploščice — ograje — stopnišča Kardeljev trg 3, 63320 Velenje, tel. (063) 857-668 Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! Človek mora vsaj enkrat v življenju ostati značajen, pa se v eni uri lahko spremeni vsa njegova usoda. Dostojevski »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk >n odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Kdor išče, ta najde! 853 451 855 450 .Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek. SEZAM ŠOŠTANJ NUDI: — rabljene učbenike — šolske potrebščine na dva obroka — otroške zimske hlače po 700,00 SIT BISTRO POLANEC, ŠPECLOVA 47, PESJE, VELENJE vabi na domače klobase in na hladno pijačo vsak dan od 8. do 22. ure, ob nedeljah pa od 10. do 21. ure. VSA ZIDARSKA DELA PO KONKURENČNIH CENAH Zidarstvo Klakočer Marjan, Koroška 8 b, Velenje VABI GOSTIŠČE RAJH - v dva senčna vrta — sadne kupe, osvežujoči coctaili, pivo na metre in še in še .. . PRODAJALNA COKLA ŠOŠTANJ od 10. do 30. 8. 1992 15% SEZONSKO ZNIŽANJE LETNE OBUTVE Na zalogi imamo večje število telovadnih in športnih copatov OLSTAR. Pri nakupu nad 3000,00 SIT možno plačilo na dva čeka. SEDEŽNE GARNITURE 10% CENEJE PRI PLAČILU Z GOTOVINO V ERA SALON POHIŠTVA SODOBNA OPREMA — sedežna garnitura Špela 68.720,00 SIT — kotna sedežna garnitura Verona 82.998,00 SIT — kotna sedežna garnitura Jera 73.125,00 SIT — sedežna garnitura Kočna 57.564,00 SIT Cene veljajo pri plačilu z gotovino ali z bančnim kreditom na 6 mesecev in letno obrestno mero 46,55. TOPLOTNA TEHNIKA TONE Ljubljanska 15 b, Velenje nudi 10% popust pri nakupu materiala nad 10.000,00 SIT ali možnost plačila z dvema čekoma. Tel. 851-210 NAJUGODNEJŠI NAKUP LEPIH IN PRAKTIČNIH ŠOLSKIH TORBIC za samo 1.580,00 SIT v trgovini SVIT Save Kranj za Rdečo dvorano Velenje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. 8. do 9. 8. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO2 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 4. 8. AMP VELIKI VRH 5. 8. AMP VELIKI VRH 5. 8. AMP TOPOLŠICA 7. 8. AMP TOPOLŠICA AMP ZAVODNJE 110 ntikro-g/m3 190 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 120 mikro-g/m3 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije SO2 — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SOi — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 3. 8. do 9. 8. 1992 200 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. MERILNE POSTAJE VEL. G.G. M 3. 8. BH 7. 8. 4. b. CZH 5. 8. 8. b. g. a. 6. 8 sekretariat za varstvo okolia MAKS. POLURNE KONCENTR. od 3. 8. do 9. 8. 1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■■ 3. 8. srn 4.8. n 5. B. H B. 8. iiiffill 7. 8. □ 8. 8. 9. 8. sekretariat za varstvo okolja (MM; UA tel. 883 481,888 480 fax 881 990 ifielzn, ogUas, ocjCoa it nai šai. DVA PARA PLANINSKIH ČEVLJEV t. 38 in 41, prodam. ® 857-193. SOBO S SOUPORABO KOPALNICE išče mamica s petletno hčerko. ® 858-864. 4000 KOSOV POLNE OPEKE za prezidne stene 24 x 12 x 6, prodam po polovični ceni. ® 855-236. KRAVO SIMENTALKO PRODAM. Začetek četrte brejosti. Mlinar Jule, Bele vode 57 a, Šoštanj. NAD ZAVODNJAMI PRODAM 4 ha GOZDA. Gašper Br-glez, Tomšičeva 14, Velenje, "S? 854-407. AUDI 80, letnik 76, ugodno prodam, prodam tudi male pujske za nadaljno rejo. ® 892-102. KAKRŠNOKOLI DELO NA DOMU SPREJMEM. ® 885-367. PZ letnik 1982, prodam za 750 DEM. ® 882-456. PRODAM PRAŠIČA za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi po polovicah. Teža 130 kg, krmljen z domačo krmo. ® 854-341. PARCELO ZA VIKEND in vrt v bližini Velenja poceni prodam. © 858-502 zvečer. KUPIM LEŽIŠČE-POSTELJO KAVČ še uporabno, ne predrago. Naslov v upravi lista 855-450. UPOKOJENEC IŠČE ŽENSKO ZA SKUPNO ŽIVLJENJE. Ce njene ponudbe na upravo lista pod šifro »Šoštanj«. VISOKO KOTNO OMARO za dnevno sobo prodam. ® 857-566. KOMBINIRAN VOZIČEK DI- NO, ugodno prodam. ® 853-534. STANOVANJE V VELIKOSTI 47 m2 v Velenju, oddam najboljšemu ponudniku. ® 857-627. 120 kg TEŽKEGA PRAŠIČA za rejo ali zakol, prodam. Možnost tudi po polovicah. © 854-341. V VELENJU in bližnji okolici vzamem v najem bife. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »Predplačilo«. SOZD, N.SUB.O. MIERX GOSTINSKO PODJETJE TURIST 63331 Nazarje, št 2 Telefon: (063) 831-911 Biro: (063) 831-022 GP TURIST NAZARJE ponovno razpisuje LICITACIJO Za odprodajo objekta RINKA v Solčavi, ki bo v petek, 21. 8. 1992 ob 10.00 v Solčavi. Izklicna cena 70.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Ogled možen vsak dan po predhodnem dogovoru na tel. 063 831 911 ali 1 uro pred licitacijo. Varščino 10% je potrebno položiti pred licitacijo. nama ČOKOLADNE NAPOLITANKE »VALISA« LAŠKI RIZLING n ŠIPON »ORMOŽ« 0,75 TURISTIČNA PAŠTETA TESTENINE »MIRAMAR« — ITALIA zav/SIT 102,50 st/SIT 198,00 kom/SIT 75,60 ODDELEK ŠPORTA: ŠPORTNA OBLAČILA »ELAN« zav/SIT 67,00 ZNIŽANA ZA 20 % KVALITETNE BRESKVE ZA VLAGANJE, prodajamo po konkurenčnih cenah v nasadu Pongrac nad Grižami. MARIJA ŠPEGEL IZ MU-TE SPOROČA, da bo prodajala kokoši nesnice, pasme Hisex, dvakrat cepljene, ki že nesejo v nedeljo 16. 8. v Šaleku pri Kolavtarju. Informacije po ® 0602-61-202. 1 TOPLOTNA TEHNIKA TONE , Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/851-210 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in dedka Andreja Žula iz Lokovice 7. 9. 1916—3. 8. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se od njega poslovili na zadnji poti. Žalujoči: žena Rozika, sin Rafko z družino ter ostali sorodniki. ZAHVALA ^SSs ob boleči izgubi dragega moža in očeta Karla Ostruha iz Velenja 18. 10. 1928-27. 7. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred ter obema govornikoma. ŽALUJOČI: žena Cilka in hčerka Tatjana z družino. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče in stari oče Matija Kremer 1918-1992 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, posebno sosedom iz Konovega, RLV, Gorenje Elektroniki, govornikoma, pevcem in godbenikom ter gospodu župniku za opravljen obred. . Hvala tudi primariju dr. Fijavžu, zdravniškemu osebju bolnice Topolšica in osebju Doma za varstvo odraslih. Žalujoči: sinova Pavel in Hinko ter hčerki Elica in Slavica z družinami ter sorodniki. STAREJŠO HIŠO v Velenju, na zanimivi lokaciji, s kompletno dokumentacijo za preureditev v poslovne prostore, ugodno prodam. Naslov je v uredništvu. ODDELEK KOZMETIKE: NOVO! DEKORATIVNA KOZMETIKA »FARCO« uvoz iz ITALIJE VODILNA LASNA KOZMETIKA »POLI« proizvajalca HENKEL-ZLATOROG GIBANJE PREBIVALSTVA PRESKRBA: GRAJSKI RIZLING 1/1 ALU POKROVČKI 36 kom st/SIT 99,40 zav/SIT 358,00 OBČINA VELENJE: j$* d>&mm Dean Štukovnik, Velenje, Cesta 10/31 in Dominkovič Anto-neta, Veljka Vlahoviča 39, Velenje. Iztok Pohajač, Vinska gorica I, Dobrna in Barbika Drev, Lo-kovica 100. Andrej Horvat, Cesta III./5 Velenje in Biljana Ra-dovanovič, Cesta III./10. Janez Hozjan, Dolgovaške gorice 229/a in Darja Filipančič, Lipa 25, Velenje. Miroslav Goltnik, Ul. 3. julija II in Vera Javornik, Srednji Dolič 9. OBČINA VELENJE: Zdravniki: ČETRTEK, 13. 8. 1992 -dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janežič in dr. Pirtovšek. PETEK, 14. 8. 1992 - dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Slavič. SOBOTA in NEDELJA, 15. in 16. 8. dr. Vrabič in dr. Pirtovšek PONEDELJEK, 17. 8. 1992 dopoldan dr. Mejin, popoldan dr. Slavič, nočna dr. Vi-dovič in dr. Slavič ZOBOZDRAVSTVO: V nedeljo 16. 8. 1992 dr. Danica Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. LEKARNA: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. VETERINARSKA POSTAJA V ŠOŠTANJU: Od 14. 8. do 21. 8. Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jerihova 38, Velenje, telefon 858-704. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja: Od 10. 8. do 16. 8. Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, telefon 841-769. Od 17. 8. do 23. 8. Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, telefon 841-410. V SPOMIN 11. avgusta je minilo leto, ko nas je zapustil dragi mož in oče Edo Melanšek iz Gaberk Velika praznina je v našem domu, bolečina v naših srcih neprenehoma skeli, usoda vzela nam velik del je sreče, spomin nate pa venomer živi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Doma ostala je praznina, saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi —-med nami si. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice Fanike Jevšnik iz Gaberk 28. 2. 1910-29. 7. 1992 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancčm in prijateljem, ker so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Hvala govornikoma gospodoma Špitalu in Blatniku ter obema gospodoma duhovnikoma za opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi gospodu dr. Menihu za lajšanje bolečin na domu. Žalujoči: sinovi Ivan, Jože, Milan in Valter z družinami ter hčerki Jožica in Milena z družinami ter ostali sorodniki. Vodni viri usihajo Kot vedno v stiski — gasilci Zaradi hude suše je ponekod v hribovitih predelih velenjske občine že umanjkalo vode. Ob takšnih priložnostih seveda priskočijo na pomoč gasilci. Tako so člani občinske gasilske zveze Velenje v juliju opravili 402 prevoza s cisternami. Skupno so prepeljali 2.000 kubičnih metrov te dragocene tekočine in tako precej ublažili stisko ljudi. Občina Mozirje Vodni viri pospešeno usihajo tudi v višinskih predelih Zgornje Savinjske doline, ponekod vode seveda že dolgo ni. V strnjenih naseljih do torka pitne vode še ni zmanj- kalo, seveda pa je na mestu skrajno varčevanje. V juliju so gasilci do višinskih kmetij prepeljali 190.000 litrov pitne vode, v prvih šestih dneh avgusta kar 172.000 in od 7. do 10. avgusta 153.000 litrov. Samo v desetih dneh avgusta torej celih 325.000 litrov te dragocene tekočine. Največje potrebe so v okolici Mozirja, Ljubnega, Luč, Rečice ob Savinji in Gornjega Grada. Skupnega podatka o velikih količinah vode, ki jo kmetje sami vozijo za napajanje živine in druge potrebe, seveda ni. (bm, jp) Kolektivni dopusti se končujejo PREGLEDI IN POPRAVILA STROJEV IN NAPRAV Časovno so bili letošnji kolektivni dopusti delavcev Gorenje-vih podjetij dobro izbrani. Zaposlenim, vsaj večini, je bilo priza-nešeno, da bi delali v vremensko nemogočih razmerah. Do ponedeljka so vročino v proizvodnih dvoranah občutili le vzdrževalci, ki so opravljali redno preventivno vzdrževanje strojev in naprav oziroma le-te popravljajo ali pa jih zamenjujejo, kolikor pač dopuščajo razpoložljiva finančna sredstva. Opravljajo pa še nekatera druga dela, ici jih med redno proizvodnjo ni mogoče. V ponedeljek so končali kolektivni dopust zaposleni v Gorenju Notranja oprema; v programih Kuhinje in Kopalnice je trajal 14 dni, v programu Keramika pa, z izjemo linije za dodatno dekoriranje keramičnih ploščic, pa 21 dni. Tudi zaposleni v Gorenju Procesna oprema so v ponedeljek sklenili kolektivni dopust: nekateri v Orodjarni so delali tudi med kolektivnim dopustom. V Gorenju Gospodinjski aparati pa so, kot je znano, kolektivni dopust podaljšali za teden dni, delati bodo spet začeli 17. avgusta, in sicer zaradi manjše zasedenosti zmogljivosti zaradi razpada trga nekdanje Jugoslavije in likvidnostnih težav. Med kolektivnimi dopusti so v Gorenjevih podjetjih, kot smo uvodoma že zapisali, potekala redna vzdrževalna dela. Najobsežnejša so potekala v Gorenju Gospodinjski aparati, v okviru podjetja pa prednjači program Hladilnozamrzovalni aparati. V obratu Hladilniki, kjer uvajajo proizvodnjo novih generacij hladilnikov oz. kombiniranih hladilnozamrzovalnih aparatov, bodo zamenjali mokri del poliuretanskih naprav ter namestili viseči transporter za 100% nadzor kakovosti. Obnovili oziroma zamenjali bodo tudi del opreme v montaži tega obrata. V obratu Zamrzovalne omare bodo zamenjali poliuretanske naprave za obode zamrzovalnih omar in opravili še nekatera druga dela. Delajo tudi v drugih dveh obratih tega programa, v Zamrzovalnih skrinjah in Plastiki, V programu Pralno pomivalni aparati poteka zahtevna sanacija mo-stovnega dvigala, da omenimo samo najpomembnejša posega. V programu Kuhalni aparati pa v Surovinskem obratu obnavljajo točkalnik, opravili pa bodo še več drugih vzdrževalnih del. Med kolektivnim dopustom bodo vzdrževalci pregledali tudi vse energetske naprave in napeljave, zaraenjali bodo večino toplotnih izmenjevalcev, obnovili kompresorske postaje itd. Zadnji teden podaljšanega kolektivnega dopusta v Gorenju Gospodijski aparati pa se je odpravil tudi del vzdrževalcev, ki so doslej delali. (vš) Opravičilo uredništva Soplesalcu nagrajenke na prireditvi Skok v poletje z radiom Velenje, ki je bila 26. junija ob velenjskem jezeru, se opravičujemo zaradi dvoumno napisanega podpisa k sliki v 26. številki Našega časa. V foto zapisu na 16. strani je pod sliko, na kateri je par št. t, ki je zmagal v šaljivem tekmovanju zapisano. »Nagrajenca, ki sta si priplesala prvo nagrado, sta imela številko I«. Na prireditvi je bilo povedano, da je nagrada le ena in da jo dobi tisti, ki je imel vstopnico z izžrebano številko. Soplesalec je bil potreben za izvedbo nagradne igre. Tudi v tekstu, v katerem opisujemo prireditev, piše, da je bila prva nagrada tedenski paket v Španiji, nikjer pa nismo rekli, da za dve osebi. Dvoumen je torej le podpis pod sliko, zakar se soplesalcu nagrajenke iskreno opravičujemo. Uredništvo V Velenju občuten porast prekrškov Policijske enote na področju UNZ Celje so v letošnjem prvem polletju obravnavale 2199 različnih prekrškov, ali 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Porast kršitev je zaznan v vseh občinah, razen v Celju, kjer so zabeležili 8 odstotkov manj prekrškov. V Velenju so obravnavali v tem obdobju 684 prekrškov (lani v istem času 442). Največ prekrškov na celjskem območju je bilo po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir, na celotnem območju 1606, Zakonu o orožju 119, Zakonu o tujcih 95, Zakonu o nadzoru državne meje 81, Odloku o javnem redu in miru v občinah 76, Zakonu in varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju 68 ... Za te prekrške so policisti poslali 1481 predlogov sodnikom za prekrške in to za 2034 kršiteljev. Skrbi še zlasti stanje na območju občine Velenje in Slovenske Konjice, kjer je zaznan občuten porast prekrškov. Policisti v Velenju že vrsto let obravnavajo največ tovrstnih prekrškov, kar 31 odstotkov vseh na območju UNZ, število pa se vsako leto zvišuje. BELA KRONIKA Slab začetek tedna Ponedeljek, 3. avgusta, ni bil kaj prida spodbuden za Z. H, iz Velenja. Zvečer se je doma spri s svojimi starši, prerivanje med njim in njimi pa se je končalo z grožnjo s plinsko pištolo. To so mu policisti zasegli, po pogovoru, ki so ga imeli z njim, pa se je fant pomiril. Vendar le do naslednjega dne, 4. avgusta, ko se je dopoldne okoli 11. ure na parkirnem prostoru pred hišo na Toledovi 9 v Velenju zapletel v spor z gospo M. O. Ta žal ni imela takšne sreče kot starši prejšnji večer, saj se je spor končal s hudimi telesnimi poškodbami, ki jih je dobilaM. O. Z rolko na lokalno cesto V petek, 7. avgusta, okoli pol desete dopoldne, se je 8-letna deklica Andrejka K. iz Škal z rolko zapeljala z domačega dvorišča na lokalno cesto, po kateri je prav tisti trenutek pripeljal Rajko Bri-tovšek iz Hrastovca. Nesreča ni mogel preprečiti, deklica pa je v njej dobila hude telesne poškodbe. Trčil v parkiran avtomobil V soboto, 8. avgusta, so morali policisti deset minut čez polnoč pred restavracijo Jezero. Ne zato, ker bi bilo tam zabavno, ampak zato, ker se je Bogdan K. iz Velenja pod vplivom alkohola zaletel v parkiran avtomobil last Angele Vidner in ji tako povzročil za okoli 200 tisočakov škode. Požar v Termoelektrarni 8. avgusta je gorelo v šoštanjski Termoelektrarni. Do požara je prišlo na električnih vodnikih, zaradi česar je prišlo do izpada na bloku V. Škodo so ocenili na I milijon tolarjev, zaenkrat pa je tuja krivda izključena. Kako se z otrokom pogovoriti, kako mu pomagati? Spolni napad na otroka je zločin Ko se zgodi kaj takega, smo vsi osupli, zgroženi. Kaj se pri tem dogaja z otrokom, kakšne posledice bo imel, kaj ob tem doživljajo starši, to pa vedo le oni sami. V Velenju se je v začetku tedna zgodil primer spolnega nasilja nad otrokom, 4 leta starim fantkom. Kdo bi rekel, da se je primer še dokaj srečno končal, saj je možakar fantka le slačil in otipaval. Vendar je to zločin! Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije je izdal brošuro z naslovom Spolni napad na otroka, ki bi koristila vsakemu od staršev. V njej daje odgovore na tri temeljna vprašanja: kako se z otroki pogovoriti, zakaj morajo vedeti in kje dobiti pomoč. Nekako razumljivo nam je, da je treba otroke poučiti o nevarnostih pri prečkanju ceste, ali igranju z vžigalicami, pri plavanju. Pa je razlog, da jih poučimo o spolnem napadu popolnoma enak: če so poučeni, so varnejši. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih odkritih preko tisoč primerov spolno napadenih otrok samo do 14. leta starosti. Zato smo iz te brošure povzeli nekaj pomembnih dejstev in napotkov staršem. Kaj morajo vedeti starši? Niso najbolj nevarne neznane osebe, v kar 85 odstotkih primerov je storilec član otrokove ožje družine ali nekdo, ki ga otrok pozna. Žrtve so deklice in dečki vseh starosti, spolni napadi na otroke se pojavljajo v vsakovrstnih družinah, niso značilni le za »problematične«, kot bi kdo mislil. Otroci o spolnem napadu redko lažejo. V kar 98 odstotkih se njihove trditve izkažejo za resnične. Spolni napad na otroka je redkeje povezan z nasiljem, ker storilec navadno pri tem uporablja obljube, grožnje in podkupovanje ter izkoristi dejstvo, da je otrok nemočen. Kako povedati otroku? Otroku bo lažje povedati o tem, če bo imel nekaj osnovne spolne izobrazbe. Povejte mu, daje spolni napad nanj, če se odrasla ali večja oseba dotika njegovih prsi, penisa ali vagine, ali reče otroku, naj se dotika teh organov odraslega, ga poljublja na nenavaden način. Povejte mu, da bo to vedel, saj mu bo odrasla oseba verjetno rekla, naj bo to skrivnost, naj o tem molči. Povejte otroku, daje njegovo telo njegova last, in da nima nihče pravice, da se dotika nejgovih spolnih organov tako, da se bo počutil prestrašenega ali »umazanega«. Otrok naj ve, da nobena stvar ni tako grozna, da o njej ne bi mogel govoriti. Pove lahko učitelju, sorodniku, prijatelju ali tistemu, ki mu zaupa. Kako pomagati otroku? Zelo je pomembno, kako boste reagirali, ko vam bo otrok, če se to zgodi, povedal o spolnem nasilju. Ne glede na to, kako se ob tem počutite, je najpomembnejše, da se trudite ostati mirni. Najboljši načini, da pomagate otroku, ki je bil spolno napaden so: Povejte mu, da mu verjamete. Poudarite, da to, kar se je zgodilo, ni njegova krivda. Pokažite, da ste veseli, da vam je povedal. Povejte, da veste, da nekateri odrasli počnejo slabe stvari. In naredite vse, kar morate, da otroka potolažite in pomirite. Prijavite! Spolni napad na otroka lahko osebno prijavite, ne glede na to, ali veste kdo je storilec ali ne, na enotah kriminalistične službe Slovenije, na upravah za notranje zadeve. Spolni napad lahko prijavijo tudi otroci sami. V primeru potrebe po takojšnji intervenciji pa pokličite 92. Milana Krstič-Planine I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 Izsiljeval prednost 8. avgusta zvečer, ob 22.15, je prišlo do prometne nesreče na Kidričevi cesti v Velenju. Voznik motornega kolesa Miran Bešič iz Šoštanja je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Antonu Gučku iz Podkraja. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. Spolno nasilje nad otrokom Tudi to se dogaja! Prvi dan tega tedna, v ponedeljek dopoldne, je odrasel moški zvabil v klet stanovanjskega bloka 4-letnega fantka, ga otipaval in slačil. Storilca so velenjski policisti izsledili v dobri uri, dve uri po dogodku pa je bil že na policijski postaji. Popravek V prejšnji številki Našega časa je bilo pod to rubriko v novički z naslovom Za 200.000 tolarjev škode napak zapisano, da je Branko Š. nemški državljan. Oškodovanec je državljan Republike Slovenije, ki je na začasnem delu v Nemčiji. OB VELENJSKEM JEZERU v soboto,15. avgusta ob 20. uri največjo zobavno turistično prireditev Pred nami je vesela, razposajena, enkratna in nepozabna Z MARJANCO in gosti Program: Atrakcije večera: * velik ognjemet * jezerska baklada 4* vožnja z balonom 4* vožnja s kočijo * Vinko Šimek in Dudek 4* ansambel Prerod 4. ansambel Vinoteka 4» ansambel Sedmi raj 4* ansambel Šta[erski vrelec 4* Dunajski slavcek Mario 4* disco na prostem 4» volitev kraljice jezerske noči 4* predtekmovanje za miss države Slovenije Bogata gostinska ponudba z Jedml z žara ter lovskimi, ribiškimi in kmečkimi specialitetami. Vstopnina samo za odrasle po 100 SIT. Ob nakupu vstopnice tudi spominček.