Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 dia Izhaia vsak petek ob 16. // Naročnina znaša tnesečno po pošti 5 din. v Celju z dostavo na dorn po raznašaldh 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo U Telefon Stev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavoriu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL Cef jev petek 3. marca 1939 Sfev. 10. Bogdan Pušenjak: Klaipeda Po okt.obrski tragediji bratskega če- skoelovaškega naroda so se ponovno pojavili na evropskem obzorju temni oblaki v obliki klajpedskega vprašanja, ki je grozilo znova zatemniti komaj ne- koliko razčiščeno evropsko ozračje. Ze raaplamtele strasti so sc zaradi velike uvkfcvnosti in popustljivosti litvanske vladc začasno pomirile. Evropska jav- nost pa se zaveda, da bo to vprašanje prej ali slej zopet ogrožalo evropski mir. Klajpedsko ozemlje leži med reko Njemenom in bivšo rusko-nemško mejo. To ozemlje, ki je bilo po verzajskem mi- ru odcepljeno od Prusije, meri 2.500 kvadratnih km in ima okrog 150.000 prebivalcev in sicer Litvancev in Nem- cer. Računajo, da pripada etnografsko 80—90% litvanski rasi, jezikovno pa sa- mo 60%, kar pa gre predvsem na ra- (un znanß nomäke potujčevalne politike pred vojno. Nemäka statistika iz 1. 1912. izkazuje na vsem ozemlju 71.820 Lit- vancev napram 66.719 Nemcem, ki pa prebivajo pretežno v samem mestu Klaj- pedi (Memel). Seveda ni treba poudar- jati velike vrednosti nemške statistike, saj je znano, kako so se te ponarejale pri nas. Po ljudskem štetju, ki je bilo izrröeno 1. 1925., pa se je priznalo iz- med 141.644 prebivalcev samo 59.337 k nemški narodnosti, kar da je Nemcem na tem ozemlju značaj manjšine in nič več. Zanimiva pa je pojava nove narodnosti pri tem štetju: 38.404 prebivalcev se je namree označilo za pripadnike memel- ske narodnosti. K temu čudnemu pojavu pravi znani italijanski manjšinski stro- koTnjak Enrico Aci Mon'.Cesio, da je treba smatraü Memelce za pripadnike različnih narodnosti. To tezo italijan- skega učenjaka pa v svoji knjigi »La Lithouanie Moderne« popolnoma pobija :tnani francoski pisatelj in dobri pozna- valec litvanskega naroda Henry de Chambon. Po njegovem mnenju je že dejstvo, da so se za Memelce označili v pretežni večini baš kmetje, dokaz, da so to sami Litvanci, ki si v tedanjem za- pletenem mednarodnem položaju iz strä- hn pred poznejšimi posledicami niso up&li priznati se k litvanski narodni skupnosti. Ako si osvojimo Chambono- vo mnenje, vidimo, da živi v Memelu še vedno nad 76.000 Litvancev, s čimer dobijo nemške aspiracije popolnoma drugo sliko. Po svojem izvoru pa je klajpedsko ¦ Proracunska razprava v narodni skupščini se zelo pospešeno nadaljuje. »Slovenec« poroča, da »nekateri poslan- ci še vedno ne razumejo resnosti dne- va«, da se mlati prazna slama in da je prišlo do prerekanja brez smisla. Je pac nekoliko neugodno za vse skupaj, ker prihajajo o načrtih bivse vlade dr. Sto- jadinoviča sedaj v javnost prav čudne stvari. Dovčerajšnji politični prijatelji si oSitajo najintimnejše načrte, po ka- terih je g. Stojadinovič s pomočjo svo- jih političnih sodelavcev nameraval za prvi april uvesti pravo diktaturo. Sedaj pa noče nihče o vsem tern ničesar vedeti in se vsi na vso moč trudijo, kako bi he pred narodom prikazali kot rešitelji tiemokracije. Poprej toliko proslavljani režim dr. Stojadinoviča je preko noči po- stal slab in' zanič in začelo je po stari ' di kar deževati slavospevov na no- vo vlado g. Cvetkoviča, od katere si tu- di Slovenci obetajo najboljše. Prav cud- no se v vsej tej zmedi čita tožba »Slo- venca«, ki pravi v svoji številki z dne 23. februarja, da so nekateri poslanci JRZ za stvarne razprave o enakoprav- nosti pokazali izredno malo razumeva- nja in so govornikom vpadali v besedo 7, medklici. X Bivši narodni poslanec Dragiša Stojadinovic je pomiloščen in je bil iz- puščen iz kaznilnice v Sremski Mitrovi- ci, Kakor znano, je bil Dragiša Stoja- dinovic obtožen in obsojen zaradi posku- šenega atentata na bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča na štiri leta ječe. X Za ministra brez listnice je bil po- Stavljen Vojko Cvrkič, minister na raz- položenju in narodni poslanec. X Dva nova bana. Ban dunavske ba- novine Svetislav Rajič je bil te dni upokojen. Za bana dunavske banovine je bil postavljen odvetnik dr. Jovan Radivojevič iz Šida, za bana vardar- ske banovine pa poslanec Vladimir Hajduk - Veljkovič. X Kardinal Evgen Pacelli — papež Pij Xu. Ze prvi dan konklava je bil v četrtek 2. t. in. pri tretjem glasovanju izvoljen za papeža dosedanji državni tajnik kardinal Evgen Pacelli, ki si je kot vrhovni poglavar rimsko-katoliške cerkve privzel ime Pij XII. Papež Pij Xu. je star 63 let in je po rodu Rimljan. Za papeža je bil izvoljen ravno na svoj rojstni dan. X Ogromni izdatki Anglije za po- morsko oborožitev. Proračun za oboro- žitev Velike Britanije na morju presega vse zadevne vojne proračune. Novi pro- račun mornariškega minist rstva znaša | 153 milijonov funtov šterlingov, kar pomeni v našem denarju 36 milijard dinarjev. Proračum je tako velik, ker bodo to leto zgrajeni mnogi novi bojni I^rodovi in ogromna ladja, ki bo služila kot matica za letala. Dograjena bo tudi nova jahta za kralja, ki bo tako ureje- fra, da bo v primeru potrebe spremenje- na v veliko bolnico na morju. Vse kaže, da so dogodki v jeseni lanskega leta v Srednji Evropi rodili pri zapadnih vele- Bilah Angliji in Franciji odgovor, ki postaja zo one, ki ogrožajo mir med na- rodi, vedno manj prijeten. V tej tekmi oboroževanja more vzdržati le tisti, ki razpolaga z neizerpnimi sredstvi. :'"• tK Odstop predsednika španske re- pnWik Prispela je nova poSi jka Gtroških vozičkov Jos. UrSic, C*?)je Narodni dom. — Dunajska vremenska napovod za eoboto 4. t. m: Pretežno jasno, mirno vreme, v nižinah Iahen ali kvečjemu zmeren nočni mraz, podnevi milo, v vi- šinah do 2.000 m nad ničlo, ponekod ju- ir^nja megla. Damaee vests -- Ke.šite javne nanicščencc in upoko- jence propadaiija! Vprašanje izboljša- nja gmotnega položaja javnih name- ščencev in upokojencev je nujno po- trebno takojšnje ureditve. Porast dra- ginje ie ta stan tako strašno prizadel, da se moramo s skrbjo vprašati, kam bo to vodilo in kaka naj bo javna upra- va, ako nameščenec in upokojenec ni- mata najskromnejše možnosti za življe- nje. Sedaj se razpravlja novi drzavn'i proračun, ki naj za dobo enega leta za- konito uredi vse državno gospodarstvo tako v pogledu dohodkov kakor tudi v pogledu izdatkov. Nameščenci in upo- kojenci, ki jim je bilo že pred 11. de- cembrom 1938 svečano dano zagotovilo, da bodo skoro dosegli izboljšanje svo- jega položaja, sedaj to upravičeno pri- čakujejo. Gospodje poslanci imajo sedaj ugodno priliko, da pripomorejo k pravilni rešitvi tega vprašanja in odpra- vijo sramotno stanje, v kateroga je narneščence in upokojence pahnila bivša vlada Stojadinovičeva. — Smrt senatorja dr. Dinka Tri- najstica. V ponedeljek je umrl v Crik- venici v starosti 81 let senator dr. Din- ko Trinajstič. Pokojni je bil pred vojno eden izmed voditeljev Hrvatov v Istri. Leta 1915. je odšel v emigracijo in po- stal podpredsednik Jugoslovenskega od- bora. V Zenevi, Parizu in Londonu je sodeloval s pokojnima dr. Trumbicem in Supilom. Zaslužnemu nacionalnemu borcu bo ohranjeno v zgodovini našega osvobojenja častno mesto. — Zorko Prelovec f. V soboto 25. fe- bruarja popoldne je umrl v ljubljanski bolnici v starosti 52 let odlični in za- služni slovenski skladatelj Zorko Prelo- vec, dolgoletni pevovodja >^Ljubljanske- ga Zvona« in združenih pevskih zborov Hubadove župe ter koncertni in glasbeni recenzent. Naš narod bo ohranil Zorku Prelovcu časten in hvaležen spomin. le brez tuje glasbe, celo niti take dr- fiave, ki jim je nacionalistično načelo ;:hodišče pri vseh kulturnih vprašanjih, torej tudi pri radiu; vzemimo n. pr. Italijo ali Nemčijo. Na koncertih iz Nemčije slišite zelo pogosto avi'orje slovanske ali romanske narodnosti. Te- ga niso opuščali niti tedaj, ko se je vsa zunanja politika vperjala proti Ce- kom in Francozom. Bo najbrže že kaj koristnega na tern, da poslušamo Beethovna, četudi ni Slovenec, in za- bavno uro brez Strausovega valčka si tudi težko zamislimo, prav tako pri nas kakor v Franciji, na Svedskem ali pa v Kanadi. Trditev »Nove Dobe« bi pobi- la tudi ugotovitev lanskega končnega lezultata reparticijske komisije Udru- ženja jugoslov. muz. avtorjev, ki nam je po g. Prelovcu sporočila, da je izmed vseh treh postaj ljubljanska radiopo- staja izvajala največ domačih del in razdelila največ avtorskih tantiem do- mačim skladateljem v Jugoslaviji. Tudi letos smo prosili reparticijsko komisijo, da nam pove rezultate, katera postaja izvaja največ domačih del. Sele potem homo mogli pravično presojati, ali iz- vaja Radio Ljubljana kaj domače gla- sbe. — R,adiofonska oddajna postaja Ljubljana. — Tatvine rib. Lastniki odnosno za- kupniki ribarskih okrajev se pritožujejo zaradi vedno bolj se množečih tatvin rib (rakov). To kaznivo početje podpi- rajo najbolj oni, ki ukradene ribe ku- pujejo. Ker se nekateri pri tern ne za- vedajo kaznivega dejanja, opozarjamo, da odgovarjajo kupci po kazenskem zakonu in bodo v vsakem primeru tudi ti ovaden'i sodišču. Pred nakupom rib (rakov) naj se zato vsakdo prepriča, ali je prodajalec upravičen loviti odnosno prodajati ribe (rake), in naj vedno za- hteva uradno izkaznico, ki jo mora imeti vsak ribič. Vsak, kdor ponuja ribe (rake) naprodaj, se mora izkazati s pi- smenim dovoljenjem vsakokratnega ri- Kino METROPOL Cefie 3-, 4., 5., 6, marca film pristnega dunajskega humorja, poln zdrave koniike in šartnantae glasbe PRIMCESst ELIZPBETB (V nemškem ^ku) (Otroška leta cesarice Elizabete) Traudl Stark Paul HOrbtger Hansi Knoteck Od 7. do 9. marca velefilm, poln mtstike in realnosti MOJ STEH miŠ Ostavko nameravajo podati še nefcateri člani mestnega sveta. c SJovenska narodna maujsina v Xemeiji. Dr. .Tosip Tischler, profesor na gimnaziji v Beljaku in predsednik osrednje kulturne organizacije Sloven- cev na Koroškem, je bil te dni odpuočen \z državne službe. Ko istočasno čitamo v naših listih o zahtevah nemških po- slancev na šolskem in kultumem pod- ročju Nemcev v Jugoslaviji, je ta od- pust slovenskega kulturnega organiza- torja na Koroškem prav značilen. Zna- no je, da naša narodna manjšina na Koroškem nima šol, v katerih bi se mla- dina vzgajala v maternem slovenskem jeziku. Bili pa so doslej po Koroškem slovenski gospodinjski itečaji za sloven- ska dekleta, ki so jih sedaj tudi pre- povedali. Prepovedana je bila tudi pu- stna prireditev pliberškega slovenskega prosvetnega društva z utemcljitvijo, naj se kulturno udejstvovanje v sloven- skem jeziku in slovenskem duhu v Ve- liki Nemčiji prepusti jugoslovenskim državljanom. Kako bi se kaj smatrala slična prepoved pri nas, ki bi zabranila našim državljanom prireditve v zname- nju »Kraft durch Freude«, ki ee lahko nemoteno vršijo celo v Celju, pa jih v znak »lojalnosti« posöti še kak meetni svetnik slovenske občinske uprave slo- venskega Velikega Celja. KINO u ii i o IIV CELJE 3», -4 , 5 mav*Qa - JNašr postajf so le v nuznatnl meri na.se. Prejeli smo: Z ozirom na se- stavek v Vašem listu pod naslovom »Naše postaje so le v neznatni meri na- še« z dne 27. Januar ja Vas vljudno pro- simo, da v smislu čl. 26. zakona o tisku objavitc v Vašem listu na istem mestu in pod istim naslovom sledeče pojasnilo: Vsa naša programska razdelitev je usmerjena tako, da se izvaja čim več do- mačc glasbe. V prvi vrsti gojimo slo- vensko narodno pesem. Z nagradnimi razpisi in po osebni iniciativi smo oskr- beli veliko število daljših akladb za orkester, kjer je narodna pesem obde- lanä v vsej stevilni raznolikosti. Posve- carao pa se tudi vsej slovenski vokalni in instrurnentalni umetni tvorbi. Po ini- ciativi radiopos'aje smo priredili in iz- vcdli n. pr. že docela v pozabo zapadlega Jurija Mihevca, istotako celoteega Par- mo, zlasti pomembne pa so bile izvedbs njegovih skladb za zbor in orkester. V življenje smo poklicali Ipavčevega »Tič-1 nika« in še letos bo izvedena Vilharje- va »Jamska Ivanka*. Domače skladate- lje smo že vse po vrsti v besedi in sklad»; bah predelali: za njihove jubilcje smo preskrl>eli tudi izvedbe orkestralnih del, ki v celoti sploh še niso bila izvajana. Tako smo izvedli vse orkestralne sklad- be Adamiča in Lajovica. Ponovno smo zaproBÜi posamezne skladatelje, naj po- gledajo po svojih arhivih in nam do- posljejo še neizvajane skladbe, ki so bile ^otem v naših izvafanjih tudi oživ- ljene. Oe je bilo te mogoče, srno napra- vili tüdl na gramöfönskih ploščah po- sn'atke naše domače glasbe. Popolnoma smo si sves'ti, da smo storili, kolikor je bilo v naših močeh, za prospeh sloven- ske glasbe. Res pa je, da si ne zapira- mo vrat pred tujo gla3beno kulturo. fiai tega ne store niti radiopostaje ve- likih narodov, ki bi mnogo lažje izha- barskega revirnega gospodarja in izvo- rom naprodaj ponuienih rib (rakov). j — Zveza ribarskih društev. I CellemokoUca c Vprašanje novega župana v Celju je povzročalo vladajočim v Celju mno- go težav. Po odstopu g. Mihelčiča bi bilo najnaravnejše, da bi zavzel njegovo mesto dosedanji njegov ntimestnik g. veletrgovec Rudolf Stermecki, ki pa imenovanjo. odklanja. Kot najrcsnejši kandidat za župana Velikega Celja je prihajal v poštev trgovec g. Fazarinc, ki je pa mesto tudi odklonil, kakor je to storil tudi mestni stavbenik g. Konrad Gologranc iz Gaberja, ki so ga rnnogi kot domačina najbolj želeli. Tako gre sedaj za odločitev med tajnikom Ljud- «kc posojilnico g. Prelogom in g. dr. Voršičem, ki uživata oba nedeljene sim- patije v svojih vrstah. Izgleda pa in po voßtu gre glas, da je oseba g. Preloga v zadnjem času naletela nepričoJcovano na-nok-e pomisleke, ki so.baje tudi v ^¦"¦ni zvezi z onirn znamenitim usta- novnim občnim zborom Celjskega kul- turnega društva. Tako je sedaj edini v poštev prihajajoči županski kandidat g. dr. Voršič, ki nam bo torej v Celju züpanoval, ker je tudi na n'ovo izvo- ljeni predsednik Celjskega kulturnega društva g. ravnatclj Mohorjeve tiskarnc irnenovanje za župana odklonil zaradi preobilice dela, ki ga caka v Celjskem kulturnem društvu. • c Veltkö Cclje brez Aupana, finanč- nega referenta in pravnega rei'ereata. Kakor znano, je podal pravni referent mestnega sveta g. dr. Hodžar pred ted- ni ostavko. Pred kratkim je podal ostavko tudi župan g. Mihelčič. Kakor Čujemo, je podal sedaj ostavko tudi mestni finančni referent g. Prelog. c Nova «bčinslta pisarija. Maribörflki »Toti list« objavlja: V Celju je izSla v samozaložbi brošura s podnaslovom: >• Last na hvala se pod mizo vala«. Bro- šura je bila takoj l-azprodana. c Naše ceste zaenemo ureje\ati. Kakor cujemo, se bo vprašanje modernizaeije državne ceste od Maribora do Ljubljane skoro premaknilo z mrtve točke. Novi slovenski gradbeni minister g. dr. Krek, v čigar področje spada sedaj ta zadera, ne bo dopustil, da bi bila naša banovina v programr. velikih gradbenih cestnih del prikrajšana. Računati nam je torej fj tem, da se bodo ta dela v obmoöju Celja pričela že v najkrajšem času; kar \si z zadoščenjem pozdravljamo. c TrJnat^stropno poslopje Poltojirin- skega zavoda na Krckovi ccstl bodo ea- začeli v kratkem graditi. Pred dnevi so začeli s stavbišča, kjer je stala stara »Krona«, odvažati kamen je in zemljo, da pripravijo teren za gradnjo temeljev. Podirati so začeli tudi staro mitničar- sko hišico. Kakor cujemo, pa novega poslopja ne bodo gradili v ravni &rti s poslopjem mestne elektrarne, marveč bo fasada novega poslopja zaokrožena, tako da bo segala nekako y sredini čez dosedanjo črto na sedanji hodnik za pe- šce iu nato aavila na levo do sredine Karlinove hiše. Pri stari mitničarski hi- šici bi na ta na^in pridobili prostor z» nujno potrebno razširitev Krekove ce- ste, dočim bi bila cesta pri loku starbe nekoliko zožena. Take atavbe se Jfie^.gra- r^go samo za nekaj let. Zato je treba strogp paziti, da se stavbna ertä po«iak- ne' cimbbi] nazaj, kar je zlasti i^'pre- ozki in izredno prometni Krekovi cesti v tem odseku nujno potrebno, Upamo, da bodo tukaj izostale ncodpuatljive na- pake, ki jih vidimo marsikje drugod v Velikern Celju. Ce hočemo končno začeti mesto modernizirati, ne smemo nlkjer Štev. 10. »NOVA DOBA« —3. HI. 1939 Stran 3 poznati kompromisov ali popustljivosti pri gradnjah poslopij. To srao dolžni sebl in zanamcem. c O glasbenem sporedu ljubljanske ra-dijske postaje se čujejo med ljudmi, ki staluo spremljajo njeno delovanje in so dobri poznavalci glasbeno kulture in literature, često pritožbe, da je glasbeni spored te postaje premalo naš. Seveda rukomur ne pride na um, da bi hotel na- stopiti proti glasbenim umetninam dru- gih narodov in proti njihovcmu izvaja- nju v ljubljanskem radiu. Ce pa raorajo radijski poslusalci pogosto poslušati n. pr. reproducirano slovarisko, predvsem slovcnsko glasbo, predvajano na izrab- ljcnih ploščah ali slabo posneto, in če jim posamezne komade, ki nas v taki izvedbi po svetu sair.o smešijo, servirajo prepogosto, so pritožbe pač docela na m«rtu. Priznati je treba, da je Ijubljan- ski radijski orkester dober. Zelimo pa, da1 bi bilo enako precizno n. pr. tudi igranje nekaterih na harmoniko in citre vAi ixvajanje šramla. To ne želijo samo gLasbeni strokovnjaki, marveč tudi ostali poslusalci., ki imajo dober posluh. Ce hočemo v svetu dostojno in uspešno repxezentirati slovensko kulturo, mora- mo. stremeti za tem, da bodo tudi vsi glasbeni programi na višini, ki jo bomo zvoljo in strogo.kritično izbiro orotovo hitro dosegli. c K. najdbi okostnjakov v Dulenji vasj pri Št. Pavlu. Nedavno smo poročali, da so v Dolenji vasi pri St. Pavlu na polju izkopali pet močno razpadlih okostnjokov, kar je gotovo omembe vrednti najdba, zlasti če še upostevamo., da ßc pridružuje dvema slienlma, že prej v isti okolici izkopanima. Navedli srao raznie domneve o Lzvoru okostnjakov in smo smatrali za mogoče, da so iz dobe francoskih vojn. Na našc veliko začu- denje pa se »Slovenski gospodar« , iz näsega poročila norčuje. Njegov dopis- nik pravi, da so po mnenju domačih strokovnjakov okostnjaki stari največ deset let. Ako je to res, hodijo grozni zlöeinci in povzročitelji velike tragedije morda še mcd nami. Kako da nihče ne ¦ve-ö kakem takem zločinu? Kako da pe- tih ljudi nikjer niso pogrešili? Kako da dopisnik ne poziva orožništva, naj za- devo razeisti? Celo v naoem podnebju se najdejo cloveäke ko3ti, ki so okrog 2.000 lot slare. Imamo jih tudi iz >Sa- vinjske dolme, Čeprav vemo, da bi se v gornjih plasteh proda in s prodom po- mešane prsti ne mogle tako dolgo ohra- niti. V našem primeru bi mogla priti v poštev doba 130 let. Vsekakor pa je žalostno znamenje, če se celo take stva- ri uporabljajo za neokusne zafrkacije in napade. c Oeški film gre svojo zmasovito pot. Jzbira čeških fihnov, ki smo jih doslej videli v kinu Unionu v Celju, je bila "vlo posrečena. V neizbrisnem spominu nam je še V3em veličastni film »Poroc- nik Repkin«, ki je bil predvajan v kinu Unionu. Sledil mu je prelepi češki film -Nedolžnost«. Zanimiva vsebina in od- lična tehnična oprema daje češki film- ski produkciji ono moč in karakteristi- ko, da uspešno tekmuje z najboljšimi filjni velikih narodov in da povprečne nemžke filme daleč prekaša. Ze ta du- hovno umetniška vrednost, da ne govo- rimo o narodno vzgojnem pomenu takih čeških filmov je dovolj močan razlog, da posveJtimo češkim filmom še prav posebno pozornost zlasti mi Slovenci, ki nimamo svoje filmske produkcije in smo žal navezani mnogokrat na slabe tuje filme, odkar so pri nas ruski filmi izostali. V Ljubljani je bila te dni pre- miera prelepega češkega filma »Križ ob potoku« pod pokroviteljst.vom češkega konzula g. Minovskega, Film »Križ ob potoku« po istoimenskem romanu pisa- teljice Karoline Svetle obravanava živ- Ijenje starih čeških rodbin na vasi, ki je prepleteno z zanimivimi motivi iz ljudskega življenja. Ozadje tvori češka pokrajina s svojimi travniki, poJji in logi. Film »Križ ob poloku« ie filmska ])esem o kmecki zemlji in kmečkem zdravcm rodu na vasi, slavospev znia- %\ dobrote nad zlom, film — ki osvaja s svojo lepoto in vzgaja k lepoti in clo- broti. V Celju borno imeli ta film sko- ro v kinu Unionu, kier bo premiera za Celje v sredo 9. marca. c Uprizoritev \erdijeve opere »Tru- batlur« v Celjii. Narodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo v torek 7. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču Verdijevo opero >Trubadur« pod vodstvom diri- genta g. dr. Svare in režiserja g. ravn. Poliča. Glavne partije bodo peli ge. L. Karena in M. Kogejeva ter gg. I. Francl in V. Janko. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predpro- daji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. c Jutfosloyt'iiska češkoslovaška Hga v Celju jc priredila prctekli četrtek v ve- liki dvorani Narodnega doma predava- uje o »Ideii češkoslovaške države v te- ku stoletij«. Po uvodnih pozdravnih besedab predsednika lige g. dr. Jura Hrašovca je g. prof. Janko Orožsn v za- nimivih in stvarnih izvajanjih podal le- po in pregledno sliko razvoja Ceškoslo- vaake od prvih početkov do najnovejših tiagičnih dogodkov, ki so se odigrali la- ni v septembru. Pregledno je predoeil najvažnejša razdobja in prikazal, kako je država rasla, dosegla pod modrimi vladarji najsijajnejši razmah in si pri- dobila ugled v Srednji Evropi. Ceško- slovaški narod ni nikdar klonil, tudi ne, ko ga jc doletela nesreča na Beli gori in se je moral stoletja boriti, da je do- segcl spet svojo samostojno državo. Trdna vera ga je vedno vodila v dneh sreče ;in rieSreoe, ga vodi tudi sedaj.in ga bo vodila v srečnejšo bodočnost. Prcdavatelj je žel za svoja izvajanja navdušeno pritrjevanje in zahvalo. Ta- kih in sličnih predavanj v okviru naših | nacionalnih in kulturnih društev si že- , limo v Celju-,še vcč. e Združenje trRovcev /a mesto Celjc bo imclo redno skupšcino v četrtek 9. 1. m. ob 18., v primeru nesklepčnosti pa oh 19., v mali dvorani Narodnega doma. RARCBLONA: La oanzoneta, al snnco, in. p. nem'ral. c Osebna vest. Gosp. Anton . Zorko, višji pisarnižki ravnatelj okrožnega so- dišča v Celju, je na lastno prošnjo sto- pil v pokoi. Priljubijenemu in značajne- mu možu, ki se je vselej odlično udej- stvoval v vseh naših narodnih in kul- turnih društvih ter tudi v naši napi'edni politicni organizaciji, želimo, da bi mla- dosten in čil, kakor je vedno bil, še dol- j go vrsto let v Celju z nami živel in delal c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek (5. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof, dr. Milan Vidmar o temi »Usmerjanje } evropskega gospodarstva«. Vpiašanja, o HJepjci ,-bbaJ?d, :;a predstavo živahno zarii- manje, priporočamo občinstvu, da si na- bavi vstopniee čimprej v predprodaji v | knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja I Petra cesti. ; c »Oj leti, sivi Sokol«, sokolski zvoč- ! ; ui film, ki je te dni polnil do nat.rpano- I sti kinodvorane v Ljubljani, bo izvajan j v kinu Unionu v Celju v torek 14., sre- | do 15., in četrtek 16. t. m. Film je po | svoji lepoti edinstven in nešteto je pri- ! mirov, da so si ga poedini zaporedoma ; veekrat ogledali. Na filmu bomo videli ; Nj. Vol. kralja Alcksandra I., ki je po- ¦ setil Sokole, saveznega starešino Nj. | Vel. kralja Petra II. v družbi Sokoličev ! in mnoge dfuge zanimivosti iz sokolske- | ga življenja. Na film žc sedaj opozarja- I mo, točnejši spored in urnik bomo pa I objavili prihodnji teden1. Skrbeli bomo, ! da si bo mogla film ogledati tudi naj- ! bližja okolica. - Sokolska župa Celje. Ker za tmkrat zdaj so prosti, prklejo na »Sejm« kot gosti vsi: A/ana in Negrin, pa še znani Stojadin. Kdor jih vitleti želi, v Narodni mi,j dom hiti jutri na planinski raj, kjor bo smeh in dirindaj! c Koncert pevskega zbora ljnbljauske (ilasbene Matic^ v Celju je preložen od 10. na ponedeljek 13. t. m. Koncert se bo pričel ob 20.15 v veliki dvorani Celj- skega doma. Na sporedu so dela skla- dateljev Adamiča, Foersterja, Koporca, Lajovica, Mirce Sancinove, Schwaba, Tomca, Mokranjca in Slavenskega. Diri- gent je g. ravn. Mirko Polič. Sodelovali bosta sopranistka gdč. Ljudmila Polaj- narjeva in pianistka ga. Mirca Sanci- nova. Vstopnice so v predprodaji v knji- garni K. Goričarja vdove. Koncert bo prvorazreden' glasben dogodek za Celje. c Zanimiva novost na letošnjem »Pla- ninskem sejmii« jutri bo —¦--. zlasti za one, ki ne plegejo ¦— nagradna križanka. Pripravljenih je več lepih in dragocenih daril. Križanka je zelo lahka. Obilo sreče! c Iz poštnc službe. Poštna manipu- lantka gdč. Vekoslava Kaputova je pre- meščena iz Konjic v Celje. c CeJjski šahovski klub je priredil v soboto v hotelu »Evropi<; častni večer svojemu najnovejšemu častnemu elanu g. Antonu Lečniku. Ob tej priliki je podpredsednik kluba g. Josip Gražer ob navzočnosti članstva po lepem nago- voru izročil g. Lečniku častno diplomo. c Šahovski brzoturuir. Celjski šahov- ski klub je priredil 24. februarja svoj mesečni prvenstveni brzoturnir, ki se ga je udeležilo 12 igralcev, med njimi tudi novi clan kluba g. prof. L; Gabrovšek, ki je službeno premeščen iz Ptuja v Celje in ki je velika pridobitev za Celj- ski šahovski klub, saj je g. prof. Ga- brovšek eden najmočnejših amaterjev v dravski banovini. Prvo mesto na tumir- ju in 3 tem mesečno prvenstvo si je priboril g. prof. Gabrovšek z 11 točkami drugo mesto g. inž. Pipuš z 9 in pol, trctje mesto g. Fajs s 7 in pol točke, četrto in peto mesto pa si delita gg. Pe- šič in Mimik, ki imata po 6 in pal tocike. c Umrl j<- v četrtek zvečer v Franko- panovi ulici 3 v starosti 59 let sodni uradnik g. Ivan Saksida. Pokojni . je služboval dolgo vrsto let v Celju ter je bil značajen, odločno naroden in sploš- no priljubljen mož. Pogreb bo v sabo- to ob 17. iz mrtvašnice na okoližkem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! c Zetev smrti. V kapucinskem samo- stanu v Celju je umrl v nedeljo v sta- rosti 58 let p. dr. Robert TorggJer, prt- fekt kapucinskega internata, po rodu KINO DOM CELJE Dne 3. in 4. t. m.: »Audioskopik« in »Annapolis« Dne 5. in (j. t. m.: »Dvorcc \ Khindriji« Od 7. do 9. t. m.: »Tiger Arizone« ŠaSeška d&lima pred 38 Isti Zanimh- donesek k zgodovini narodnih bojev ob naši severni narodni meji Med obsežno korespondenco v zapuščini dr. Ivana Dečka sem našel tudi pismo, ki ga je pisal v začetku leta 1901. dr. Dečku v Celje takratni profesor na ma- riborski gimnaziji, poznejši dr- žavno in dežebiozborski poslanec in še pozneje poverjenik za pro- sveto v prvi slovenski narodni vladi po prevratu v Ljubljani, g. dr. Karel Verstovšek. Ker tega pisma v svoji knjižici o dr. Dečku zaradi pomanjkanja prostora ni- sem mogel objaviti, mu dajte, g. urednik, prostora v Vaäem cenj. listu. Vekoslav Spind ler. Maribor, 21. I. 1901. Velec. g. doktor! Zalostne vesti o skrajno neugodnih rciaBnerah Saleške doline mi ne dajo mi- ru, da ne bi opozoril še enkrat mero- dajne kroge, ki stopajo lahko z vso vne- mo v javnost, kaka nevarnost preti v narodnem oziru he pred leti popolnoma slovenski, narodni Šaleški dolini. Kakor stoje stvari, imamo pričako- vati vsaj v teku 6 let, da propadejo vse slovenske občime. Potem je vse delova- nje in ves trud zastonj. Radi tega bi bilo treba sedaj storiti vse, da bi se vsaj oviralo do sedaj uspešno delovanje na- ših nasprotnikov. Kakor se mi je javilo, bodo nemškutarji z mesecem februar- jem že ustanovili nemško »Posojilnicoc Kolikor poznam razmere v dolini, bode ta dobila mnogo vpliva med ljudstvom. Slovenci so ustanovili tudi neki denarni zavod, a sedaj premišljujejo, kje da bi dobili lokal za uradovanje. To premišlje- vanje pa bo zopet vso stvar zavleklo ad kalendas. V nekaj letih, že najbrže v dveh, do- bimo tudi v Velenju fiernško šolo, zakaj nasprotniki delajo že !5c.d;ij na to med ljudstvom, da bi dobili povoljno število otrok. Seveda ni nobene protiagitacije. Ponudil sem se že sam, da govorim ljud- stvu o primernih stvareh; vzbujal sem že večkrat tamoänje gospode, da prire- jajo vsaj poučljive shode, da se probuja ljudstvo. Sami pa veste, g. doktor, kako težavno je uradniku javno nastopati, posebno pa za me v Šaleški dolini, zakaj bati se mi je velikih škandalov; dobil sem že grožnje od nemškutarjev, da se ne smem prikazati v Šaleški dolini. Ne morejo mi pozabiti predzadnjih počitnic, v katerih sem jim s prebujo ljudstva precej zamotal mreže. A za te grožnje se ne zmenim. Obračam se na Vas, g. doktor, da prev- zamete Vi neko akcijo, da začnete Vi dregati ljudi Šaleške doline, da ne za- spe popolno, ampak se protivijo vsake- mu naskoku nasprotnikov pravočasno. Le poučite se natanko, o slabih razme- rah, ki postajajo vedno hujše, in po- sezite vmes, sicer Vas še enkrat zagoto- vim, da pade kmalu cela dolina. V večji nevarnosti je sedaj Velenje nego So- štanj. Dokler je bil Lipold v dolini, se niko- j mur ni sanjalo, da bi bilo mogoče v teh krajih ustanoviti kako nemško društvo. j Koliko časa je od tiste dobe, a sedaj imamo otroške vrtce in dobimo nemške sole. Krivi so gotovo le domačini na- rodnjaki. Vodje manjka. Šoštanjska V. | in dr. M. sta premrtva in brez vsake inicijative. Treba je še te dregati, na- mesto da bi ta vodila druge. Od du- hovnikov je edini dzej, ki hi deloval, a osamel je. Radi tega je treba delovati od zunaj, t. j. iz Celja. Gospod doktor. ne zamerite, da Vam in Vašej politiki I oeitam, kakor sem že enkrat javno sto- ril, da ni v redu, da ste celjski politiki posvetili svoje moči le lokalnim razme- ram; gotovo mi Vas vse skupaj občudu- jemo na tem polju; a kaj pomaga to, Če ide narodno gibanje povsod drugje, kjer manjka vodnikov, rakovo pot. Po mo- jem mnenju bi se politika Spod. Sta- i jerja nikdar ne bila tako razcepila v j različne struje, če bi bili Celjani pravo- časno posegli vmes, zakaj Vi ste imeli vedno odločilno bescdo. To vse samo mimogrede. O zadevah Saleške doline bi Vam lah- ko vse označil, a pismeno je to jako težko. A prosim Vas še enkrat, čuvajte to svetinjo Spodnjega Stajcrja. Mogoče | da se kmalu snideva v Mariboru ali Celju in se pogovoriva o načrtu, kako bi se najlažje uspešno delovalo. Stran 4 »NOVA DOB A« —3. III. 1939 Stev. 1«. Nemec iz južne Tirolske. V Cretu je umrla v soboto 72-letna zasebnica Ama- lija Goleževa. V celjski bolnici so umrli: j 24. februarja 44-letna kočarica Juli ja- i na Hernausova iz Dobrine pri Zusmu, , ˇ soboto dveletna posestnikova hčerka | Ivanka Pilkova s Tin3kega pri Zibiki, v j Jiedeljo 67 lenti dninar brez stalnega bi- j ^ališča Kancijan Glavač, v ponedeljek j pa 44-letni dninar brez stalnega biva- , lišča Adolf Belie. N. p. v m.! i e Zdravniška dežurna služba za članc j OUZD v Ctaljii. Za člane OUZD in njih j «rvojee opravljajo zdravniško dežurno službo ob nedeljah in praznikih v , marcu. V nedeljo 5. in' 12. t. m. dr. Jo- j sip Cerin, Glavni trg St. 12; v nedeljo i 79. t. m. dr. Franc Premschak, Cankar- jjeva št. 6; na praznik 25. t. m. dr. Dra- go Hočevar, Kolenčeva št. 4; v nedeljo | 26. t. m. dr. Josip Cerin, Glavni trg 12. c Pies s čajanko prireja jadralna sku- pina Aerokluba v Celju vsako nedeljo öd 17. dalje v Celjskem dorau. c Na.jnove.jsi ilustrirani cenik trgov- nkega doma Stermccki v Celju je prav- kar izšel. Ta cenik je glede sestave in izdelave eden najboljših redno izhaja- jočih cenikov v Evropi. Za risanje mod- j nih in drugih slik za ta cenik so anga- ! žirani najboljši domači in inozemski umetniki - specialisti. Cenik izhaja let- Tio v 140.000 izvodih in porabijo zanj stiri vagone papirja. Cenik je strokov- 'njaško in pregledno urejen, zelo zanimiv in koristen za vsakogar, ker je nekakš- j '%& revija vsakodnevnih potrebščin. I c Sestanek koroških borcev. Krajev- j na organizacija Legije koro&kih borcev ] v Celju poziva vse člane na širši sesta- ! nek, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 8. zj. v Celju. Zbirališče na Glaziji. Udeležba za vse člane strogo obvezn'a. Clanstvo naj dvigne legitimacije in poravna članarino čimprej pri tajniku Antonu Muleju na i "Dečkovem trgu 3. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Raz- tegovi ulici. c Sestanek upokojenega učiteljstva iz Celja in okolice bo v soboto 4. t. m. ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge v Celju. c V soboto 18. t. m. bo v Narodnem idomu zabave za vsakogar. Priznan jazz bo poleg modernih pridno udarjal tudi Valčke. Vsi pa borao uživali ob nastopu aoloplesalke - baletke. In to naj iždamo 6e danes, da se bo točilo pristno ha- losko vino iz Podlehnika. Rezervirajte m ta večer! c Pregled motornih vozil bo v pone- aeljek 6. t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu in sicer ob 10. dopoldne za ob- močje predstojnižtva mestnc policije, ob 11.15 pa za celjski srez. c Iz celjske statistike. V februarju je obiskalo Celje 952 tujcev (852 Jugoslo- venov in 100 inozemcev) nasproti 1084 v letošnjem januarju in 1042 v lan- skem februarju. V preteklem mesecu je mmrlo v Celju 30 oseb in sicer 15 v me- stu in 15 v javni bolnici. Pri celjski : borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci j 1440 brezposelnih (1255 moških in 185 iensk) nasproti 1435 (1246 moškim in 189 ženskam) dne 20. februarja. Delo dobi 9 hlapcev, po 6 rudniških kopačev j in rudniških vozačev, po 1 kovač, kro- | jač in mizar, 6 kmečkih dekel, 5 služ- kinj, 3 privatne kuharice ter po 1 nata- karica, hotelska kuharica, gostilniška kuharica in gostilniška služkinja. c Občni zbor Kola jugoslov. sester v Celju bo v sredo 15. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma, v pri- meru nesklepčnosti pa uro kasneje ob vsakem številu navzočih. Na obenem zboru bo predavala gospa Angela Vo- detova o času prirnernem vprašanju »Zena v službi svojega naroda«. Clani- ce — sestre, pridite vse! c Velika vseslovanska zabava Kola Krpskih sestara v Beogradu bo 11. mar- j ca na Kolarčevi univerzi v Beogradu. Direkcija drž. železnic je dovolila ude- Ježenkam — članicam Kola — četrtinsko voznino. Vse nadaljnje informacije da- je tajnica ga. Ana Zupančičeva, Celje, Gregorčičeva 5-II., vsak dan od ^12.— V213. Tarn dobe članice tudi legitima- cije. Udeležba na zabavi obvezna za vse, ki hočejo biti deležne četrtinske voznine. c Občni zbor SK Celja bo v sredo 22. t. m. ob 19.30 v restavraciji Narodnega doma v Celju. Ako ob določeni uri ne bo zadostno število navzočih, bo v smi- slu pravil uro pozneje drug občni zbor. c Obljuba dela dolg. Ze več let si pre- bivalstvo ob desnem bregu Savinje od Lisc do Petrovč želi, da bi preuredili ce- sto od Lisc do Petrovč in jo končno usposobili za promet. To je tudi želja izletnikov, ki bi jim ta cesta omogočala lepe izprehode po krajši poti iz Celja v Petrovče. Mestna občina se je lani konč- no odločila za preureditev ceste na des- nem bregu Savinje. Gradbena dela so se lani pričela v Liscah in se sedaj nada- Ijujejo do posestva vrtnarja Jakobina v Liscah. Pred 11. decembrom so oblju- bovali prebivalstvu v predelu od. Lisc do Petrovč, da bodo uredili cesto do Pe- trovč, če bo prebivalstvo volilo po želji in navodilih gospodov, ki 30 obljubili tudi ta javna dela. Gospodje pa so men- da pozabili tudi na to obljubo, ker ču- jemo, da bodo sedaj delo na tej cesti ustavili. Delo je napredovalo že do bli- žine levškega mostu, kjer bi imela ce- sta zvezo čez most z državno cesto. Nujno potrebno je, da preuredijo in do- vršijo cesto vse do Petrovč. K stroškom naj bi prispevala tudi petrovška občina, šaj so tudi prebivalci petrovške občine ter keramična lovarna in rudnik v Libo- jah zainteresirani na tej cesti. Treba je samo dobre volje in izpolnjevanj damh obljub, kajti delavstvu je treba nuditi zaslužek, zlasti še, če gre za upravičene želje in zahteve prebivalstva. c Volilni Jmenlk za volitve delegatov in namestnikov za zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljana po stanju z dne 15. II. 1939 je volilnim upravičencem na vpogled od 1. do všte- i tega 14. t. m. ob uradnih urah v sobi ! št. 2 mestnega poglavarstva v Celju. Reklamacije se smejo vlagati osebno ali pismeno pri volilni komisiji Pokojnin- skega zavoda v Ljubljani od 1. do všte- , tega 14. t. m. Kdor zahteva vpis volil- ; nega upravičenca, mora predložiti da- tum in člansko ter zavarovalno številko i uvrstitvenega odloka Pokojninskega za- i voda. O vloženih reklamacijah odloca j končnoveljavno volilna komisija. Dan volitev oziroma dan štetja glasov, odda- j nih pri volitvah, je določen na torek : 4. aprila. c SK Celje izreka najlepšo zahvalo vsem, ki so s podporami, darili, sodelo- vanjem ali s svojo navzočnostjo pripo- ! mogli k izredno dobro uspeli klubski maškaradi — III. celjskemu karnevalu. j Posebno zahvalo izreka požrtvovalnemu I damskemu komiteju in tudi ostalim so- i delavcem. ! c Celjska podružnica Saveza brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic bo imela v torek 7. t. m. ob 20. svoj redni letni občni zbor v poslopju Delavske zbornice v Razlagovi ulici. c Drž. kraje\Tia zaščita dece in mladi- ne v Celju bo imela svoj redni obeni zbor v sredo 8. t. m. ob 20. v mali dvo- rani Narodnega doma z običajnim dnev- n'im redom in volitvijo novega društve- | nega odbora. Odbor vabi prijatelje ubo- ! ge mladine, da se udeležijo občnega , zbora. c Savezna strelska družiiia v Celju bo imela občni zbor v četrtek 9. t. m. ob 19.30 v klubski sobi Celjskega doma. j c Prometna nesreča. V torek okrog j 16. je peljal 60-letni Vinko Brezovnik, | hlapec pri posestniku Strenčanu v I^ev- j cu pri Celju, s parom konj voz kamenja j s prostora stare »Krone« na Krekovi cesti po Gregorčičevi ulici proti Levsti- kovi ulici. Ko je prispel do hiše g. dr. Kalana v Gregorčičevi ulici, je privo- zil iz Levstikove ulice nasproti z opeko ! naložen tovorni avtomobil Celjske ope- ! karne. Brezovnik, ki je očividno izgubil \ j prisotnost duha, je hotel v zadnjem hi- j pu skočiti tik pred avtomobilom na levo stran ceste. Avtomobil je zadel v Bre- zovnika. NesreČneža je vrglo na hladil- nik. Sofer je takoj ustavil avtomobil, nakar je zdrknil Brezovnik na tla tik pred avtomobilom in obležal nezavesten. Pri karambolu je dobil težko poŠkodbo j na glavi. Ljudje 30 prenesli neza- ! vestnega Brezovnika na dvorišče sosed- nega Zdravstvenega doma. Kmalu je prispel reševalni avtomobil, ki je pre- peljal Brezoynika v bolnico. c Dijaški kuhinji v Celju je poklonil odvetnik g. Mirko Hočevar v Celju 100 din namesto venca na grob ge. Barbare Borlakove, soproge industrijea v Celju. j c Nočno lekarniško službo ima od 4. I do 10. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 5. do 11. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo povelj- nik g. Košir. Koncert pevskega zbora Glasbene Matke liubliamke v Ceiiu | Celje, 3. marca. J Minilo je skoraj 10 let, odkar smo j jradnjič slišali v Celju znameniti pevski zbor liubljanske Glasbene Matice, in še nam je v svežem spominu takratni na- { stop ter ono svečano razpoloženje. ki je takrat vladalo v razprodani veliki dvo- rani Celjskega doma. I V ponedeljek 13. t. m. nam bo to naše 1 najodličnejše združenje zopet priredilo j J koncertno gostovanje, ki bo brez dvoma j ! velik glasben dogodek, saj je pevski , zbor baš sedaj v odlični formi in smo i lahko upravičeno ponosni ne le na pev- j ski zbor, marveč na ustanovo Glasbene i Matice same, ki je v teku enega petde- j setletja in več dala našerrm narodu sle- j herno glasbeno pobudo. Ne samo to. j Ona je bila hkrati ognjišče in središče I vsega našega glasl>enega življenja in ! razvoja. Ob njenem vodstvu in pod nje- ! nim okriljem so se glasbeno vzgajale cele I generacije vidnih produktivnih in repro- S duktivnih umetnikov glasbenikov, ki so 1 tudi v inozemstvu želi najvišja prizna- 1 nja ter s tern doSitojno in častno pred- ' stavljali naš narod kot narod visoke ¦ glasbene sposobnosti in kakovosti. Tega : se zavedamo vsi Slovenci in tudi vsi ostali Jugosloveni. Nedavno ie ravno Glasbena Matica Ijubljan3ka proslavila 60-letnico našega največjega slovenskega glasbenega este- ta in skladatelja Antona Lajovica s prireditvijo koncerta njegovih najlepših skladb. Ta naš odlični skladatelj (sedaj ; sodnik Stola sedmorice v Zagrebu) je | svojčas deloval tudi v Celju in se tega i dejstva vselej z veseljem spominjamo. j Poznamo ga kot velikega ustvarjajočega | umetnika, ki je vedno budno in z naj- j večjim zanimanjem zasledoval vse več- | je in manjše kulturne dogodke in vedno i z veseljem beležil vsak tak uspeh naše- ) ga naroda. Upamo, da se bo udeležil j celjskega koncerta in da ga bomo ob j njegovi 60-letnici tudi tu lahko po- | zdravili. j Dolžnost naroda je, da svoje velike j može ceni in spoštuje lastno kulturno i delo. Celjani se tega dobro zavedamo in j za,to bomo v ponedeljek 13. t. m. napol- j nili veliko dvorano Celjskega doma do j zadnjega mesta. i Za koncert vlada zelo veliko zanima- • nje. Vstopnice so v predprodaji v knji- j garni K. Goričarja vdove na Kralja ; Petra cesti. ' Iz obiinstva Naša železniška uprava poskrbi vča- sih le preveč skromno za svoje potnike. Tako so čakali v sredo zvečer Laščani in seveda tudi drugi prebivalci ob Sa- vinji navzdol ter ob Savi navzgor in navzdol na vlak iz Celja celih 80 minut. Zlasti zaskrbljeni so bili stars! dijakov, ki so odšli iz Celja že dopoldne, pa imajo od postaj še ure hoda nazaj do doma, kjer so večerjali morda ob 11. ponoči ali še pozneje. Zakaj tazamuda? Potniki so pripovedovali, da se je na vlaku pokvaril stroj ze v Mariboru, kjer so ga potem zamenjali s tovornim, ki jo je lepo počasi mahal proti Celju. Mi __ odkrito rečeno — dvomimo, da bi bilo kaj takega mogoče, saj mora ven- dar imeti Maribor kak boljši stroj pri- ] pravljen; ako ne, ga je pa prav lahko naročiti z Zidanega mosta. Imamo nam- reč na razpolago telefon in telegraf, ki izvrši to ' delo brez prevelikega truda. Prav hvaležni bomo, če nam bo želez- niška uprava točno pojasnila vzrok te zelo neprijetne neprilike. Odgovorni či- ,, nitelji pa se naj zamislijo v položaj onih revčkov - dijakov, ki morajo drugi dan že ob 8. zjutraj zopet z doma, da so lahko popoldne v Celju pri pouku. Poslopje za avtodelavnico gradijo ob i Krekovi cesti nasproti Glaziji. Po sodbi I prebivalstva je stvar ponesrečena. Ka- < kor znano, nameravajo na Glaziji gra- I diti justično palažo, v ozadju one avto- ! delavnice pa poslopje II. drž. gimnazije. Sredi med justično in gimnazijsko po- slopje pač nikakor ne spada avtodelav- nica, iz katere prihaja neznosen ropot in često tudi neprijeten duh. Ali so se te- ga zavedali odločilni činitelji, ko so iz- dali stavbno dovoljenje za avtodelavni- co v tern predelu? Še vedno prodajajo »štofe«, V neka- terih celjskih izložbah se v presledkih še vedno pojavljajo spačeni napisi. Ta- ko bode jo zlasti v oči napisi »štofi«. Ali se res ne moremo dosledno poslu- ževati naših izrazov, ampak se moramo s svojim ravnaniem Lzpostavljati po- smehu tujcev, ki so mnogo doslednejši in rigoroznejši od nas ter V3e drugače spoštujejo svoj jezik nego mi? —f— Go$podar$tvo Zuišanie davkov v Nemciii V Nemčiji so z novim zakonom iivedii zvišanje davkov. ki so ga zaradi nape- tega finančnega položaja Nemčije že dolgo napovedovali. Novi zakon sloni predvsem na populacijskih političnih na- čelih ter zadeva zlasti neporočene, rod- bine brez otrok in davkoplačevalce s služkinjami. Odpravljen je tudi privi- legij, da so mogli oni, ki so plačevali cerkvene davke, te deloma odbiti od davčnc osnove za državne davke. Da- vek, ki ga morajo plačevati upra,vni svetniki kapitalističnih družb, je bil zvišan od 10 na 20%. Vsa davčna reforma naj bi dala letos državi okoli 200 milijonov mark več do- hodkov, Prihodnje leto pa naj bi se ta višji donos zvišal na 300 do 320 milijo- nov mark. Vsi dohodki države se cenijo v prvih 10 mesecih tekočega proračun- skega leta na 14.45 milijarde mark, od Cesar odpade na dohodnino 4.35 milijar- de mark. Dohodek od dohodnine se bo '• sedaj zvišal zaenkrat za manj ko 5%, pozneje pa bo narasel na nekaj nad 7%. Misel oddaje premoženja je finanČno ministrstvo popolnoma odbilo, ker pre- moženja večinoma sploh niso takoj raz- položljiva in bi mogla premoženjska od- daja spravit.i kapitalni trg v nered. Za neporočene se davek zviša na 12 in pol odstotka. Ta davek pa ne bodo pla- čevali le zagrizeni stari samci, temveč tudi tovarni&ke delavke, ki so postale dovolj stare za možitev in ki bodo mo- rale nanjo čakati najbrž še leta. Mladi poročenci plačaio višji davek, če po pe- tih lotih še nimajo otrok. Praktično bo- do imele te določbe tele posledice: Sa- mec, ki je ob letnem dohodku 4000 mark plačeval doselej 640 mark davka, bo v bodoče plačeval 720 mark. Zakon- ski par brez otrok plačuje ob Mem do- hodku prvih pet let 340 mark. Ko dobi prvega otroka, se davek zniža na 249, pri drugem na 185 mark. Ce ima seat otrok, je davka prost. Od velikih dav- koplačevalcev bodo morali plačati samci do 55%, zakonci brez otrok pa do 45% svojih dohodkov državi. Da bi se zmanjšala brezposelnost, so uvedli 1. 1933. davčne olajšave za one, ki imajo služkinje. StevUo služkinj ee je od takrat skoraj podvojilo in narafllo ! od pol milijona na en milijon. Te olajša- i ve so se zato sedaj nehale in rodbina, ki ima eno služkinjo, bo morala zanjo plačati na leto 50 do 75 mark davka. T i Nemčiji upajo, da bodo s tern omejili j tudi beg deklet z dežele v mesta. sport * Olimp:Amater. V nedeljo 5. t. m. ob 14.30 se bo pričela na Olimpovaoa I igrišču v Gaberju pokalna prvenstvena ' tekma med SK Olimpom in SK Araa- terjem iz Trbovelj. Izgleda, da bo tckma nudila lep sportni užitek. Sodil bo g. Veble. * Rapid rAtletiki. V nedeljo 5. t. m. ob 10.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi j Atletiki. V predtekmi bosta nastopitt ! kombinirani rezervi SK Štor in Atle- tikov. ! * Meddržavna tekma med nogometjKi- j ma reprezentancama Jugoslavije m Nemčije, ki je bila odigrana v nedeljo v Berlinu pred 80.000 gledalci, se je kom- čala s tesno zmago ncmške reprezen- tance v razmerju 3:2 (1:2). Jugosloveui so v prvem polčasu vodili in bili v pre- moči, po odmoru pa so nekoliko popn- stili, kar so Nemci dobro wkoristili. Ce I upoštevamo neprimerno boljše pogoje za nogometno udejstvovanje in izživlja- nje v Nemčiji, je rezultat meddržavae tekme za nas prav časten. i od- pravi ali vsaj omeji. Pri gradnji ceste so zaposleni v veliki meri taki ljudje, ki sploh ne vedo, kaj je brezposelnost, beda in lakota, ker so sinovi imovitej- i ših posestnikov in morda 'tudi občinskih I funkcionarjev. Ali se zavedajo oni, ki so 1 j zaposlili te sinove in znance, da so iz- trgali kos kruha iz ust tistim, ki so ga najbolj potrebni? Ali se zavedajo, da gladuje v občini več sto brezposelnih ? Ali so sinovi posestnikov tako brezčut- ni, da lahko mirno gledajo krivico, ki vSe godi revnim in gladujočim, dočim ¦ oni delajo na cesti in služijo denar, da ! bo njih dota obilnejša? To je zares lju- I bezen» do bližnjega, saj so merodajni | . činitelji zaposlili pri gradnji ceste one, j ki so jim najbližji... Mnogo je delav- j cev, ki so jih gospodje preslepili s svo- ! jimi obljubami, ki so bile lc agitacijske fraze. Ti delavci komaj čakajo, da po- • pravijo, kar so zagrešili v dobri veri. Kakor znano, je moral izvoljeni župan ; g. Samec zaradi fizične nezmožnosti pre- j pustiti svoje mesto svojemu namestniku i g. Lubeju. Zato apeliramo na g. Lube- j ja, da kot krščanski mož in župa,n upo- < števa revščino, ki vlada v občinski dr- j varnici in na dvorišču. Naj pokažc pri i teh revežih svoje vrline in jim prepusti : prazno sobo na občini. Naj pomisli, ka- ko bi bilo njemu, če bi moral v najhuj- ši zimi prenočevati v drvarnici in ku- hati borno jed na dvorišcu. Zato naj uveljavi svojo župansko avtoriteto tarn, kjer je treba kaj urediti, in ne tam, kjer je že urejeno. Naj pokaže svoj vpliv na cesti Skofja vas—Ljubečna, da se ta važna prometna zveza uredi vsaj toliko, da bo uporabna za natovorjene ! vozove, ko je sedaj komaj uporabna za prazne vozove. Svojčas je občina odre- dila, da morajo oni, ki uporabljajo to cesto, delati predpisano število dni ku- luk. Oni, ki imajo vprežno živino, naj dovažajo gramoz, ostali pa naj oprav- ljajo druga dela na cesti. Bajtarji in manjši posestniki, ki uporabljajo cesto samo za dovoz kuriva, so se temu od- zvali, izostali pa so oni, ki jo vsak dan uporabljajo za svoj dobiček. Zato pravimo: Delajte tako, kakor ste svojčas delali in govorili! Pregovor i pravi: Obljuba dela dolg. Za te oblju- be vas bomo terjali, dokler jih ne boste izvršili. Potem ne bo več časopisnih kritik in komentarjev. šk Gasilska četa v Skofji vasi izka- zuje pod vodstvom g. Kožuha lepe uspe- he. Tako si je gasilska četa nabavila pred leti poleg vsega drugega orodja gasilski avtomobil. Letos bo dobila četa tudi svoj prapor, cigar blagoslovitev bo prvo nedeljo v juniju. Voinik v Naša podra&nica Družbe sv. Cirila in Mctoda je polagala obračun svojega dela. V nedeljo 26. februarja je bila v Vojniku redna glavna letna skupščina podružnice CMD, katere se je udeležil tudi clan1 glavnega vodstva CMD g. Ivan Prekoršek. Podružnica, ki je bila lani po dolgih letih spanja zopet oživ- ljena, izkazuje v svo jih porocilih prav živahno in smotrno delovanje ter šteje že 45 članov. Pri volitvah nove uprave je bilo delo poverjeno večinoma zopet stari upravi z g. Vladijem Brezovnikom na čelu ter g. Rebernikom kot tajni- kom in go. Burdijanovo kot blagajni- čarko. Navzoči zastopnik Družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan Prekoršek je v svojem govoru orisal družbino delova- nje za povzdigo slovenskega šolstva in narodne prosvete ter je svoje vsestran- sko zanimivo poročilo zaključil s pozi- vom na članstvo, naj nadaljuje svoje idealno delo za prospeh naše šolske in narodne obrambne družbe, ki izvršuje svoje vzvišeno narodno in kulturno po- slanstvo že 53 let med narodom ob me- jah in onstran državnih meja. v Celjski gminazijci bodo igrali. Pod- mladek Rdečega križa na drž. realni gimnaziji v Celju bo uprizoril v nedeljo 5. t. m. popoldne v posojilnični dvorani v Vojniku ljudsko igro »Domen«. Čisti dobiček je namenien revnim dijakom. Kongice k Sw.ska skupščina JNS iii OJNS v Konjicah. V nedeljo dn'e 5. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričela v dvorani Na- rodnega doma v Konjicah sreska skup- ščina JNS in OJNS. Med drugimi bosta poročala tudi gg. senator dr. Albert Kramer in inž. Jože Rus, predsednik omladinske organizacije. Po zborovanju se bodo sprejemale prijave za potovanje z avtobusi na banovinsko skupščino in mladinsko zborovanje v Ljubljani, ki bo meseca maja. t Davkoplačevalci tcharske občine so prejeli te dni plačilne naloge, da naj plačajo svoje prispevke za cerkveno konkurenčni odbor. Priložene so polož- nice za Hranilno in posojilno društvo v Celju. Cudno je, da cerkveno kon- kurenčni odbor ne zbira denarja pri ka- kem slovenskem denarnem zavodu in da so davkoplačevalci prisiljeni, da no- sijo denar tja, kamor bi ga sami naj- brž ne nosili radi. Žalec „Imel sem tut hi dve" 2alec, 3. marca. Lovsko društvo v Celju je priredilo v soboto 25. februarja zvečer po svojem občnem zboru v mali dvorani Celjskega doma lep družabni večer, na katerem so tekmovali med sabo duhoviti šaljivci, vmes pa sta se oglasila harmonika in pevski zbor iz Rogaške Slatine. Ta zbor mi je zelo ugajal, ker je pel urav- novešeno in ubrano lepe slovenske pe- smi, med katerimi je bil tudi biser vo- kalne glasbe, četverospevov slovenskega skladatelja Josipa Ipavca >^Imel sem ljubi dve«. ZVEZNÄ TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah Hotel sem se po tej pesmi takoj ogla- siti k besedi in opozoriti občinstvo na ! to skladbo ter na oba avtorja kompozi- ! cije in teksta. Ker pa resna beseda ni j spadala prav v okvir prijetne družab- j nosti, se oglašam sedaj. Avtor besedi- I Ja »Imel sem ljubi dve« je namreč nepo- | zabni Ludvik Cernej, pokojni šolski nadzornik, ki je bil navdušen lovec ter kot humorist zntan tudi v lovskih druž- j bah v Celju in Savinjski dolini. Kakor rečeno, je uglasbil to Cerne- jevo pesem pokojni skladatelj Josip Ipa- vic. Skladba je izšla v II. letniku »No- I vih akordov« dr. Gojmira Kreka 1. 1902- 1903 pri Schwentnerju v Ljubljani na besedilo pod psevdonimom L. Habetov, kakor so pravili po domače rojstni hiši Ludvika Cerneja v Framu pri Mariboru. Pesem se glasi v originalu: Imel sem ljubi dve, A jedno sem izgubil. Naj bo, pa bom odsle Srečneje drugo ljubil. Pozabil bom, oj te, dekle, A tebi, domovina, Srce poklanjam vse, Ti ljuba zdaj edina. Globoko občuteno Cernejevo besedilo je prišlo v roke Josipa Ipavca, ko je bil na višku glasbenega ustvarjanja. Jo- sip Ipavic je napisal skladbo, ki je po krasni koncepciji in izvirni invenciji vredna edinstvenega besedila L. Habeta. Zato sem se v Celju znova spominjal velikega domoljuba, vzornega pedagoga, iskrenega tovariša, pravičnega predstoj- nika in ljubitelja prirode Ludvika Cer- neja, ki spi večni sen na pokopališču v Makolah. Njemu v spomin sem napisal te be- sede, ki so bile namenjene tudi vsem lovcem in njihovim gostom na lepem družabnem večeru v Celjskem domu. Kronist. Braslovie Nova cesta Braslovče, 3. februarja. V novi proračun celjskega sreskega cestnega odbora je vnešena tudi postav- ka za prisi^evek h gradnji nove ceste Parižlje—Gomilsko. 2e ,vsa leta po voj- ni je bila ta cesta predmet razprav cest- nih odborov na Vransko in pozneje v Celju. Zadnji cestni odbor za okraj Vransko je že leta 1929. zagotovil prev- zem te ceste v svojo oskrbo. Pozneje, ko je delokrog okrajnih cestnih odborov prevzel sreski cestni odbor, so na to ce- sto navzlic ponovnim intervencijam po- zabili. Gradili in prevzemali so druge, večkrat manj važne ceste. Ta cesla ni samo lokalnega pomena, ampak je edina direktna zveza Vransko — Gomilsko — Polzcla in naprej proti Velenju. Začetck je tu. Sedaj je stvar krajev- nih merodajnih činiteljev, da se bo na- črt uresničil. Predloga, kje bo tekla nova cesta, sta dva in sicer skozi Polj- če na Smatevž in Gomilsko ali pa skozi Poljče in Zakl na Gomilsko. Ker je velik del interesentov za to, da se gradi skozi Zakl, bo menda ta načrt prodrl, čeprav bi bila gradnja skozi Šmatevž nekoliko ccnejša. Cesto bodo gradili deloma po doseda- nji občinski cesti, deloma po popolnoma novem terenu, kar bo zahtevalo mnogo dela in denarja. Prispevck cestnega od- bora bo kril le manjši del stroškov, upamo pa, da bo odobren še naknadni kredit. Posestniki prizadetih vasi so ob- ljubili izdatno pomoč s kulukom. Vse to pa še ne bo zadostovalo in bosta morala prizadeti občini Braslovče in Gomilsko tudi nuditi prispevek do končne zgra- ditve potrebne ceste. Ze iz razloga, da bodo omenjene občine po oddaji cestte enkrat za vselej rešene vzdrževanja te doslej občinske ceste, je dolžnost ob- činskega odbora, da prispeva potrebna sredstva za dovršitev načrta. b Občinske ceste, posebno one, ki pe- ljejo v razne dele Podvrha in Dobrovelj, so v obupnem stanju. Kakor se spomi- njamo, je bilo glavno geslo pri volitvah sedanjega občinskega odbora leta 1936: občinske ceste bomo teraeljito popravili. Gospodje, dejanja govore! Apeliramo na g. župana naj poskrbi, da bo vsaj ne- kaj obljub izpolnjenih, da se mu ne bo zgodilo kakor g. Stojadinoviču, ki je za vse tisto, česar vlada v itreh letih kljub obljubam ni napravila, sam kriv. Navse- Staut ö »NOVA DOBA« —3. III. 1939 Štev. zadnje bi še g. na gospodarski podlagi pozabil na obljube glede popravila cest. b Zavcdnost i>a taka! Čeprav tvorijo prebivalstvo trga Braslovč sami Sloven- ci, se vendar večkrat meša med lepi slo- venski jezik blažena nemščina. Pri nas to ni potrebno, kor znamo vsi slovensko. Ce pa pride res kakšen Nemec po oprav- kih v Braslovce, je izjema, čeprav bi moralo veljati načelo: nauči se jezika naroda, od katerega živiš. Opozarjamo vse prizadete, da je naš jezik že toliko popoln, da ni treba uporabljati nemških ali celo italijanskih besed. b Predpust smo srečno odpravili brez kakih večjih dogodkov. Svatb ni bilo dosti in se to so bile večinoma v ožjem krogu. Na pustni torek so hotele maška- re uvesti avtobusni promet, a so jim to z izvestne strani odsvctovali. Pravijo, da zato, ker bi preveč spominjalo na ca- se, ko so pisali na stene in zidove »Zivio Stojadinovie!« Ti napisi so po večini še vidni, četudi pravijo, da niso več mo- dern). SlovetoigradlGiC Požari in gasild v SlovenSgratlai SIoveujftTadec, 3. marca. V »Novi Dobi« z dne 27. januarja je bil objavljen članek o požarih v Slo- yenjgradcu in je bilo grajano načelstvo ; slovenjegraških gasilcev, ki uživajo od bčine izdatno podporo in so zelo mo- <5erno opremljeni. Graja je bila napisa- jria, zato, ker gasilska motorka že tretjie pb času požara ni funkcionirala, Resni- jci na ljubo pa moram povedati, da oči- vidci trdijo, da je bil to ze eetrti primer, saj tudi leta 1937. pri požaru Margice- ve žage, ki, je reprezentirala vee kot j pottriilijonsko premoženjo in je poipol-. noma pogorela, niso naai gasilei stopili | z motorko v akcijo. Nesrečen slučaj je nanesel, da je go- relo ravno pri poveljnikn gasilske četei g. Francu Kuharju. ki je postal sko- raj smrtna žrtev tega požara. Le slu- čaju se je zahvaliti, da si je rešil življe- n(je, saj je še spal, ko je okrog njega že gorelo. Vsa zahvala, da se požar ni razširil in uničil tudi transmisije in strojev, gre ravno poveljniku gasilske čete g. Francu Kuharju, ki je s požrt- vovalnim delom storil skoraj vee, nego veleva gasilska dolžnost. Hvalovredno ! stau se obnašala tudi gasilca gg. Kristan j in Karner. Naša gasilska četa šteje 49 redn ill elanov, na žalost pa smo ugotovili, da je prišlo gasit, ko je gorelo pri po- veljniku, le nekoliko gasilcev. Koliko bi jih prišlo gasit, oo bi gorelo pri kom, ki gasilcem ni tako pri sreu? Gasilsko gCjSlo pravi: »Mi ne vprašamo, komu gori, ampak rešujmo in gasimo povsod, kjer nesreca gro.'.i.« Načelnik naše gasilske čete, ki je ob- enem tudi župni načelnik in ima komaj .nekaj sto metrov do gasilskega doma in dovolj prilike, bi se pač v teh zim- skjh mrzlih dneh moral prepričati, ali društvo deluje, ali so motorke v primer- nih prostorih in breznibne. Saj baje celo gasilsko glasilo -Gasilec« opozarja na- čelstva gasilskih čet, da morajo v mrz- lih zimskih dneh vsaj nekaj minut dnevno pustiti motorke v pogonu, ven- dar" pa so pri nas na vse to pozabili. . . G. župan je na zadnji občinski seji izjavil gg. odbornikom, da očitke, češ da je delno občina zakrivila to gasilsko polomijo, v imenu občine kategorično zavrača, ker je dokazano, da so si ga- silci, ko je bilo treba iti h Kuharju ga- sit, šele morali izpred gasilskih vrat sneg odkidati, čeprav že nekaj dni ni bilo snežilo. Navzoči g. načelnik naših gasilcev in obč. odbornik ni dal g. žu- panu niti opravičbe niti zagovora. To daje pač vsakemu občanu dovolj prili- ' ke misliti, da načelnik naših gasilcev za odpravo gori navedenih nedostatkov ni pravočasno ukrenil, kar bi bilo potrebno. F. C. s Polftičn« gibanje. V zadnjem času se je pričelo ponovno oživljati politično življenje na naši severni meji. Pretekli torek sta imeli zelo dobro obiskano sejo krajevni organizaciji JNS in OJNS v Slovenjgradcu, v petek zvečer pa je bila v restavraciji Kac seja krajevne organi- zacije OJNS v Smartnem pri Slovenj- gradcu. Na obeh sejah je poročal sreski tajnik g. Bogdan Pušenjak. V nedeljo dopoldne je priredila medsreska organi- i zacija širšo konferenco delegatov slo- ! venjegraškega in dravograjskega sreza. i Konference se je udeležilo 46 delegatov j iz obeh srezov. Na konferenci je poro- | čal delegat banovinskega odbora JNS I g. France Juvan iz Ljubljane. Po poro- j čilu delegata se je vnola živahna deba- i ta, nakar so bili sprejeti važni sklepi I glede reorganizacije delovanja stranke v obeh srezih. s Napačen požarai alarm. V torek do- poldne je plat zvona in gasilski rog ne- ! nadoma zadonel po slovenjegraških uli- cah. Kmalu se je raznesla vest, da je po telefoničnem obvestilu velika Perger- jeva tovarna lepenke v Mislinju postala žrtev požara in da so mijno klicani na pomoč tudi slovenjegraški gasilei, ki so tudi takoj po alarmu z gasilskim rogom avizirali vse gasilce. Po daljšem času so se tudi gasilei odpeljali v Mislinje, ven- dar so že med potjo izvedeli, da njihova pomoč ni več potrebna. Gorela namreč ni velika tovarna, temveč se je v gra- ščini, ki je last indusftrijca g. Pergcrja, vnela samo ena soba, a so domačini hi- tro pogasili ogenj. Skoda je samo ma- lenkostna in je krita z zavarovalnino. Ob tej priliki moramo ponovno grajati hudo nepripravljenost naših gasilcev. Saj gre vse, priznanje poveljniku cete, ki se trudi že vsa leta, da uvede disci- plino, vendar ga v njegovem prizade- vanju mnogi naravnost saboth'ajo. Tu- di ob tej priliki ni funkcioniral avto, vsled česar so naši gasilei potrebovali celih 40 minut, da. so lahko odrinili iz Slovenjgradca. Vse prebivalstvo se zgraža nad takšnp počasnos'jo, ki lahko lepega dne postane usodna za nuše me- sto. Vsled tega tudi zahteva takojšnjo preiskavo o kriydi odgovornih krogov, ki se nai pozovejo na odgovoraost. To j je letos že tretji primer, da naši gasilei j.niso mogli atopiti v äkcijo, in tie želimo, da sc to še cetrtiČ ponovi. Laško OhiSnski mwaiun Laško, 3. marca. Pri pregledu drugega običnakega pro- računa občine Marija - Lasko vidimo, da znašajo celokupni izdatki 626.000 din nasproti G02.000 din v prejšnjem letu. Ti izdatki se bodo krili z 80-bdstotrio doldado na vse državne neposredne dav- ! ke in sicer od predpisa 290.000 din, 'z občinsko trošarino in sicer od 1 litra Vi- na po 1.40 din, od vinskega mošta po 0.50, din, od piva po 1 din ltd. Nadalje bodo pobirali od zaklanega goveda nad 1 letom 50 din, pod 1 letom 30 din, od praiščev po 25 din, od 100 kg uvoženega mesa ali mesnih izdelkov 50 din, davek od psov znaša zn luksuzne 100 din, za lovske 40 din, za >čuvaje« 10 din, dav- sčina na prcnočevanje tujcev znaša 3 din od postelje. Refundacija za uporabo električnega toka falske elektrarne znä- ša 20.000 din. Osebni izdatki znašajo 126.250 din nasproti 107.750 din v prejš- njem letu. Za javn'o razsvetljavo .]o določenih 20.000 din, za podpore gasil- ,c-.kim četam 3.300 din. Naša občina mora prispevati za vzdr- ževanje 7 narodnih šol. V ta namen jt predvidenih 76.190 din. Posebno zanimi- vo je, da smo Laščani plačali dolgove, ki jih je imela občina Marijagradec za sole iz prejšnjih let, ker tamkajšnji davkoplačevalci le bolj po malem plaču- jejo davke. Laščani smo plačali v ta namen okrog 24.000 din. Postavka za podpore sokolstvu je seveda ostala prazna, zato bomo pa La- ščani plačali za druge telovadne in pro- svetne organizacije 3.000 din. Za vzdrževanje asfaltne ceste je ob- činski odbor dovolil celih 9.000 din. V kmetijski sklad bo vplačanih 5.000 din, v veterinarski sklad 7.000 din, za na- kup plemenske živine ni določenega niče- sar in bodo menda potrebščine krili iz veterinarskega sklada. Mnenja smo, da bi pri tern poglavju pač ne bilo treba preveč štediti. Za sanacijo vasi je pred- videnih 5.000 din, za socialno skrbstvo pa 65.500 din. Tukaj so tisti občinski reveži iz Marijagradca, ki so prišli na naše rame. Kmetijskih nadaljevalnih šol in gospodinjskih tečajev menda ne bomo imeli, ker za nje ni ničesar do- voljenega. Prispevek za pospeševanje tujskega prometa so znižali od 7.000 din na 3.000 din. Kaj nam je tudi treba tujcev? Mestni godbi so dovolili samo ( 500 din, četudi mora, če hoče javno na- | stopati, nabaviti nova glasbila, ki bodo stala nad 20.000 din. O potrebi godbe so se menda že tudi občinski očetje lahko prepričali. Seveda je dobil podpo- ro Jegličev akademski dorn v Ljubljani in enako Slomškov dijaški dorn v Mari- boru. Za Domovino, Dijaško podporno [ društvo itd. naša občina seveda nima ! denarja, četudi plačujejo naši ljudje vsaj ätiri petine davkov in doklad. Vse to se bo svojčas povračalo z obrestmi. 1 Misijon bomo imeli v Laškem od 5. do 12. t. m. Verniki prejemajo zanj ti- skana vabila, kakršna smo dobivali tudi za plcsne in druge prireditve. Mi želimo. da bi misijon res pokazal kaj moralnih I uspehov, ki jih je naše ljudstvo v oko- | lici tako potrebno. Upamo, da se bo s Tirizri'ice glasila beseda miru, , strpnosti in ljubezni do bližnjega, ne pa sovraštvo in hujskanje proti drugače mislečim. 1 Na davčno upravo v Laškem so do- bili nov vijak iz nekega kraia na Hrvat- skem, od koder nam Zid dr. Mayer obe- ta tudi tovarno za olje. V Laško je nam- reč prišel neki gospod, ki ie že v prvih dneh pok;>:cal, da ne zna živeti med na- šim narodom. Nevljuden je v službi, neprijazen napram strankam in ves navdušen za navijanje taks in za novo prakso, ki naj zlasti riašemu kmetu i povzroči nova, doslej še neznana plä- : ! čila^ V kmečkih izročilnih pogodbah se i navaja vedno tudi preužitek, ki si ga izročevalca izgovorita za stara leta in ki obstoji iz nekaj mernikov žita, krom- pirja, fižola, sadne pijače, drv itd. in iz prostega stanovanja v »štibelcu«. Vse te pravice so se doslej zaradi odmere pristojbin ocenjevale na približno 500 do 2000 din in nikdar ni daVčna unrava in kontrola oporekala tej ocenitvi. Ome- njeni gospod je pa v prvem takem pri- meru, ki ga je dobil v roko in kjer so ))ile preužitne in stanovanjske pravice ocenjene na 3.000 din, klical prevzem- nika k sebi in ga pestil, da mora podrob- no navesti cene preužitka, ker znaša po njegovem mnenju vrednost preužitka najmanj 45.000 din. Grozil je, da bo z,iia'išal ižvedence. Ne zadostnje mu povprašati občino, kakor to določa za- koh. in hoče, da bi ta kmet plačal sko- raj 3.000 din več pristojbm nego bi jih sicor moral. Nastane vprasifinjiv, ali bo omenjeni gospod uvedel to mero tudi pri j Kapuščinskih cenitvah. Umevno ie, da ivt t.o imelo za posledico veliko škods» za našega kmeta, pa tudi silovito raz- j burjenje, ki ne bo v korist davčni prak- | si. Omenjeni gospod ooXvidno ne vt>, kako mo preceni preužitek. ne ve, da se ne vzame prava tržna vrednost izgovor- jenih dajatev, marveč da pomeni zh kmeta dajatev preužitka v nai'avi le malenkostno breme, ki se pri kmečkem gospodarstvu ne občuti in sicer po na- ("¦elii: Ne pozna se, ce prisede še eden k mizi«. Upamo. da bo kmalu konec take prakse na naši davčni upravi. Pro- simo finančii« direkcijo, da bi v tern po- glcdu nemudoma iikrenila vse potrebno. 1 Iz Sokola. Redna telovadba se je pričela pri nekaterih oddelkih t.a teden. Vsi oddelki pa bodo pričeli telovaditi prihodnji teden, t. i. 6. marca. Te- lovadba bo po sledečem urniku: Zaradi druätvenega tečaja imajo starejši čla- ni in članice skupno telovadbo v torek in petek od 20. do 21.30, moški naraščaj višji v ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30, moški naraščaj nižji v ponede- ljek in četrtek od 18. do 19., moška deca višji oddelek v ponedeljek in četrtek od 17. do 18., moška deca višji oddelek v torek in četrtek od 15. do 16., članice v ponedeljek in1 četrtek od 19. do 20. ure, ženski naraščaj torek in petek od 18.30 do 20., ženska deca v ponedeljek in petek od 15. do 16. Društveni vaditeljski tečaj se bo nadaljeval ob sredah in sobotah od 18.30 do 22. Opozarjamo vse, ki se že- lijo vpisati k redni telovadbi, da bo vpi- sovanje le še do 10. t. m. Prijavijo naj se pred pričetkom posameznih telovad- nih ur vaditelju. 1 Naše Sokolsko društvo bo proslavilo letos 20-letnico svojega obstoja. Sve- čanost bo dne 9. julija ter bo združena z okrožnim zletom in razvitjem nara- j ščajskega prapora. Laško okrožje se je združilo s celjskim okrožjem, tako da bo imel nastop dne 9. julija znatno sir- si obseg. Prosimo ostala društva, da bi upoštevala gornji datum. Cenj. občinstvu se priporocq tvrdha Anton Lečnik zalogjja up, zSata, »pebrnine, optika itd. Celie, Gianni trg I ž k u 5 e n optik na razpolago! 1 Kuharski tečaj. S 1. marcem ae. je pricel v hotelu Henke v Laskera -trite- denski kuharski tečaj za naze gospodi- nje. Tečaj, ki ga vodi priznana strokov- njakinja v tej stroki, velja zlasti noyim receptom iz francoske, ruske in poljake kuhinje. Prijavilo se je že 15 obisko- valk tega tečaja, ki ga toplo priporoča- mo. Kuharski večori so štirikrat na:-,te- den in sicer ob ponedcljkih, torkjjh, $e- 1 rtkili in petkih. Nagrada voditeljici znaša za ves čas za vsako tečajnico 300 din. ,,,..:/• ,- 1 Umrl jr dne 23. februarja! pri :Sv. Knätofu v starosti 82 let posostnik in zidarski moj&ter g. Tomaž Vale. Pokojni je bil tast gg. Henkeja in trgovca. Pun- oerja v Laškem. Pod njegovo firnK> je bilo v naaem okraju izyraenih aastoti- ne zgradb, dasi v zadnjih letih ni1 ue- posredno deloval. Pokojni je bil obče spoštovana in priljubljena osebnosit, B©- di mu ohranjen blag spomin, sv^jqetn naše" iskreno sožalje! , ; : 1 Matijev. sejem je bil ])rilično živa- hr>n.. Prignali so okrog 200 glav živine. Cena goveje živine je padla povprecno za 1.50 din pri kg in se je sukate' pri govedih okrog 1.50 din, dočim so . ,se krave trgovale po 2.50 do 3 din kg žive teže. Pričakuje se, da bodo tudi mesarji tcmu primomo .?;niža)i cene mesa, da si ga bodo lahko privoščili tudi delav< i in drugi slal)še plačani sloji. 1 Kino liiiško proilvaja v sobot6 4. t. m. ob, 2O..".iO in v nedeljo 5. t. m. ob 16.30 in 20.30 veJefilm »Glavna priča«. V glavnih vlop/ah Svntislav Petrovic,. Sy- bille Schmitz, ITraula Grabley. Tt'dnik. ¦-—V torek 7., sredo 8. in četrtek 9. t, m. ob 20.30 si oglejte veseli film »Pruter«. V gl. vlogah Magda Schneider, Willy Eichberger i. dr. Predigra. Hrastnik Iz delov&nla našega Sokola Naše Sokolsko društvo se je zadnja leta povzdignilo na zavidljivo višiho. Sokolski dom je ves teden podoben pa- nju. Od jutra do pozno v noč vrvi v njem. Seveda zavzema prvo mesto te- lovadba. Poleg otrok deške in dekliške sole, katerima je Sokol dal na razpo- lago svojo 'a vsem potrebnim opremlje- no telovadnico, si jeklenijo v njej mi- sice in značaj vsi oddelki od najmlajše sokolske dece pa do starejših članov in članic. Letna statistika nam kaže, da je telovadilo dnevno povprečno nad 50 dece, 20 naraščaja in okrog 30 članstva Tudi prednjaški zbor se je povečal in v raznih tečajih usposobil za svoje teles- no vzgojno delo. Društvo je v preteklem letu sodelo- valo na župnem zletu z 84 telovadeči- mi, razen tega pa še na 5 zletih sosed- nih društev vsakokrat z nad 80 pripad- niki. Stevilo članstva je narastlo za okroglo 25%. Večino članstva tvorijo delavci, obrtniki, nameščenci in učitelji. Prirastek članstva je večinoma iz vrst delavcev, kar priča o hvalevrednem dejstvu, da se tudi delavec zaveda kpri- sti pravilne telesne vzgoje. Nadvse zadovoljivi so rezultati sokoi- ske Petrove petletke. Naše Sokolsko društvo je sklenilo izvršiti obsežen pro- i gram. Po preteku dveh let trajanja so- kolske Petrove petletke je društvo iz- vršilo že nad 60% stavljenih na- log. To kaže popravljeni in prenovjjeni Sokolski dom, prapor, društveni jazz orkester, dolge vrstc pripadnikov v StffY. 10. »NOVA DOBA« —3. IIL 1989 Straa 7. krojih, modernizirani in na novo oprem- ljeni oder itd. Prireditve Sokola so odlično priprav- Ijenc- in zelo dobro obiskane. Vsakdo se na prireditvah v Sokolskem domu prav dobro zabava in mu ostanejo prireditve §e dolgo v prijetnem spominu. Zelimo našemu Sokolu, da bi tudi v bodoče tako napredoval ter nam vzga- jal naraščaj in dcco v zdrave in krepke Jugoslovene. h Nekaj misli po pmlpustnem ra- janjiu. Lahko rečemo, da toliko pred- pustnega rajanja, kakor letos, že precej let m bilo v Hrastniku. Zadnji pred- pustni dnevi so omogočili vsakomur, ki si jc- želel zabave in razvedrila, da je > prieel na svoj racun. Uvod v te prire- ditve je bila prireditev rudniških na- mejseencev na predpustno soboto v krasno dckorirani dvorani Sokolskega doma pod geslom »Noč v Sanghaju«. V nedeljo so imeli svojo prireditev sport- ruki v Logarjevi dvorani, na Dolu pa dolaki pevci v dvorani Katoliškega do- ma. V ponedeljek zveeer je bila maäka- radna veselica v brusilnici steklarne. Na pustni torek zvečer je pa priredil Soko! maškaradno veselico v svoji dvo- rani. Prireditve so bile vse precej dobro obiskane. Posetniki se o vseh pohvalno izrazajo, trdijo pa, da so bile prireditve v Sokolskem domu najboljše obiskane ne samo iz kraja samega, marveč tudi iz Laškega, Celja, Radeč in Krškega. Na pepelnico je še bilo videti skupine, ki so spusta« nosile, proti večeru se je pa življenje spet vrnilo v svoj normalni tir. Prijateljem zabav bo ostal lcp spo- min na predpustne dni rajanja, ki so prehitro minili. Ce je pa morda kdo tudi kaj zagrešil, ima priliko, da se poboljša v dobi štiridesetdanskega pasta. Do! pri Hra$tniku <:>¦ Bo ali ne bo? Nekoliko nad Dolom je aačela že pred daljšim časom Trbo- veVjska premogokopna družba kopati in iskati premog. Rov je dolg že okoli 360 in, a delavci še niso naleteli na pre- mogovne plasti, čeprav se je že pojavl.jal takozvani »legant« (črnikasto kamen je, ki mu sledi premog). Sedaj vsi rado- vedno vprašujejo: Bo premog ali ga ne bo? Večina trdi, da bo, dočim drugi zo- pet nejeverno zmajujejo z glavami Vaekakor bi bila za Dol in bližnjo oko- lico velika pridobitev, če bi našli pre- mog v tern kotu in bi ga družba začela izkoriščati. Zaposlenih bi bilo mnogo dels.vc.ev, razni obrtniki pa bi imeli vcč proroeta. Sicer ne vemo, kakšnc cilje za&jeduje TPD, ker je znano, da je na • drugi strani premoga dovolj, za Dolane pa ti bil novi rudnik velikega pomena. Trhowlie „Matura" na sokolskem odra ... Dye lepo uspeli predstavi nam je dalo tuAs^šnje sokolsko gledališče 25. in 26. febraarja s Fodorjevo komedijo »Ma- tura*;. Tokrat je treba poudariti, da naj bo hyalitela del, ki jih uprizarja sokol- sko ^ledališče, vsaj na taki viäini, kakor je »Matura«, živahno odrsko delo, ki zdrožuje resnost z vedrim posmehom ter m piehko in tudi ne pretezko za gledalca 1 ifežiral je Paternost, ki ni imel pre- teÄga dela. Poudaril je dobro ražgi- baiost dejanja, moral bi pa vnešti več' e'nbtMosti v igro in odpraviti take na- pake, kakor je bil prizor med Vrtačem "in'ja^lenkajna, ki profesorju pač ne od- goV^rjajo tako surovo. Dobri Stüdiji sta ; bila Rak kot ravnatelj Dvornik, ki mu | je Jispelo, da je razgibal dogajanje, in Paternost kot profesor Vrtaö, ki je s svojo izvrstno masko podal strah io od- vratnost izzivajočega profesorja. Vse prizhanje gre Jagodičevi za smeh vzbu- j jajočo prof. Mozoljevo in Plavšaku za | prof. Čebulo, ki je vnesel v igro do- I maÖnöst in dobroto starega profesorja. Sikoškova je profesorico Mate zelo do- I bro označila z natumimi izrazi in kret- j •njami ter ' z lahkoto prešla najtežja j 'mesta te lepe in hvaležne vloge. V za- j ključni sceni ob koncu drugega dejanja ' s Katjo ne bi škodilo malo več poudar- ka. Dobra igralka je postala v tako kratkem času Koroščeva, ki jg podala učenko Katjo. Vloga zahteva pogloblje- nost in vživetje. Njeni igri bi bilo le v prid, če bi se odvadila sladkobnosti v igranju; najbrž se sodobne učenke tudi ne priklanjajo več tako rokokojsko. Sodelovali so še: Plavšakova kot učite- ljica telovadbe, Odlazek, Miklič in Per- soglio kot profesorji, Odlazkova in Skri- narjeva kot učenki ter Jarc kot sluga. Inscenacija je bila primerna, v kolikor pač to dopuščajo prilike in razsežnost odra. Sokolska gledališka družina je ugla- jena in dobro vigrana skupina, ki gradi na veselju do stvari in veliki prizadev- nosti. Le malokdo ve, kaj se pravi pri- hajati s hribov ali od kod drugod uro hoda, ob vsakem vremenu, večer za ve- čerom k vajam ter sodelovati pri vseh mogočih odsekih, sejah itd. kar tako za Bog povrni. Idealizem, smiselni študij, tuja in lastna kritika pa bodo pripo- mogli k še višjemu dvigu našega sokol- skega gledališča. —m— t Slovanski večer. Sokolsko društvo v Trbovljah je v svojem jubilejnem letu zelo agilno. Zadostuje, da se ozremo sa- mo na javne prireditve v prvih dveh mesecih. Od Januar ja do konca febru- arja je imelo društvo kar sedem prire- ditev in sicer predavanje o dobrovolj- skem pokretu, pustno prireditev in pet dramskih predstav. Doma je bila re- priza »Zadrege nad zadrego«, s katero je naš dramski odsek gostoval tudi v Brežicah in Litiji. Sedaj pa je dvakrat uprizoril »Maturo«. Krona vsem tem zimskim prireditvam pa bo slovanski večer, ki ga bo priredil v soboto 4. t. m. ob 20.30 Sokol v proslavo svoje tri- desetletnice. Na sporedu koncerta so vo- kalne in instrumentalne skladbe vseh slovanskih narodov. Po koncertu bo ples, ki bo otvorjen s kraljevim kolom. Plesali bodo tudi češko besedo, seljan- čico in djevojačko kolo. Prijavljenih je mnogo narodnih noš. Clani pridejo v slavnostnih krojih, o&tali gostje v pro- menadni obleki. Zveze z vlaki so zlasti s celjske strani in s Posavja jako ugod- ne. Zato pričakujejo trboveljski Sokoli, da jih bodo ta večer obiskali tudi bratje in sestre iz ostalih društev celjske so- kolske župe. Radaie r Smrt ugledne gospe. V nedeljo se je po Radečah raznesla žalostna novi- ca, da je po dolgem trpljenju izdihnila splošno znana in priljubljena gostilni- čarka ga. Simončičeva, p, d. Cotova, lastn'ica gostilne pri brodu nasproti po- staje Loke pri Zidanem moatu. Pokojna je bila velika dobrotnica revežev. Znana je bila daleč naokrog. Ljudje so radi zahajali v njeno gostilno ker so dobili tarn vedno dober prigrizek in izvrstno kapljico. Pokojna z^apušča poleg užalo- šeenega soproga več otrok. Najstarejša hčerka je poročena z gostilničarjem g. Rafkom Zupančičom v Radečah, sin je absolviral visoko agronomsko šolo v Za- grebu, Malči in .Tože pomagata doma pri delu, najmlajši sin pa še obiskuje solo. Ga. SimončiČeva je bolehala leto dni. Zdravja je iskala v Ljubljani, a zaman. V torek so jo položili na domačem župnem pokopališču ob veliki udeležbi prebivalstva k zadnjemu poeitku. Bodi ji ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! r Matijev sejem. V ponedeljek je,bil v Radečah običajni občinski sejem. Bil je sicer zelo dobro obiskan, "kupeije pa so bile v splošnem zelo slabe. Prignali so precej živine, cena je bila nizka, povpraševanje pa tudi majhno. Cena goveje živine se je gibala med 3.75 in: 5.25 din, krave in tcleta pa so prodajali kar poeez. Na svoj račun so prišli zla9L.i doraači gostilničarji, ki so prodali mno- go pijače in jedače. Na sejmu smo vidc^i I tudi nekega moškega, ki je privab!jal številne sejmarje na igro z zo%;\ ki predstavi ja pracato hazardiranj^. Cim- bolj so ljudje izgiibljali denar, r.embol] j so se gnetli okoli njega in stavili. Ne- j katerih se je polaščala igralska strast, dokler niso zaigrali še zadnjega beliča. j Mož ic imel sicer y9ß dokumente v redu in tudi izkaz q plačanih lak^ah, vendar pa je v interesu Ijudi, da bi oblastva v bodoče ne dovoljevala takega hazardiranja na sejmih. : r Vrcme se je i/premenilo. V ponede- ljek popoldne smo dobili deževno vreme. Dolgo je bilo lepo in solnčno. Marljivi domačini so jeli prekopavati zemljo in Hfjffl \ 11 \ Š takim računom so gospodinje res zado- l||UriBH&JU| Vam nudi Persil in Henko brez vsakih liriifcTJhlMiiliiiiiLVH drugih primesi najboljši učinek. sejati razno zelenjavo. Zaradi dežja pa bo delo nekoliko zastalo. r Zagovarjala se bosta zaradi tclesnlh poškodb. Okroglice je malo Zaselje, ki leži nad Loko pri Zidanem mostu. Tu imata svoji kmetiji Peter Brečko in Viktor Jug, ki živita že dolgo časa v nesoglasju. Nikakor se nista mogla ze- (iiniti zaradi spornega ozemlja, po ka- terem vodi kolovozna pot. Iz nagajivosti jeprvi posekal drugemu sadna drevesa in mu s tem napravil precejšnjo škodo. Ko je pretekli teden* Jug opozoril Breč- ka, naj ne koplje kolovozne poti, ga je Brečko udaril z motiko po roki. Tedaj sta se spoprijela in sta se obdelovala toliko časa, da sta drug drugemu pri- zadejala precejšnje poškodbe po vsem telesu. Nato sta iskala leka pri zdrav- nikih, eden v Radečah, drugi pa v Sev- nici. Za pretep so slednjič izvedele tudi varnostne oblasti na Zidanem mostu, ki so ugotovile dejanski stan in napravile prijavo. Vso zadevo so odstopili sres- :>mu sodišču v Laškem, kjer se bosta oba zagovarjala zaradi telesnih po- «kodb, ki sta jih drug drugemu pri- zadejala. r ftah. Da se poživi šahovsko življe- nje v Radečah, sta odigrala po zainjem turnirju dva prvoplasirana igralca, t. j. gg. Benko Ravnikar in Ivi Jazbec pred kratkim simultanko proti 11 domačim šahistom. Uspeh: 6 dobljenih in 5 izgub- ljenih je za tukajšnja mlada dva moj- stra prav zadovoljiv. Dne 26. februarja je priredil naš klub izlet v Krško in je odigral tamkaj prijateljski match s ša- hovsko sekeijo SK Krškega. Rezultat matcha je bil 6^:1K za Radeče. Ob- ljubljena je revanža, ki jo pa moramo kljub zmagi v Krškem vzeti za resno in se dobro pripraviti. Dobi*o bi bilo, , če bi v teku leta organizirali še nekaj takih matchev. V najkrajšem času bo uprizoril naš klub igro »Lokalna želez- nica«, komedijo v 3 dejaniih. Igralci se j , pridno vadijo pod vodstvom g. Torieta Sotlerja. Prcdstava bo v dvorani hotela »Jadran«. Ker je bila gledaliSka sezona lotos bolj slaba, pričakujemo sedaj več- ¦ ji obisk. ! Iv. Peter p. $v. sror. \ sv Delovanje Sokolskega društva, So- kolsko društvo pri Sv. Petru pod Sv. go- rami dela z vso vnemo za svoj bodoči Sokolski dorn. Pridno zl>ira denarna ßredstva in gradbeni materiaL V do- glednem času bo začelo društvo preure- 'jevati kupljeno stavbo. Pospešcne pri- prave se vrše za IT. sokolsko tombolo, ki bo eden najvažnejših dogodkov le- tošnje spomladi. Tombola bo na bin- koštni ponedeljek 29. maja. Dobitki bo- do znatno prekašali lanske. Tombolske karte pridejo že v začetku meseca aprila v promet. Predstavnika JUU pri prosvetnem ministru Jugoslovensko učiteljsko udruženje nam je poslalo naslednji komunike: Prosvetni minister g. Stevan Cirič je sprejel 22. februarja ob 12. v svojem kabinetu predstavnika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja predsednika g. Ivana Dimnika in podpredsednika Stje- pana Kranjčeviča. Razgovor je trajal 1 uro. Predstavnika JUU sta prosvetne- mu ministru iznesla vsa aktualna vpra- äanja, IJ. interesirajo učiteljice in uči- telje in ki so splošnega narodnega zna- čaja. Posebej sta podčrtala ona vpra- šanja, ki se nanašajo na učiteljstvo ßa- mo in njegovo organizaeijo. G. minister je z velikim interesom sledil izvajanjem učiteljskih predstavni- kov, pogosto je želel podrobne infonna- cije in je pokazal vso dobro voljo za ureditev prilik in odnošajev. Naglasil je, da ima namero, po sprejemu prora- čuna konkretno razpravljati z učitelj- skimi pi^edstavniki o poedinih vpraša- njih. Zastopnika JUU sta predala g. ministru prosvete posebno predstavko, ki vsebuje vsa aktualna in nujna vpra- šanja, ki ne prenesejo nobenega odla- šanja. Prosvetni minister g. Stevan Ciric je izjavil: »Hočem z istö dobro voljo ka- kor nekoč v resoru prosvetnega mini- strstva delovati na to, da se realizirajo vse upravičene zahteve učiteljev v ko- rist sole, narodne prosvete in učltelj- skega stanu.« Nazadoyanie zuname frgovine Po podatkih statistienega urada Zve- ze narodov v Ženevi je bila vredriosit zunanje trgovine v 1. 1938. za 13$, niž- ja kakor v 1. 1937. Ker so blagovne ce- ne, izražcne v .zlati veljavi, padle laid za 4%, se more, sklepati, da je padel iz- voz po količini za 9%, v primeri z onün v 1. 1929. pa za 11.5%. Zlata vrednost svetovnega uvoza je padla za 13.2% v primeri z 1. 1937. PoVečala se je v Ci- lu in v Nemčiji (zaradi povečanja özem- lja), dopim se je zlata vrednost uvoza zmanjšala v U. S. A. za 35%, na Ki- tajskem za 33%, v Japonski ža 29%, v Ceškoslovaški za 26%, v F^aticiji in Älzirju za 22.1 in v Italiii za 20%;. Žlata vrednost svetovnega izvoza je'p-i'la za 13.5% in je rtazäioval izvoz v' siiorAj vseh državah. V večji meri je riažado- val v Svedski, Nizozemski, Vel. Brita- niji, Madžarski in Finski: v vseh za 10%, v Belgiji za 15%, v Jugo3laviji, Ceäkoslovaäki in Sovjetski Rusiji za 20 in v Romuni ji za 30%. S trau 8. »NOVA DOBA« — 3. III. 1939 Štev. U». Presefifev uprave „Move Dobe" Cenj. občinstvu vljudno sporočamo, da ee je uprava »Nove Dobe« preaelila iz dosedanjega prostora v pisarno Zvez- ne tiskarne, vhod v pritličju leva. Dosedanja pisarna uredništva in upra- ve. vhod v pritličju desao, služi odslej v celotl uredništvu. Cebelarji ! Cebelarji ! Vse čebelarske potrebščine, panje, toCila za med, voščeno satovje iz- deluje po primernih cenah Jugoslov. čebeliirska mdustrija 1. Ritzmann, Novi Vrbas (Dunavska banovina) Zahtevaite brezplačnj ilustriranite ik! Ms ad gospod želi znanja s samostojno damo v svrho raz- vedrila. Dopise na upravo lista pod »Tihi večeri«. Žensko frofo rabljeno kupim. Naslov v upravi lista. Otroška posfef/a želrzna, belo emajlirana, skoraj nova z ži- čnim vložnom poceni naprodaj. Nailov v upravi lista. Vsafrj osebi - družini nudi stalen zaslužek »MARA« pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1. Mizarskega vajenca brez oskrbe sprejme takoj v uk stavbno in pohištveno mizarstvo Franjo Vehovar, Celje. Več dobro ohranjenih oken raznih velikosti zaradi prezidave po- ceni prodam. Vprašati pri g. Sadarju, Celje, Mariborska c. 28. Stanovanie obstoječe iz 1 sobe, predsobe in kuhinje, se odda s 1. aprilom stranki brez otrok. Celje, Dečkova c. 11. Vei parcel od 5 din m2 naprej se proda. Lepa solnčna Ipga, pol ure iz mesta Celja. Poizve se pri Ferdu Crepinšku. Celje, Zg. Hudinja 30, ali v trafiki Pin, Celje, Kralja Petra c. 28. 4- sobno stanovanie zvsemi pritiklinami v sredini mesta, solnčno, primerno za zdravnika, se takoj ugodno odda. Poizve se v Razlagovi ul. 8 a/I v Celju. Stavbne panele na periferiji Ct lja, lepa lega, ob glavni cesti, ugodno naprodaj. Informacije; Čelje, Cesta na Dobrovo 3. Man/še dvosobno stanovanje lepo in solnčno se odda v vili blizu trgovske Sole. Naslov v upravi lista. Kmecko posestvo na lepi lcgi, s prostorno hišo in večjim go- spodarskim poslopjem v najboljSem stanju, v Stranicah pri Slov. Konjkah takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov: dr. E. Mejak, Gornji grad. Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja ; Posestvo „GriL" pri Mariborn. Urarski vajenec se sprejme. K. DvorSak, urar, Celje, Koce- nova 2. 2- sobno stanovanie v mestu išče mirna stranka. Ponudbe na upra- vo lista pod »Mir«. Kuharica mlajša, pridna in snažna, ki opravlja tudi druga hišna delain je služila v boljS h hiSah, se sprejme k tričlanski rodbmi. Na^lov v/ upravi »Nove Dobe«. SEMENA vrtna in poljska, sveža dobite pri tv. Karol Loibner. Celje „PRI ZVONCU" Telefon St. 120 iavin'nka posoiilnica v taUu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrettu^e najugodneje HMELJARJI1 Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Račun PoStne hranilnloe St. 10.994 Brzojav'i: „Posojllnioa" Telefon 9t 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob dehvnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 24S kleparstvo, vodovodne insialaciie sirelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in poprouiiB - Cene imerne — Pujtrežba toina in solidna ISKRENA ZAHVALA vsem, ki so našo ljubljeno, nepozabno soprogo, mamo,^taSčo, staro mamo, gospo BARBARO BORLAK kropili, ji darovali krasne vence in cvetje ter jo spremili na njeni poslednji poti. Iskrena hvala vscm, ki so nam izkazali svoje sočustvovanje. CELJE, dne 27. fcbruarja 1939. Rodbine: Borlak, Tomii* Kopušar Od semena zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo preskrbeli od domače selekcijske postaje Iff oplemenieno seme iarega iecmena in ovsa s Ravno tako smo nakupili našim prilikam prilagodeno seine do mače ^ detelie in lucerne §§ ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po do- !g ločilih norm o kontroli semena Ravno tako moremo jamčiti za prvovrstnost § travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena pred uvo- jj zom bila analizirana. Razen tcga imamo na zalogi razna druga semena. 1§§ Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. @ Nabava semena je zadeva zaupanja in zaradi tega se obračajte pri nabavi na jjj Kmetiisko družho r. z. z o. z. v Liublianh movj us 3 alinanjenaskladišča ^ v Celju, fCofi/Jcafi, Mariboru, Modern mestu in Breiicah Celjsha posoiilnica d. d. v Celju je najstarejši narodni denarni zavod v Celju | Yse hranilne vloge, ylozene pri L Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in so izplačujejo točno v gotovini Dtror, nalržen u domač denorni zavod, donaša feoristl ysemu domBčrmu narodnemu gospodorstpu N a 1 a g a j t e svoje prihranke v Geijshi posojilnici d. d. v Geiju - Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnilt — Za Zvezno tiskarno ,v Celju Milan Cctina — Oba v Celju