fteu. 45.
V upravniStvu:
•_<m »elo leto naprej K 20"-sa pol leta m „ 10°~-sa Setrt leta „ „ S1--ga «n mesec „ „ 9*7®
//m poSllj. na dom 20 Ih m mese«.
Posamezne Stev. 10 h-,
0 Ljubljani, u soboto, M 24. februarja 1906.
Velja po poŠti:
sa celo leto naprej K 26-— sa pol leta „ „ 131-sa četrt leta „ „ 6 50 na en mesec „ ,, 2 20

Leto xxxro.
Inserati:
tnostop. petltvrsta (72 mm)i ta enkrat „ , . . 13 h za dvakrat „ , , . 11 „ i a trikrat . , , , 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje Du praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo I« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne Vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnISkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je tf Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Volitve v trsovsKo in obrtno zbornico.
Vkljub vsemu terorizmu so zmagali štirje k a n d i d a t j e proti liberalni stranki, ki je napela vse sile, da ohrani svojo zadnjo postojanko! Te volitve so zanimive in poučne, ker silno osvetljujejo naše razmere.
Pred vsem moramo povdariti, kako krivičen je volilni red v trgovsko in obrtno zbornico. Kdor plača 5 K direktnega davka, ima volilno pravico, a koliko jih je, ki plačajo po 4 K 98 h — in ti so izključeni! Ženske, ki so dobile legitimacijo in glasovnico, so se izključile od volilne pravice. Ako je ženska toliko izobražena in zavedna, da sama vodi svojo obit, je pač dobra za to, da davke plača, a njena glasovnica se je zavrgla, ker nima moškega upravitelja. Cemu je pa dobila legitimacijo ?
Volilni imenik je bil tak, da je groza. Ljudje, ki so že tri leta mrtvi, so dobili legitimacije in glasovnice, a vse pelno novih obrtnikov in trgovcev je manjkalo v zapisniku. Kaj pomaga, če je pri davkariji volilni imenik razp.olcžen? Noben volivec ni šel gledat imenika, kajti davkarije se kranjski človek izogiblje, če ni skrajna sila! Tako je volilni imenik ostal skrivnost, za katero se ni zvedelo, in le čuditi se je, da se je sploh mogla razviti kaka volilna agitacija. Zahtevamo, da se v bodoče volilni imenik v celoti objavi vsakomur, kdor to zahteva, da ga pregleda!
Liberalna stranka je diktirala po vitezu Bleiweisu vsem trgovcem in obit nikom, koga naj volijo. Ljubljanske trgovce, ki imajo svoj »Trgovski grtmij", se niti vprašalo ni, kljub temu si niso upali ziniti! In zgodilo se jc, kar to stranko osvetljuje prav do njenih preperelih kosti: Kapitalisti so pritisnili na odvisne trgovce in obrtnike, da jih prisilijo, da morajo proti svojemu prepričaniu v boj z* propadlo lib. stranko, ki jo že iz dna duše zaniču'ejo. To je liberalizem, ki le tlači ia g r o z i. Kaj po-
menja to drugega, nego grožnjo, če velika tvrdka pošlje pismo od nje odvisnemu trgovcu, da naj njej pošlje svojo glasovnico? In vkljub temu so liberalci podlegli. Ljudstvo se osvobojuje in je dokazalo, da se tudi trgovec in obrtnik več ne pokori liberalnim grožnjam in da zaničuje ničvredno liberalno stranko.
Slovenska Ljudska Stranka pa je postopala čisto pravilno. Nikomur ni nič ukazala, ampak poverila samostojen obrtnotrgovski odbor, naj po lastnem pre-vdarku v sporazumu s trgovci in obrtniki poskrbi, da zmagajo tudi v tej zbornici možje iz ljudstva, ki imajo pred očmi koristi svojega stanu.
In glejte uspeh: Po številu je danes ve čina trgovcev in obrtnikov v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Vkljub temu, da nam je volilna komisija zavrgla 640 glasov, smo vendar po-, stavili na volišče 2 6 6 1 g 1 a s o v , ki jih je morala tudi komisija priznati za veljavne, med tem, ko so imeli liberalci le 2582 veljavnih glasov. Nagla šamo, da ni bilo nobenega pristaša Slovenske Ljudske Stranke v komisiji. Prvi trgovski in obrtni ediik ns prideta v pošte v, ker tu ni bilo borbe med nami in liberalci, saj so tudi naši volili g. K o 1 m a n a.
Dokaz je torej podan: V trgovskem in obrtnem stanu ima Slovenska Ljudska Stranka večino!
To si naj zapomnijo tiste t v r d k e , ki so mislile, da služijo svojemu interesu, če se izpostavljajo javni blamaži kot agitatorice za to podlo, sramotno, sirovo, idiotično, lenuhar-sko, odpadniško liberalno stranko. So še ljudje, ki stoje tako nizko, da mislijo, da se morajo „Narodo-vim" svinjarijam klanjati.
Dokazali smo Vam, da je gospodstvo barabikih časnikarjev slabo priporočilo za bonetnost trgovine in obrti. Pokazali smo Vam jasno, da je konec terorizma,
i
one nesramne klike, ki blati vse, kar je poštenih in neodvisnih značajev v naši deželi.
In ta dokaz bomo nadaljevali!
Predigro bodočih bojev.
Na predvečer osodepolnega dne, ko je predložil ministrski predsednik bar. Gautsch državni zbornici načrt volilne rt forme v smislu splošne in enake volilne pravice, ki postavi vse naše javno življenje na čisto drugo stališče, sta se vršila v Ljubljani dva ljudska shoda, ki nam kažeta pot za bodočnost in boje, ki nas čakajo. Liberalna stranka je popolnoma brez misli in načrtov. Troti te stranke, ki se pase.o od starega špeha prošlih časov, so čisto zadovoljni, če morejo kod še priti do kake boljše večerje. Političnih načrtov za bodočnost nimajo, in če se že v letih svoje vlade niso upali sklicati v Ljubljani javnega shoda, je tembolj umljivo, da se zdaj skrivajo za s pečenkami obložene mize, ko se ljudstvo giblje in tirja obračun za prošlost ter jasen program za demokratsko bodočnost. Ti ljudje so bili. N. v m. p.!
Pač pa sta dve stranki (akoj napovedali svoje programe za bodočnost: krščanski demokratje in brezverski demokratje. V Kazini je zborovala socialna demokracija, v prostorih „Slov. kršč. soc, zveze" pa krščanski socialci. Tu so se slišale jasne besede, besede boja in odločnosti.
• * •
Socialno-demokraški shod.
V „Kazini" je govoril rdeči glumač Etbin Kristan. Naiprvo je naslikal položaj v drž. zboru, napadal korumpirano aristokrac io, ki se sedaj upira celo cesarjevi volji Napadal je grofi Sternberga, češ da je pod poslani&ko imuniteto izrekel o cesarju besede, kakoršnih ne bi izrekel nihče, ki še človeško čuti, tudi ne soc. demokrat, ne anarhist. Sternberg je namreč dejal: „Naj bi nam že tega starega moža vzela nebesa!" Konštatiral je nadalje, da je Gautsch previden in resen državnik. Prijemal je »Narod* in se norčeval iz njega, iz njegove nekonsekventnosti v vprašanju vol. reforme in pa, ker je pisal, da so se delavci
sedaj že naveličali volivne reforme, ki je pa še ni. O liberalnem zaupnem shodu se, je izrazil, da liberalci sedaj nalašč čakajo s svojim zaupnim shodom, da bodo videli, kaj se bo zgodilo v diž. zboru z volivno reformo Le bo prodrla, bodo rekli liberalci: »Saj smo tudi mi zanjo", če bo pa propadla, bodo pa zaupili: »Vidite, saj smo bili mi tudi proti njej takoj iz vsega po-četka!"
Nato je prav previdno prilezel na dan s splošnim političnim štrajkom. Trdil je, da so bili kršč. socialci pred 28 novembrom tudi za politični štrajk, a ker so 28. nov. izprevideli, da delavstvo ni v njih taboru, so takoj rekli, da so proti polit, štrajku. Iz Kristanovih besed je bila razvideti pritajena jeza, ker kršč socialcev ni več na soc. dem. sbode. posebno pa je bil hud, ker je »Slovenec" ob priliki izjalovljenega soc dem. shoda v areni .Narod, doma" pisal, da soc. dem. ne spravijo nobenega man festačnega shoda več skupaj, ako ne »gitirajo zanj kršč. socialisti. Nato je začel po pravi soc. dem. navadi metati okrog sebe psovke o »političnih sltparjih" itd.
Dejal je, da kršč. socialci nimajo več pravice reči, d* se bore za splošno volivno prav cr». (Kristan, ali meniš, da bodo vas prašali ? Ur) Ko se je razjezil še nad kršč. socialisti, ker so nastopili za volivno reformo v ljubljanski občinski svet, se je obrnil do našega poročevalca in mu dejal, naj pove svojim somišljenikom, da se soc. demokrati smtjajo kršč. soc. grožnji, da bodo preprečili generalni štrajk. (Mi se pa smejam« vaši omejeni oholosti! Ur) Sedaj je pa kar naenkrat proglasil, da kršč. socialcev spli h ni, amrak da je to le „Slov. Ljudska Stranka." D-jat je: Jaz trdim, da je „SIov Ljudska Stranka" ničvredna politična sleparija S tem hočejo loviti le ljudstvo!" Da kršč. socialcev ni, je dokazal s sledečim glcbjkim argumentom: „Dr. Krek je zastopal na Dunaju slovenske kršč. so-cialce, dr. Krek je član .Slov. Ljudske Stranke — torej — krščanskih socialcev ni. (Duhovit ) Po njegovih besedah kršč. socialci, nimajo smisla za delavsko organizacijo, oni jo le razbijajo. Dejal je, da kršč. soc ne vedo, kakšen je politični štrajk. „Tla za politični štrajk nikjer niso tako ugodna ko v Avstriji,
Po novi volivni pravici soc. demokratje ne bodo takoj dobili večine, a prišel bo čas, ko je bodo imeli. Delavstvo se ne bo strašilo ostrih patron. — Boj ni naperjen proti vladi. Obregnil se je tudi v naš shod v „Slo-
LISTEK.
Vrnitev.
Spisal P.
Tomaž Kocjan se je peljal domov iz Amerike. Kmečki fant je bil, napravil se je bil na pet, da bi se vresničilo, kar je sno Val in sklenil tiho in sam zase. /.akaj de narja je bilo treba pred vsem, da se na pravi bodočnost, ki se rodi po žel i srca iz sanj in premišljevanja. Slaba je bila hiša, streha je bila razgrebena, stene oguljene in zamazane, hlev razgrapan, kozolec napol razpadel in tihel. Na hribu je stalo vse, tako je gledalo v dolino, kakor troje ku-štrastih glav.
Zdaj pa se je peljal iz Amerike v domovino Tomaž Kocjan. Zdaj je prišel čas, ko se bodo počesale kuštraste glave, zakaj denar je bil v žepu. Veliki svetli tolarji so Prešerno žvenketali, zlata verižica se je s»e tila na jopiču in v žepu je tiktakala velika zlata ura.
Pomlad se je delala, ko se je bližal Kocjan domovini; že je zelenelo bukovje. In ščinkovci so peli svojo navadno pesem. Ampak veselo so peli.
„Vsi, vsi, vsi otroci so šli v Hočevje — stric tu — u - di". . .
Veselo so peli, ampak isto pesem neprenehoma.
Globoko spodaj v šumi so grlile grlice in kosi so se oglašali kakor je zapisano v pesmi: Poje mi, poje črni kos . . .
Vse je pelo, kakor bi bil koncert zu naj. Tudi vrane so vpile in kavke — bog vezakaj. Menda so mislile lepo peti, pa lepo ne znajo, kdo bi jim zamašil? Kragulji so letali visoko v zraku — silno visoko, menda tik neba. Mirno so se zibali proti jugu, na severno stran proti solncu na vzhod, pe ruti široko razprte, oči svetle in iskreče. ZJaj je bil prišel njihovega kraljevanja zlati čas.
Kocjan je videl vse to in je bil vesel. Popravil je klobuk in skoro bi bil zapel:
„Poje mi, poie črni kos". . .
Ze je pričel, pa je vtihnil in je pr gledal proti holmu, od koder so gledale kuštraste glave. Sel je po rebri gor in lepo mu je bilo in prav. Ziaj že ni bil dolgo pisal domov. Eikrat, pred dolgim ča om je bil, pisal, morda pred letom. Pisal je bil, da se ne bo zdaj več bavil z pisanjem, ampak da bo delal. »Pisma samo mešajo človeka.
taka pisma — * tako je bil zapisal in je mislil pri tem na lepo Anko, ki je delala pri materi.
»Mešajo taka pisma" — je pisal — »zdaj bom molčal in delal".
Ii tako je storil.
Zdaj pa je prišlo, kar je bilo daleč. Ze gre po rebri, že morda ugleda oddaleč kje na njivi mater, Anko vgleda, veliko in močno in črnih iskrečih oči.
„Hej. hoj. .tako zakliče Anka, se ozre in se domisli in je vsa v zadrt gi. V čudni zadregi je, vsa rdeča v vroči in potni obraz, s prtom briše znoj od čela in senc, po belem vratu briše, sprijemljejo se črni, vlažni razkuš rani lasje.
„No . .." misli nekaj povedati Tomaž, pa je tudi njemu čudno. Saj je to tako, navadno je, ima jo rad.
»No .. ." misli povedati drugič in ob stane. Anka je vsa rdeča, v tla gleda, včasih dvigne oči in se smeje v zadri gi.
»Hm, bm .. ."
Malo glasneje se zasmeje in pogleda v obraz. Roko hoče dati, pa jo je sram, ker je roka vsa razkava in umazana...
Ze je bi! prišel na vi h; kuš raste glave
so se približale. V bajti je bilo vse tiho. Tomaž se je približal in je stopil na prag.
»Ni jih doma" — je pomislil — „na polju so, Delajo."
„Grem na polje" — je sklenil in je šel.
Solnce se je smejalo nasproti, pravo spomladansko solnce. Ves prerojen je bil človek, na goro bi šel in bi zavriskal. Ali bi šel tja pod bukovje? Tam bi sedel pod gabre, ki so pričeli zeleneti. In vse poje tam, kakor v koncertu. Vse križem se oglaša: ščinkovci, vrane, kavke, strnadi, liščki, čižki, srake, šoje ... vse križem.
Tomaž gre in je čisto vesel. Pa ga nekdo zakliče od strani, tam iz grape zavpije s hri-pavim glasom.
„H>—oj, ho—oj."
Kccjan pogleda in spozna šepsstoNežulo.
»No, Nežula kaj je, Nežula ?" .. .
Nežula šepa in se bliža in kremži obraz.
.Zilostno" — pravi — in se kremži.
„Zalostno" — ponavlja in stoka jokajoč — „žalostno."
KMater smo pokopali, Kocijanko" — tuli na glas in otira solze z umazanim predpasnikom.
rH v, hov ... pred mesecem ... Tista sova bolezen . .. Bog sc usmili" — tuli Ne
ven. kršč soc. zvezi", o katerem je dejal, da bodo tam sipali ljudem le peska v oči. Tu jim je vol. pravica le »foršpan", le vaba za .druge temne namene". V resnici hočejo (kršč. soc) ljudstvo le nahujskati proti po stavi o razdružitvi zakona To je politična sleparija.
Zagovarjal je razdružnost zakona in izjavil, da se bodo soc demokratje postavili za tako postavo. Norčeval seje iz katoliškega o b r e -d a, ko duhovnik poroča. Dejal je nadalje: .Splošna volivna pravica je povsodi le orožje proti ultrunontanizmu. Brez splošne vol. pravice bi na Franceskem ne bilo toliko svobodne vesti. (Saj je nič ni, a tega ni kriva vol. pravica Ur.) Odkrito rečem, dasi tudi mi želimo francoske politike! Cerkev pročod države! Zakaj ne zaupate na moč in božanstvo svoje cerkve in se bojite, da ne bi mogla obstati brez države? Ponovil je še med odobravanjem navzočih so-drugov, med katerimi pa ni bilo opaziti niti pet žensk, zahtevo, da postane zakon razdružljiv, da se loči cerkev od države ter se naposled povspel do trditve, da je na Slovenskem vse, kar je politično zavedno,socialno demokratično! Na koncu je dejal, da je 28. november dokazal, da se sec. dem že sedaj lahko opira na ljudstvo in da pride čas, ko bo za soc. dem. stalo vse slovensko ljudstvo.
Kristan je govoril kot glumač. Mož je rojen za cirkus, in zato je njegova gluma všeč rdečkarskim f.ntalinom.
Krščansko-socialni delavski ped.
Javni ljudski shod v četrtek v prostorih „Slov. kršč soc zveze" je bil prav dobro obiskan. Predsednik »Slov. kat. delav. društva v Ljubljani" tovariš Kos otvori zborovanje, povdarjaje, da sta na dnevnem redu stoječi točki volivna iz prememba in nerazdružnost zakona res velevažni. Za predsednika shodu je bil soglasno izvoljen tov. Pezdir, za zapisnikarja pa tov. Vrhove.
Dr. Krek živahno pozdravljen na-glaša, da stojimo danes pred onim veselim in pomenljivim dnem, ko jutri okoli 11. ure dopo dne predloži min. predsednik Gautsch v zbornici zak. načrt o volivni izpremembi. Veliko truda in žrtev, da se doseže važni zakonski načrt, ni bilo zaman. Roko ob roki s soc. demokracijo smo stali za to zahtevo. A soc. demokracija pa je naredila veliko napako, da je obrnila ost v boju za to zahtevo proti vladi in ne proti strankam, ki nasprotujejo volilni reformi.
Boj proti Gautschu na nož je nespameten in škodljiv, ker sovražnikov volilne izpremembe ne smemo iskati pri vladi, marveč pri strankah. Jutri še ni dan zmage. Stranke nasprotne splošni volivni pravici, mislijo stvar zavleči, kajti odkritih prijateljev splošne in enake volilne pravice v sedanji zbornici je jako malo. Soc. demokracija je zagrozila s splošno stavko, ako se ne izpelje ta zahteva, a političen splošen štrajk je nemogoč. Otročje je žugati s tem, kar ni mogoče izpeljati, zato smo mi proti splošni stavki. A v tem važnem času mera biti železo vedno gorko in delati moramo z vsemi silami, da si priborimo zmago. Velike telesne in duševne sile je treba zato in več zanimanja za politično življenje se mora vneti med delavstvom.
Veselo znamenje je, da se je pri nas kmečko ljudstvo postavilo na stališče splošne in enake
volivne pravice, in zato moramo reči, da jevsa dežela v boju za splošno in enako volivno pravico. To vojsko moramo zbrati in ji dati ognja. Kakor ima splošna volivna pravica svojega zaveznika v kmetih, tako i m a sovražnika v liberalcih. Soc. demokracija ne misli, da bi se oprla na kmeta in uprla proti liberalcem, zato tudi v tej borbi ne more zmagati. Delavci naj razkrinkajo one, ki igrajo le hinavsko vlogo brez smisla za resne pravice ljudstva. Od jutrišnjega dne dalje imamo v naši državi šele dejanjski boj za ljudske pravice. Zato je pa naše geslo: Boj in odpor proti strankam, ki nasprotujejo splošni volivni pravici, boj in odpor proti njihovemu časopisju, boj in odpor proti ljudem, ki niso z nami. Vojska ni glihanje, ampak odkrit boj za zmago. V tej vojski moramo nastopati edini in si poiskati prijateljev, da izvršimo to veliko, lepo delo, ki nas čaka.
Potem je govoril dr. Krek o n e -razdružnosti k a t o I zakona in o agitaciji za razporoko. Izvor boja je v Nemčiji, kjer so uvedli nedavno civilni zakon. Kakor hitro so to uvedli v Nemčiji, so pa pri nas začeli posnemati, dasi so naše razmere vse drugačne. Pri nas imamo že enoten civilni zakonik, med tem, ko so ga Nemci šele morali delati. Da so sprejeli razporoko, se ni čuditi, če se pomisli, da je Prusija protestantovska. A to ne velja za nai, kjer stoji katoliško ljudstvo na stališču zakonske nerazdružnost i.
Dr. Korber je izbral komisijo, da proučuje izpremembo državljanskega zakona, ki je navdahnjena v liberalno - protestantskem smislu Zlasti društvo takozvanih »katoliško ločenih zakonskih" se vleče za razdružitev kat. zakona. In takoj so se našli judje, soc. demokratje in liberalci da dajo brco kat. cerkvi. Kat. zakon ostane neraz-družen, ker to je verski nauk, ki se izpre-meniti ne da.
Govornik opisuje potem socialno bedo, ki jo povzročujejo razporoke v družinah, zlasti glede na ženske in otroke, ter končuje: Ta vojska za razdružitev kat. zakona se bo izvojevala pri volitvah. Vsi, ki stojimo za svetost in nerazdružitev zakona moramo zahtevati od naših poslancev, da se tudi oni bore za njo. Kdor ni za to našo zahtevo, tega naj pa ljudstvo tudi ne voli!
Tov. Gostinčar naglaša potrebo enotnega dela, pogumnega nastopa in požrtvovalnosti, da popolnoma zmagamo s splošno in enako volivno pravico ter ohranimo krščanski značaj naše družbe. Na njegov predlog sprejme shod resolucijo za nerazdružnost zakona.
Dr. L a m p e najprej ožigosa otročjo duševno odvisnost Avstrije od pretestan-tovske Prusije. Ta odvisnost se kaže v jeziku, v modi in v zakonih. Ko so izvedeli v Avstriji, da ima nemški cesar navzgor zavihane brke, so si vsi ljudje, ki pri nas mislijo kaj pomeniti, takozvana »intiligenca", začeli muštace navzgor krtačiti. Če se nemškemu cesarju brke doli obesijo, stavim, da si bodo vsi ti začeli muštace doli krtačiti. (Veselost.) Tako je tudi v zakonodajstvu. Kadar na Pruskem kaj sklenejo, mislijo pri nas, da se mora vse posnemati. Zdaj to iz-kušamo glede zakonskega prava.
Luter je tudi tedaj, ko je iz samostana izkočil in vzel bivšo nuno Katro Boro, še vedno učil, da je zakon nerazdružljiv. A ko je deželni grof Fdip Hesenski, od katerega je Luter dobival denarja in vina, spodil
žula z grdim glasom in mečka predpasnik.
.Tudi Anka je bolna ... vsa je proč... Tista nova bolezen . . . hov, hov . .." starka joče in javka s čudnim hripavim glasom.
Ne more gledati, hudo mu je in gre vun. Zunaj stoji na pragu, gleda proti bukovju; tam je koncert, velik spomladanski koncert; on ga posluša, pa ne sliši.
Mimo pride kmet Klepec. Začudi se, pa on je pameten in hitro ve, na čem da je.
»Pa ti niso nič pisali? Saj bi ti bil jaz pisal, če bi bil vedel, kje si. Ampak Amerika je velika . . . Kaj nisi nič pisal ?" ...
»Delal sem" — je odgovoril Tomsž za-moklo in je gledal gor proti bukovju.
»Leto jo od takrat.. . Dolgo je leto, kaj se vse zgodi v enem letu!... Vse se prevrže, glej tudi župnik so umrli, ki so bili svet mož ... Božja volja ..."
Naprej je šel kmet Klepec. Tomaž pa je stal na pragu in v sobi je zastokalo. Jure pa je na glas zaklical.
»Hoj, ho—oj, jov, jov .. ." Zamolklo, čudno je zaklical, Tomaž je stopil v sobo in Jure je jokal ob postelji.
»Umrla je... jov, jov .. ."
Jokal je na glas, govoril je vmes zamolklo.
»Jov, jov ..."
In Tomaž je stal sredi sobe in je gledal mrtvo Anko. Belo kakor stena, oči steklene, široko odprte, tudi usta [na pol odprta, črne lase svetle in mokre, prsi razgaljene in še potne .. .
Zunaj je bila pomlad, zelenelo je bukovje, koncert je bil živ, vse je pelo, vse križem se je oglašalo. Po jarah so pasli pastirji, kmetje so orali njive, solnce je sijalo in je prijetno grelo.
»Saj si bil doma, saj si jo videl; kaj bom pravila . .. hov, hov" tuli še glasnejše, Tomažu pa je čudno. Kakor kip stoji in ne razume. Okrene se in gre, da pogleda če je res tako, ali so le sanje. Vstopi v kajžo in vidi Anko v postelji vso bledo in slabo. Pogleda ga, potem se nasmehne, roko hoče dvigniti, odpira usta, nekaj bi povedala, pa ne more. V kotu sedi stari Jure in gleda začudeno; domisli se in inako se mu stori. Skremži obraz, zateguje usta, oči se mu orose in brada se mu trese. Tudi on hoče nekaj povedati, pa ne more. Poizkuša, pa mu jok zaduši glas.
Tomaž gleda, vidi, da niso sanje, ampak resnica in se obrne in gre ...
svojo prvo ženo in hotel imeti drugo, je prišel Luter v zadrego. Davolil je grofu Filipu, da vzame drugo ženo, s pogojem, da ostane stvar tajna, češ, drugače nastane velik škandal. Stvar pa ni ostala tajna, in protestantje so začeli vpiti: Ce sme grof tako, zakaj pa mi ne! Tako je Luter prišel v precep, in da bi se rešil, je moral priznati vsem pravico, da se iznebe svojih žena in vzamejo druge. Odtod imajo pro testantje razdružnost zakonske zveze.
Kako vse drugače je ravnala katoliška cerkev! Ko je angleški kralj Henrik VIII. zavrgel svojo prvo ženo Katarino in hotel vzeti dvorno gospico, je zagrozil papežu, da celo angleško državo prisili k odpadu od katoliške cerkve, če se mu to ne dovoli. A papež je ostal neomahljiv, in ni pustil pre kršiti zakonske nerazdružnosti, ker se je držal evangeljskega nauka. Pravico zakramenta in pravico slabotne žene je varoval Sveti oče, dasi se vsled tega kraljevi rablji milijone ljudi prisilili k odpadu ali vlekli na smrtni oder. To je značajno in krščansko, in na tem stališču stojimo tudi mi in se ne udarno nobenemu nasprotniku. (Odobravanje.)
Nasprotniki hočejo vreči v zbornic* to vprašanje, dokler je še na krmilu sedanja zbornica, ker je v njej še mnogo ljudi, kakor WoIf in tovariši, ki to zahtevajo. S tem bi radi tudi vrgli poleno pod nogo onim, ki se bore za splošno in enako volilno pra vico. Liberalizem izvira iz protestantizma, on pozna samo svobodo strasti in sebično sti za posameznika, ne pozna pa skrbi za človeško družbo in za blagor rodbine. Pri tem je polovičarski in neznačajen, ker zahteva samo svobodo razporoke zakonske zveze. Dosledni so socialni demokratje, ki zakon kar taje in zahtevajo svobodno ljubezen.
S temi se bomo borili, ako zmaga splošna in enaka volilna pravica, kajti ta liberalna gostilniška omizja po malih mestih in trgih, najneumnejši, najnedoslednejši, najnekoristnejši in najfrivolnejši sloj naše družbe, ki je doslej odločeval politiko — bodo po volilni reformi izgubila svoj vpliv. Udarili se bomo v velikih ljudskih masah z gesli: Za krščansko ali proti krščanski misli! Za poštenost družbe ali za novo poganstvo I
Zato se moramo vedno tesneje organi zirati. Naša agitacija mera iti od hiše do hiše, od roke do roke, od ust do ust, od oči do oči. Potem bo tudi Ljubljana naša ! (Odobravanje)
Proti koncu govora g. dr. Lampeta je bilo čuti v veži, ki vodi v zborovalno dvorano, nekaj žvižgov. Pomenjali so, da pri-hajajo oni, ki zajemajo svojo oliko iz filozofije učenjakov, ki smatrajo afriške opice za svoje praočete. Na shodu v Kazini na-hujskani socialni demokratje so prišli, da začno takoj izvajati »kulturni boj*. Preklinjajoč in rohneč, z najsirovejšimi izrazi, ka kor razdivjane pošasti iz beznic so se bližali zborovalšču, da s silo vdr6 in motijo zborovanje. Prišli so prepozno in so bili sprejeti, kakor zaslužijo take sirovine. V dvorano niso mogli, ker je bila nabito polna, zato so pa zunaj rjuli in žvižgali kakor besni.
Tovariš K r e m ž a r stopi na oder in naznani zborovavcem, da so socialni demokratje po svojem govorniku Etbinu Kristanu pravkar v Kazini proglasili kulturni boj, da so za ločitev cerkve od države in za razdru žitev zakona. Nepopisno ogorčenje med zbo rovavci in klici: Fej ! in Pereat ! so se od zvali.
Socialnodemokraški tolovaii so pri vratih začeli pravi boj za vstop. Zičelo se je tam suvanje, spremljano od ogorčenih klicev, kajti nihče se ni mogel umakniti niti za korak.
Tedaj je dr. L a m p e , kazoč proti vratom, govoril: Zahvalimo se onim, ki so prišli danes sem pričat, kdo je tisti, ki iz političnostrankar-skih ozirov razdvaja delavstvo v boju za njegove pravice! Mi hočemo združiti delavski stan, da bi se organiziral v svojo stanovsko korist složno in prijatelj s ko, — ti tam pa prihajajo, da bi naše zborovanje motili in razbili! Mi jih pustimo v miru, naj sklepajo, kar hočejo, oni pa z nasilstvom prihajajo razdirat delavsko or g a ni z aci j o! A m i s e n e u m a k n e m o o d svojega prepričanja in sprejmemo boj, ki nam ga vsiljujejo. Za poštenost in delavstvo proti sovražnikom krščanske misli!
Glasno odobravanje je sledilo tem besedam, pri vratih pa se je slišalo prekli njanje in rohnjenje. Socialnih demokratov se je nateplo polna veža, ki so z vso silo pritiskali v dvorano, dasi je bila gneča taka, da ni bilo mogoče naprej. V odpor so se začeli dvigati stali in krščanski socialci so se začeli upirati proti navalu. Tedaj je na zahtevo vladnega komisarja predsednik tov. Pezdir zaključil zborovanje
Zdaj so naši pritisnili proti vhodu in izrinili socialne demokrate ven. ki so se v
črni tolpi zagozdili pri vhodu. Vladni komisar je hitel mirit v vežo, kjer so učili naši rdečkarje olike. Soc. demokratje so odpeli vladnemu zastopniku suknjo. Iz rdečega cirkusa v Kazini ie prihitel tudi gosp. policijski nadsvetnik Wratschko s policijo, ki je slednjič razgnata rdečo sodrgo iz veže in jo postavila na cesto.
Tako je socialna demokracija zopet enkrat pokazala, da ji ni prav nii za delavske koristi, marveč le za boj, škandal in nasilstvo. Napovedala nam je boj, ki ga mi sprejmemo. Kdo bo zmagal, pDkaže bližnja prihodnost, a gotovo je, da judovski hlapci zdaj tudi v boju za razdružnast katol. zakona in za ločitev eer-kve od države dobe odpor, ki ga zaslužijo. Odločen boj izdajalski, hinavski judovski mednarodni podrepnici liberalnega pustolovstva — socialni demokraciji !
Tedenski pregled.
Sv. oče je poslal francoskim katoličanom enci-kliko, ki v njej obsoja ločitev Cerkve od države, osobito še radi tega, ker si je Francija v zvezi s katoliško Cerkvijo pridobiti svojo slavo in veličino, drugič, ker je bil 1. 1801. sklenjen med državo in Cerkvijo slovesen konkordat, ki veže obe stranki. Papež obsoja, da krivični zakon o ločitvi prezira cerkveno ustavo, ki jo je Bog dal; obsoja, da hočejo vzeti Cerkvi velik del premoženja.
Avstrijska vlada hoče tudi Tridentu vzeti pre-nešeni delokrog, kakor Trstu. — Zahteva Avstrije glede srbsko-bolgarske trg. pogodbe je bila v ministrskem svetu v Belgradu sprejeta s pristavkom, če jo sprejme tudi Bolgarija. Spor bo v kratkem poravnan. — Listi poročajo, da je maroška konferenca izjalovljena. — Preddela za črnogorsko trdnjavo v bližini kotorskega zaliva so se pričela. Pri vodstvu zgradbe je tudi italijanski ženijski častnik. — .Slovenčev" dopisnik s Kitajskega je sporočal, kako vidno pada ondi, vpliv in veljava Nemčije.
Častni občani v Črnem vrhu. Upravno sodišče je razveljavilo imenovanje častnih občanov; izvolil jih je 24. jul. 1904. takratni liberalni občinski odbor. Liberalna četvorica je srečno rešena časti. — V okrajnocestni odbor škofjeloški je prišel poslanec Fr. Demšar. — Okrajni glavar Orešek v Krškem je izginil neznano kam. — Turistov.ski hotel bodo zgradili ob Bohinjskem jezeru. — K odpadu od katoliške vere poživlja glasilo odpadnika in bivšega avstrijskega častnika Etb. Kristana. Ali nima druzega dela ? — Osnovalo se je .parobrodno avstro-hrvaško društvo" za Kvarnerske otoke. Potres v Kolumbiji je porušil več mest. Več otokov v bližini je izginilo v morje. Tudi na otoku Martinique je bil silen potres.
Na Reki je bilo početkom tega tedna vseh štrajkujočih čez 4000. Vojaštvo je bilo pripravljeno Stavka je končana.
Ljudskega koncerta v „Unionu" se je udeležilo 700 oseb. Občinstvo je prišlo do prepričanja, da ima Ljubljana poleg zbora „Glasbene Matice" še en pevski ženski zbor, ki se odlikuje z vsemi popolnostmi pravilnega in lepega petja. Zbor ,Katoliškega društva za delavke" je prišel vendar enkrat na dan in na površje. - Izginil je najbogatejši mož na svetu, ameriški petrolej ski kralj Rockefeller. — Umrl je škocijanski župnik Mere. — Sv. oče je v tajnem konzistoriju imenoval 19 francos- ih in drugih škofov, med njimi tudi novega goriškega nadškofa dr. Sedeja.
Ogrski državni zbor je bil 19. t. m. s silo razpuščen. Ta dan je bila napoveduna seja državnega zbora, ki se je tudi vršila. Čez tisoč policistov, ki so bili povečem na konjih, .je obkolilo parlament. Na trgu je stalo vojaštvo Honved-ski častnik je prišel v dvorano ter izročil podpredsedniku Rakovsky-ju kraljevo zapečateno pismo, ki je določilo razpustitev državnega zbora. Zbornica je sklenila, da se pismo vrne neprebrano. V dvorano sta stopila nato dva honvedska podpolkovnika, ki sta pozvala poslance, naj zbornico takoj zapuste. V dvorani je bil nepopisen vrišč. Polkovnik Fa bricius, ki je piišel v parlament z vojaki in policijo, je nato prebral kraljevo pismo, ter izpraznil poslopje, vrata pa zapečatil V mestu ni bilo preveč hrupa. Pozivu, naj bi se razobesile črne zastave, se meščanstvo ni odzvalo. Trg pred parlamentom je zastražen. — Demokrati so priredili 30 shodov za splošno in enako volilno pravico. — Ogrski ministrski svet je sklenil s silo preprečiti vse morebitne shode. Vkljub temu namerava koalicija prirediti v nedeljo 300 shodov.
V avstrijski zbornici je Gautsch z ozirom na ogrske razmere izjavil, da se bodo varovale pra vice kralja, kot vrhovnega skupnega poveljnika armade, da v podlagi skupne armade in skupnega poveljnega jezika ne bo mkakih izprememb.
Umrl je predsednik graškega nadsodišča grof Gleispach. Zadela ga je kap. — Japonska vlada je naznanila Kitajski, da bo odločno nastopila zoper tujcem sovražno gibanje na Kitajskem. Listi pišejo, da je znani ruski organizator Gapon poneveril velike vsote denarja, ki ga je prejel za delavsko organizacijo.
" ss 0
Godovi prihodnjega tedna.
Pustna nedelja 25. febr. Valburga, Viktorin: ponedeljek 2K. Marjeta Kort., Porfirij; pustni torek 27. Leander, Baldomir, Nestor; pepelnična sreda 28. Roman, Rajmund; četrtek 1 marca Albin, Hadrijan. Evdoksija; petek 2 Simplicij, bi. Karol; sobota 3. Kunigunda Feliks, Kamila.
Državni zbor.
Dunaj, 23. febr. Voliln^ reforma.
Prišla je ura, katere so se mnogi veselili, a mnogi zopet bali. Važen, zgodovinskega pomena je današnji dan, ko je baron O a n t s c h brez strahu pred inkvizicij« mogočnih političnih faktorjev položil na mizo volilno reformo. Ravno 45 let je minulo, ko je Avstrija dobila ustavo, katero so ome jili in zagradili s tedanjim volilnim redom. Ia zopet v svečanu dobimo novo pravno podlago za parlament, za zakonodajo, za na-daljni politični, socialni, gospodarski in na rodni razvoj avstrijskih narodov. Baron Gautsch je zvest svoji obljubi z dne
Dalie v I. prilogi.
I. priloga 45. štev. „Slovenca" dne 24. februarja 1906.
28. novembra 1905 pogumne storil k.rak iz teme na širok« plan ljudskega življenja. Splešna, enaka, direktna in tajna volilna pravica bode temelj novemu parlamentu, z a-s t o p s t v u ljudstva.
Kdor pošteno, nesebično služi narodu, ljudstvu v najširšem pomenu besede, ta sme tudi računati na ljudstva, ki na močnih in Širokih svojih plečih nosi stebre države, socialnega reda in miru. Resnica more biti prikrita, pravica more biti teptana, a ko prodere na dan, ne ustavijo je politične intrige in inkvizicije. Mladi, čvrsti, polnoletni narodi ne potrebujejo jerobov, ljudstvo samo naj si ustavnim potom določa pravico, gradi pota političnega življenja. Splošna in enaka volilna pravica ni in ne sme biti revolucija, marveč evolucija iz povojev in okovov, ki so vezali široke sloje državljanov na Pro krustovo postelj. S tega splošnega načelnega stališča pozdravljamo volilno reformo, izražamo pa tudi zahvalo baronu Gautschu, ki je premagal predsodke in si s tem postavil časten spomenik v avstrijski zgo dovini,
In vendar je v kupi penečega se vina tudi grenka kaplja pelina! Vlada je sicer očividno dokazala, da zna ceniti pomen jugoslovanskega življa za državo, da je tudi za Slovence v obče izšlo solnce pravice. Od 30 novih mandatov jih dobe Slovenci osem, in sicer na Kranjskem dva, na Štajerskem dva. na Koroškem, Goriškem, v tržaški okolici in Istri po enega. Slovenci štejejo danes 15 državnozbor-skih mandatov, po novem načrtu jih d o b č 2 4. Toda prikrajšani smo na Štajerskem in Koroškem za tri mandate. Po številu prebivalstva, davčni moči in omiki marali bi štajerski Slovenci dobiti osem mondatov in koroški dva. Četudi slovenski narod v celoti pridobi osem mandatov, je s tem le deloma popravljena stara krivica Schmerlingovega sistema. Zato bode dolžnost slovanskih zastopnikov, da v odseku, ako mogoče, izpremene volilne okraje. In to ni povsem izključeno, ker za izpremembo volilnih okrajev zadošča navadna večina.
Vsebina načrta.
Vlada je danes predložila petero načrtov. Prvi načrt zakona načeloma iz-preminja dotične zakone iz 1. 1867, 1873, 1886 in 1896, ki določajo način volitve, število poslancev in pogoje vol. pravice. Število poslancev se pomnoži od 425 na 455; kunje odpadejo, volil bode vsak moški. ki je dovršil 24. leto starosti in biva vsaj eno leto v občini. Češka dobi 118 mandatov, torej 8 več; Dalmacija 11. Galicija 88 (več 10). Niže Avstrijska 55 (več 9), Gor. Avstrijska 20, Solnograško 6, Štajersko 28 (več 1), Koroško 10, Kranisko 11, Bukovina 11, Moravska 44 (več 1), Sleziia 13 (več 1), Tirolsko 21, Predarelsko 4, Istra 5, Goriško 5, Trst z okolico 5.
Po narodnosti je sedaj 205 nemških, 196 slovanskih, 19 italijanskih in 5 rumunskih poslancev. V bodoče bode nemških 205, 230 slovanskih, 16 italijanskih poslancev in 4 rumunski, torej bodo slovanski poslanci imeli 5 glasov absolutne večine, ako se Italijani in Rumuni pridružijo Nemcem. Ta račun pa je le v teoriji, ker v zbornico pride do 40 soc. demokratov iz nemških in slovanskih okrajev. Pa recimo, da jih bode na polovico iz nemških in slovanskih okrajev, ohranijo Slovani še vedno večino. Čeških poslancev je sedaj 87, ako prištejemo kons. veleposestnike; v bodoče 99; poljskih 72, v bodoče 64; rusinskih sedaj 10, v bodoče 23; slovenskih sedaj 15, v bodoče 23; hrvatskih sedaj 10 in 2 Srba, v bodoče hrvatskih 12 in 1 arb; italijanskih sedaj 19, v bodoče 16; rumunskih sedaj 5, v bodoče 4.
Važen je tudi načrt zakona v varstvo volivne svobode. In končno je vlada predložila tudi načrt poslovnika, kar je bilo nujno potrebno z ozirom na razne izgrede v zbornici.
Ko je baron Gautsch utemeljeval in pojašnjeval volilno reformo, so vsenemški poslanci pod zastavo Scbonererjevo kričali na vse grlo. Toda baron Gautsch je ustrajal do konca, ko mu je ogromna večina navdušeno ploskala.
Končno je še posl. S t e i n utemeljeval ■eki nujni predlog, ki pa ga je večina odklonila.
Baron Gautsch je s svojim govorom napravil mogočen vtis. Stvar sama je vplivala na zbornico, ki je nestrpno pričakovala vladnih načrtov.
Prihodnja seja bode šele 6 sušca. Medtem časom bode mogočno proučiti vse naj črte, o katerih se prične splošna razprava.
Uradnifike pokojnine.
Vlada je predložila načrt zakona, s katerim se zvišajo pokojnine državnih uradnikov, profesorjev in učiteljev in služabnikov v državni službi. To višjo pokojnino pa
plačajo uradniki sami z višjimi letnimi pri spevki v pokojninski zaklad. Ta načrt zakona je proračunski odsek v zadnji seji odobril po predlogu poročevalca Lupula. Vlada je namreč predlagala, da se uradniški prispevki zvišajo od 3% na 3 80%, sluge pa plačajo za pokojnino 1'60%. Lupul pa je predlagal 3 80%, oziroma 160%. Dalje je Lupul predlagal 3 resolucije: 1. Vlada naj predloži načrt zakona, da se službena doba zniža od 40 na 35 let; 2. da se potom službene pragmatike urede pravice in dolžnosti uradnikov; 3. da se izpremeni disciplinarno postopanje v modernem smislu. Razni govorniki so izražali še druge zahteve, na katere je odgovarjal fin. minister dr. Kosel.
Kongrua.
Tudi ta vladni načrt ima že svojo zgodovino. Lani je proračunski odsek vsled raznih ovir položil več načrtov na led poleg drz. proračuna. Med temi je bil novi načrt glede kongrue. Po reku, da sila ni dobra, je načrt ležal do svečana. Neki večer skliče načelnik dr. K a t h r e i n sejo, ki pa je trajala le 10 minut. Minuli teden je proračunski odsek po stari navadi izvolil pod-odsek, ki naj v 4 tednih izgotovi poročilo. Včeraj dopoldne je ta pododsek imel sejo, v kateri je izvolil grofa S t u r g h a načelnikom.
Poročevalec dr. pl. F u c h s je priporočil vladni načrt. Soporočevalec dr. Stein-wenderpajev daljšem govoru zahteval takoj tudi revizijo zakona iz I. 1874 glede prispevkov za verski zaklad po načelu osebne dohodarine, dalje revizijo fasij ter revizijo plač protestanškim pastorjem. Vodja nauč. ministrstva baron Bienerth je priznal potrebo revizije plač tudi protestanškim pastorjem, a dostavil, naj se druga vprašanja odlože. Nemški poslanec s Češkega dr. Ur ban pa se je izjavil za vladni načrt in predlagal kompromis, namreč: Vladni načrt naj se odobri, zakon naj stopi v veljavo s te kočim letom ter izvršuje štiri leta, torej do konca 1909 Vse določbe pa, ki bi se izvršile po načrtu od 1. jan. 1910 do 1912, naj se le tedaj izvrše, ako se uravnajo prispevki v verski zaklad in tasije. Temu predlogu so pritrdili vsi člani, ker ni stvarnega pomisleka proti predlogu posl. Urb- na.
Volivna reforma in stranke.
Vsa avstrijska javnost je pod vtisom velevažnega Gautschevega zakonskega načrta o volivni reformi. Seveda vse politične stranke razmotrivajo ta načrt. Cehi so še vedno nezadovoljni, istotako Poljaki.
Osobito so razcepljena mnenja med nemškimi strankami. Zlasti se jeze nemški poslanci na izpremembe glede na število poslancev in razdelitev volivnih okiožij, ki jih je določila vlada v zadnjih trenutkih. Nemške stranke nameravajo baje zahtevati revizijo glede števila poslancev in glede volivnih okrožij. Malone v vsaki kronovini imajo posebne želje. Nemci na Češkem niso zadovoljni s porazdelitvijo po-slaniških mest. Moravski Nemci so neza dovoljni, ker dobe Cehi na Moravskem enega poslanca več, kakor je prvotno določila vlada, tudi šlezijski Nemci so nezadovoljni, ker dobe Poljaki tri poslance, češ, da so s tem oškodovani šlezijski Nemci. Tudi nižjeavstrijski poslanci niso zadovoljni z razdelitvijo mandatov. Sploh so nezadovoljni osobito tudi agrarni poslanci. Nemcem ni všeč, da bo v zbornici 230 slo vanskih poslancev in bi toraj imeli Slovani sami več poslancev, kakor pa Nemci, Italijani in Rumuni.
Listi že tudi priobčujejo izjave raznih vodilnih poslancev o volivni reformi. Tudi stranke so imele že včeraj posvetovanja o volivni reformi. V seji nemške ljudske stranke so grajali govorniki, da je pomnožila vlada število slovanskih poslancev, dasi zvišanje stvarno ni utemeljeno (?). Končno sklepanje se pa odgodili, da še natančno preuče razdelitev volivnih okrožij, ker se je baje pri površnem pregledu štatističnih podatkov pojavilo več pogreškov. V odseku nameravajo nastopiti za bistveno izpremembo volivnih okrožij. Nemška ljudska stranka sodi, da so povzročili Poljaki, da je predložila vlada tudi predlogo o poostritvi poslovnika. Stranka sodi, da ta predloga ne bo pospešila volivne reforme, a pričakujejo, da ni junktima med volivno reformo in poostritvijo poslovnika, ker spada vsaka v drug odsek. Predlogi o imuniteti in o volivni svobodi pripadata ustavnemu ali pa ju odkažejo tudi odseku za volivno reformo. Volivna reforma je komplicirana, ker ima posebna določila za Galicijo, kar omogočuje, da postavijo tudi po drugih kronovinah za kak okraj po dva poslanca. Vprašanje stalnega bivanja ne bo povzročilo spora. Nemci izgube na Moravskem, Štajerskem in Kranjskem, pridobe pa na Nemškem Češkem in na Niže Avstrijskem. Stranka sodi, da za volivno reformo ne bo dvetretjinske večine.
Iz čeških krogov poročajo nekemu listu, d« Gautscheva volivna
predloga kot pozitivni predlog za zbornicoodsekane bo zapustil in da sedanja zbornica ne bo rešila volivne predloge v pozitivnem smislu. Gautsch bo v takem slučaju skoro gotovo razpisal nove volitve.
Odbor nemške čvetoriceje razpravljal včeraj o volivni reformi, ne da bi končno sklepal o tem.
Dne 6. marca imajo nemške stranke posvetovanje o volivni reformi.
Neki štajerski nemški politik je izjavil, da bodo dobili na Štajerskem Nemci le 18, mogoče pa le 15 do 16 poslancev, ostalih šest mandatov je v nevarnosti pred soc. demokrati.
Dr. Derschatta zahteva preureditev mariborskega mestnega voliv. okrožja in pa izločitev nekaterih krajev iz celjskega mestnega volivnega okrožja. On sodi, da bodo dobili soc. dem. na Štajerskem le 3 do 4 poslance.
Poslanec Beuerle je proti volivni retormi, ker niso dovolj ločeni mestni in kmečki okraji.
L e m i s c h je izjavil, da bodo imeli na Koroškem korist od vol. reforme nemški katoliški poslanci, Slovenci in socialni demokrat j e Po proporčnem načinu volitev bi bili dobili po Lemischevi sodbi Nemci 6, .nemški „klerikalci" in Slovenci 3 poslance. Rekel je, da bodo Nemci v južnih alpskih pokrajinah proti volivni reformi, ker nimajo kranjski Nemci nobenega poslanca.
Posl. S c h a 1 k je izjavil, da bi po-menjal oni dan, ko bi odobrila zbornica ne-izpremenjeno volivno reformo rojstvo slovanske Avstrije.
Posl. Pergelt je za splošno, enako in direktno volivno pravico. Hoče pa korekturo nemškega posestnega stanja.
Posl. S c h r a t f 1 je izjavil, da so kršč. soc. na Tirolskem zadovoljni z vol. reformo. — Moravski nemški poslanci so včeraj imeli sejo, v kateri so navajali tehtne pomisleke proti razdelitvi posl. mest med Nemce in Slovane. — Tudi šlezijski nemški poslanci so se izjavili v istem smislu. — Nemški poslanci na Češkem tudi niso zadovoljni z razdelitvijo poslaniških mest med Nemce in Čehe. Posl. Leehn^r je izjavil, da bi bila velika napaka, ako bi nastopili Nemci proti volivni reformi. Svobodna zveza vsenemških zastopnikov je za splošno in enako volivno pravico. Italijanski poslanci bodo nasprotni volivni reformi, ker pravijo, da jih je vlada prezrla.
Češke stranke so včeraj sklenile 1) da vztrajajo na stališču splošne, enake in direktne vol. pravice, 2) vladna predloga ne odgovarja tem načelom, 3) kljub tem izjavljajo, da naj bo vladna predloga temelj na-daljnih posvetovanj. Člani morajo delati na pravično razdelitev poslaniških mest po posameznih kronovinah. Poslanec Klofač je bil proti predlogi. Prašek ni zadovoljen, ker bo povzročila predloga nadaljno needinost med mesti in deželo. Dr. Stransky pa zahteva, naj se ne dela na preprečenje volivne reforme. Dr. Herold je izjavil, da bo morala njegova stranka prinašati žrtve za stvar, a jih rada, ker je za splošno volivno pravico. Mladočeh Mastalka je izjavil, da Mladočehi niso zadovoljni s številom čeških poslancev na Češkem in Moravskem. Mastalka sodi, da bo prišlo v zbornico 35 do 40 soc. dom. poslancev. Češki agrarci so sklenili, da nastopijo z najostrejšimi sredstvi proti volivni reformi.
Češkinacionalni in radikalni poslancisoustanovili včeraj češki državnopravni klub. Pred sednik je — Klofač. K'ub je proti vlad. vo-livnemu zak. načrtu. Čehe poživlja na agitacijo proti predlogi. Klub nasprotuje razdelitvi vol. okrožij in pa enoletnemu stalnemu bivanju.
Češko konservativno vele-posestvo je izročilo Gautschu spomenico, v kateri zahteva pomnožitev kompetence deželnih zborov, ako uvedejo splošno volivno pravico za drž. zbor.
Neki poljski poslanec je izjavil, da so dosegli Nemci in Čehi ugodnosti po volivni reformi, ker so še pridobili na posestnem stanju. Predlog mora biti zato odklonjen. Poljaki pravijo, da dobe premalo mandatov.
Voditelj Rusinov Bazil vitez Ja-worsky je izjavil, da so Rusini splošno zadovoljni z volivno reformo. Niso pa zadovoljni z izpremembo poslovnika. Računajo na 31 rusinskih poslancev.
K r š č a n s k o s o c i a 1 n a glasila pozdravljajo volivno reformo.
V T r s t u dobe Slovenci 1 volivni okraj, ki ga tvorijo okraji Podgrad, Buzet in občine Marecji, Očisla, Klanec, Pavijan, Dolina.
Dogodki na Ogrskem.
Szegszard, 23 februarja. Ko se je razširila vest, da je imenovan za Szegszard kraljevi komisar, so nastali tukaj resni nemiri. Slabo sc jc godilo mestnemu gla-
varju, ker ga je množica napadla. Orožni-štvo je napravilo po velikem trudu mir.
Budimpešta, 23. februarja. Komisar Rudnay je ukazal budimpeštanskemu municipiju, naj odda državni blagaini v 48 urah vse dosedaj plačane davke. M u n i -cipij je sklenil zapoved izvršiti.
Budimpešta, 23. februarja. Prvaki koalicije, v prvi vrsti Košut in Apo-nyi, mislijo potovati v inozemstvo, zlasti v Italijo in Angleško, da obvestijo ves svet o tem, kar se je na Ogrskem zgodilo.
Kecskemet, 23. februarja. Glavna županijska skupščina je sklenila, da se nc sme priznati policijskega svetnika Kolosva-rija kraljevskim poveljnikom.
Budimpešta, 23 februarja. K o -šut potuje v najkrajšem času v Italijo preko Reke, a Po-lonyi se odpravlja v Dalmacijo.
B e r o 1 i n , 23. februarja. Iz New-Yorka javljajo, da je poslal ta -mošnji mažarski revolucionarni odbor Košutu večjo vsoto denarja, da podpre tako boj za neodvisnost Ogrske. Istočasno je bila na shodu sneta slika Franca Jožefa ter poho-jena in zamenjena z Rooseveltovo.
Rim. 23. februarja. Revolucionarni Garibaldinec Ahile Passari je ponudil Košutu večje število Garibaldincev za boj proti Avstriji.
Budimpešta. 23. febr. 11 Stol • nega Belgrada javljajo: Od zadnjega pone deljka so dijaške demonstracije na dnevnem redu Včeraj popoldne je prišlo zopet do take demonstracije. Dijaki so šli v širokih vrstah po mestu, peli nacionalne pesmi in nesli sabo črne zastave. Vpili so na vso moč in obstali pred hišo kraljevega komisarja N y i r i j a Policija je izkušala poseči vmes, a se je umaknila pred resnim prete-njem dijakov. Sele kasnejše se je posrečile večjemu številu policajev, izgrednike raz-gnati
K o š i c e , 23. februarja. Včeraj se je posvetoval občinski svet pod predsedstvom novega višjega nadžupana grofa Franca Pongacza. Udeležba je bila polncšte-vilna. Navzoči se izkušali z vpitjem in ropotanjem prepreči t i n a d ž u p a n o v o predsedovanje. Nadžupan je nato pozval orožnike in ukazal odpeljati tiste, kiso dela li ne-m i r. Res so odvedli iz dvorane tri člane občinskega sveta in jih izročili policiji.
Budimpešta, 23. februarja. Podžupan Reniszky in višja uradnika Palmody in Belak so prosili za vpokojenje. Isto žele prositi tudi mnogi ostali uradniki takoj ko nastopi kraljevi komisar R u d n a y svojo službo.
Budimpešta, 23. febr. Katoliška ljudska stranka ima jutri sejo, v kateri bo sklenila razpustiti svoj klub. — S tem hoče stranka prehiteti vlado, ki hoče vse politične klube razpustiti. Tablico so že danes vzeli s klubovega stanovanja Člani kluba se bodo sedaj shajali v zasebnem stanovanju papeževega prelata Molnarja.
Budimpešta, 23. febr. „Politikai Ertesito" poroča, da bo vlada z ozirom na razburjenje prepovedala vse ljudske shode ter je oblastem naročila, naj naznanjenih shodov ne vzamejo na znanje, dokler ne pridejo nadaljna navodila. — Ako bi se pa shodi vkljub temu vršili, naj se razpuste s surovo silo.
Budimpešta, 23. febr. Košut je v svojem listu „Magyar Orszag" izdal apel na viteštvo Avstrije ter se sklicuje na to, da je po bitki pri Kraljevem Gradcu zahtevala Ogrska od Avstrije, ko jo je ta prosila za pomirjenje, da morajo nastati v Avstriji poprej ustavne razmere. Sedaj je prišel čas, ko naj se Avstrija spomni onega ravnanja Ogrske. Zastopstvo Ogrske je bile z oboroženo sile razpršene. Od viteškega čuta avstrijskega prebivalstva pričakuje, da bo Avstrija zahtevala za sporazum prvi pogoj: ustavnost.
Budimpešta, 23. febr. Današnja številka „Pesti Hirlapa" je bila radi razža-ljenja veličanstva zaplenjena.
Češko - nemški sporazum.
»Narodni Listy" pravijo, ko razpravljajo o debati o ogrskem vprašanju, da je dualizem nevzdržljiv. Prihodnjost Avstrije je odvisna od pravičnega češko - nemškega sporazuma, kar se povdarjali tudi nemški govorniki v omenjeni državnozborski debati. Baernreither, M e n g e r in Scheicher. Čehi radevolje dajo Nemcem priliko, da v tem smislu pokažejo svojo dobre voljo in zate je mladočeški klub sklenil, predlagati revizijo ustave.
t
Idrijske novice.
i Ponesrečil se je cesarski tesar Ivan Kanduo preteku petek. Pri skladanju desk je omahnil, zgubil ravnotežje, p«del ne posebno visoko in si zlomil tilnik Živel je še dve in pol uri, da so ga lahko še dejali v sv. poslednje olje. V nedeljo ga je nenavadno velik« Idrijčanov spremilo k večnemu počitku. B;1 je še le 30 let star in ne-ožen en
i Našo c. kr. rudniško ljudsko šole hi rad erar naložil deželi v oslu bnvanje. Spominjamo se, da smo že pred leti brali v liberalnih listih, naj bi se to zgodilo. Iz strankarskega stališča je prišla ta želja, ker bi nekateri r*di imeli odločilno besedo pri imenovanju učiteiiskih moči. A koliko b ide to škodovalo sčasoma delavstvu, si marsikdo še ne misli Erar bi se rad otresel učiteljstva, a potem tudi prispevka za učne pripomočke rudarskim otro kom — Selaj rudniški delavec ne trosi za knjige, zvezke, peresa, svinčnike i t. d , ker njegovi otroci vse v šali zastonj dobe, a pa-tem bode marsikateri oče zdihoval, ko bode imel kake 4 otroke v šoli in za vse štiri preskrbeti začetkom leta vse potrebno. Pri pičli plači, bodo ti stroški še bolj občutljivi.
i Novo župnijsko poslopje
se je dovršilo te dni. Dunuvščina je stanovala blizo 300 let — od 1608 — v prostorih, ki niso bili prav nič primerni za pisarno in shraujen'^ aktov tako velike f*re kakor je Idrija Ž i več let so bile prošnje v tem oziru. tudi mestna občina je obljubila nekaj tisočakov v ta namen. A ostalo je vedno pri starem. Ko je pa naučno ministr stvo priporočevalo farn m uradom I. 1896, bolj skrbeti za arhiv, da se važni spisi ohra nijo st ietja na suhem in proti ogniu zava rovanem prostoru, je kazal naš dekan na nedostatek v tem obziru pri triričnem stanovanju v Idriji A skazalo se je zopet, da je lažje kritikovati in ukaze dajati, kakor pa sam boljše narediti. Stvar se je leta in leta vlekla, da so nazadnje vendar prišli do ugodne reš tve. Marca meseca 1905 so dali z Dunaja ukaz tukajšnji direkciji naj takoj pričao erarično hišo štev. 82 za župnišče v smislu navedenega ukaza adaptirati in naj hitro delajo. A od marca do 17. februarja je skoraj preteklo 11 mesecev preden se je dovršilo. Najbrž so hoteli čakati, ali se ministrstvo ne premisli. En uradnik se je si cer izrazil, da bode on preje minister, kakor da dekan doseže svoj namen, a izkušnja je pokazala, da onemu še veliko, veliko man ka do nrnistra, župni urad pa ss je že preselil ▼ nf>ve prostore
i Priboljšek rudarjem je bil zadnjič omtn|cn Res, da se peti razred odpravili in je zagotovljeno rudarjem, da s 30 službenim letom prid jo v drugi razred, a žito, katero so tudi novim delavcem za goto»ili, so pozneje zopet sneli. Te dni se je popravilo na polab, katere so delavcem na pregled, da se naturalije več re dele Veliko ogorčenje je raditega nastalo. Meiijo, da se na Dunaju iz njih norca delajo. Eakrat že dajo, podpisan Buqaoi. minister, a čez teden dni zopet prekličejo. Treba b »de zopet shodov in prošnja, da se stvar končno uredi, a s takim postopanjem si viiji ne utrde spoštovanja in zaupanja pri rulariib.
i O idrijski železnici se zopet piše in vzdiga pran. O >čiaa je že dala ne kaj tisočakov za prvotne naprave, okrajna hranilnica je prispevala z izdatnim zneskem v isti namen, a niti prva, n;ti druga nima še računov, kam i«i v kak namen se je de nar porabil. Sedaj pa vabi liberalna „na-rodna čitalnica" na predpustno veselico s programom: ^Otvoritev idrijske železn<ce". Torej tak« daleč smo prišli z našo želez-n co, da se ž njo predpustne šale zbijajo! Pred vsakimi volitvami smo slišali, da je stvar v najboljšem tiru, se vse razvija normalno, ta ali oni mogočniak je zadobil na višjem mestu zagotov lo da se kmalu uresniči. sedaj pa vidimo, da je bila to le — predpu tna šala.
Jeseniške novice.
»Poboljšana trmoglavka« in »Luknja v namiznem prtu«
se iroecuieta igri, ki ju b< do pred-,uvliale na pustno nedeljo dekleta v prostorih „Ka-tol. delav. društva" na Savi. Začetek zabavnega večera ob pol 8. uri zvečer, vstopnina navadra
Jeseniški »Orel« je ustanovljen. Ustanovnega shoda s« je udeležilo lepo število mož in mladeničev. — Sklicatelj je pozdravil navzoče, povdarjal pomen telovadbe in prebral pravila, katera so vsi soglasno odobrili. V predstojništvo je bilo izvoljenih sedem odbornikov. Pristopilo je tudi že nekaj podpornih članov. „Orel" krepko kvišku, <**r«to npprejl
Boj za Jesenice. Svobodomiselni naši že ne vedo več, kaj delaj« V divji bes-nosti mahajo krog sebe, hoteč udariti nas, pa biiejo sami sebe po čeljustih. V „S'ov. Naredu" 17. t mes. pišejo; „Sape je zmanjkalo f jmoštru Zibuk^vcu, ker slednji dan bolj uvideva, da vkljub svoji
zvezi z Nemci ne dobi občine v oblast*. V „Gorenjcu" pa isti dan javkajo: „Na Jesenicah bodo v kratkem vladali Nemci*. Župniku Zibukovcu očiiajo enkrat, da je zgled duhovnika, ki se bojuje za kato liško cerkev, ki ima središče v laškem Rimu, ki torej hoče, da bi vsi Kristusa pripoznali za svojega gospoda, a drugi mu očitajo, da je Judež Iškarijot bil njegova predrolnba.
Rdeče plakate, ki preklinjajo župnika Zibukovca in agiurajo za odpad od katoliške cerkve, raztrosili so naprednjaki po Jesenicah in Savi. V nedeljo med prvo mašo so jih nabijali na hiše in hleve, na cerkveni zid in občinsko desko, cesta je bila vsa rdeča, toliko so jih natrosili po tleh, da bi jih ljudje gredoči od maše lahko po birali
»Schrey in Hummer sta lastnoročno to „narodno" junaštvo učinila", tako se govori. Zi pričo navajajo ključavničarskega učenca pri B^msu, da ju je videl.
Proč od Rima agitirajo „neod visni* in napredni slovenski volilci kakor so se podpisali na plakatih. Kdor dosedaj še ni vedel, kaj pravzaprav hočejo jeseniški naprednjaki, sedaj ima črno na rdečem. Ali more katoličan odobriti početje naših naprednjakov, ali jih sme podpirati, ali jim sme pripomoči do vlade v občini ? Ne! Sicer postane sam njih deležnik!
»Narodno izdajalstvo župnika Janeza Zabukovca«. To je prva bomoa na rdečem plakatu. S C h r e y, Trevn, Fabinc, Hummer in še par drugih mož s« tisti, narod * , katere je „izdal" župnik Zibukovec. Ubogi „narod", kako se nam smiliš! Ta jeseniški „narod" že leto in dan ubija župnika Zabukovca, bahal se je javno, da ga je že ubil -- in sedaj s« tako grozno bombo vrgli v — m r 1 i č a ! Ali se še mrtvih bojite ? !
»Zveza z Lukmanoml« Druga
bomba. Aha, zelena nevosčljivost gleda iz Vas! Iskali ste vi, naprednjaki, sami, zvezezLukmanom, zato da bi uničili župnika Zabukovca. Lukman je tako častno zvezo odklonil in sedaj očitate župniku, kar ste sami hoteli storiti. Z eza med Lukmanom in župnikom obstoji v tem, da pridejo v odbor pravični možje, ki bodo delali v blagor cele občine ne pa samo zase. Ali ne preganjajo sedaj že naprednjaki vseh, ki ne trobijo z njimivenrog? Kaj bi šele počeli, če bi imeli neomejena oblast v občini! Ai ne žugajo že sedaj vsem, ki se jim ne pokore? Ali ni potrebne in koristno za občino, da se strankarjem in sebičnežem ne pusti priti do moči v občini ?Alini potrebna zveza vseh poštenih mož, da se razbije moč krivice in nasilnost i ? Č; pri volitvah ne bodo zmagali n a-p r e d n j a k i, preč od Rijia bombovci, iz tega ne sledi še, da bodo dobili občino v oblast Nemci. V kratkem bodo razglašena imena kandidatov za občinske volitve. Takrat bo lahko vsak nezaslepljen in pameten človek spoznal, da je bilo vse vpitje libe ralcev o izdajstvu sama sleparija!
Zloraba sv. vere! Tretja bomba. Ta bomba je nabasana s samimi smrdljivimi snovmi in zato ne maramo mešati tega smrtdu Katoličan ve, kaj mu je Rim, in zakaj se ozira v R i m. Kdor ie tak« ne umen, da verjame, kar proč od Rima bombovci klepečejo, mu ne moremo pomagati. Naj gre proč od Rima in naj pripozna za svojega poglavarja v verskih rečehSchre-ya, Trevna »li kogar hoče!
Prodani delavci! Četrta bomba. V tej bombi so nabasane take neslanosti in neumnosti, da se nam ne zdi vredno odgovarjati nanje, zlasti, ker so delavci sami dosti pametni in bodo tako p r o t i b o m -b • vrgli nazaj v naprednjake, da jim bo po ušesih zvenelo še p o v o 1 i t v i !
TržiJKe novice.
pa poprimej«, m
vzeli v zakup. Cesar se tak« hitro gotovo.
Imenovanje nadučitelja za tržiško šolo se je odložilo na poznejši čas. Prosili so Stirji, a deželnemu šolskemu svetu ne ugajajo prvi trije prosilci naduči-telji z dobro kval fikacijo, ker niso Nemci. Učitelja Mikliča pa tudi ne more kar vsem trem predpostaviti. Toraj naj se čaka. To je zelo „modro", a pravično to ni.
Blamiral se je naš krajni Šolski svet oziroma oče župan m njegov najnovejši oproda Goecken z zelo .vglednim Krvinom" vred, ker so g. Mikliča postavili na prvo mesto. O »značajnem" Krvinu ne zgubimo nobene besede. Mož ni vreden da se o njem govori. Maliy in Goecken naj pa nikar ne hodita doli v Ljubljano ponujat Mikliča, ker tudi tam ne marajo zanj. Nadučiteljsko mesto v Tržiču ni nemška posest.
Nastavljen je na tukajšnji deški šoli za učitelia g. Karol Mahkota, učitelj v Velesovem Dne 1. marca nastopi službo. Gdč. Alojzija Štebi je imenovana za provi-zorično lčitelj co na deški šoli. Suplentka gdč. Amalija Kecel je bila odpoklicana v Št. Jur pri Kranju.
Občni zbor »Hranilnice iu posojilnice« v Tržiču bo 11. marca popoldne ob 4. v uradnih prostorih v kape-laniji. Zadruga šteje 170 zadružnikov in je imela čez 300 000 K prometa v 1. 1905 Stanje hranilnih vlog ie 226 558 71 v. Vložilo se je v 1. 1905 67.284 13 v. Res lepa priložnost kmečkemu in delavskemu ljud stvu za varče anje. Natančneje tiskani račun dobijo zadružniki pied občnim zborom v roke.
Pri sv. Ani bodo občinske volitve. Mislimo, da bodo ostali pri starem odboru, ki se je pri deželnozborskih volitvah tako vrlo obnesel, da je slavni Joso Novak dobil kar 16 glasov. Svetovali bi jim naj ga izvolijo za častnega občana. V- -
-V3
Poslano.
i
M <o
g
Občni zbor društva sv. Jožefa se je vršil dne 28. jan. t. 1. Društvo je v letu 1905 imelo 4 predavanja, priredilo je štiri gledališke predstave ter se udeležilo z zastavo 25letnice bralnega društva v Gorjah in blag^slovljenja zastave pri Mariji D. v Polju. Ulov šteje 86 m -ma 1410 K premoženja. Knjižn ca šteje 517 knj'g in naročeno je društvo na 16 časopisov.y V «d-bor so se izvolili prejšni odborniki. Ž;limo društvu, da bi tudi v tem letu vrlo napredovalo
Gledališka predstava društva sv. Jožefa dae 18 f^or. se ie vilo obnesla. Igrali so se „Trije tiči". Igralci so jo dobro pogodili. Ko bi bila dvorana še enkrat tako velika, bi bila natlačeno polna. Veliko jih je moralo oditi, ker ms* dobili prostora. Kako petrebna bi bila v Tržiču ena velika dvorana za večje predstave in veselice „Nirodni dom" ne bo še kmalu stal v Tržiču, ker so ga liberalci
Zahtevajte zastonj
la franko moj veliki, bogato ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vieh vrst nlkelnastih, srebrnih in zlatih ar z znamko Boakopf, Hahn, Ornega, Nchaffhanaen, tilaahntte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in arebrnla po Izvirnih tovarniških cenah.
Nlkel. remont, ara'......K 3'—
list. Koskopf patent ura ..... V— . , črna |ekl.'rem. ara . 4'— Svic. Izvir. Roskopl pal. ura . . . 5-— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 srebr. , . .Olorla" . . 7-60 . , . dvojni plaSč . . 1 -50 . oklep, verižica z rlnčico na pero In karab., 15 gr. težka , 2'50 raska lula nlkel. rem. ura B sidro z .Luna" kolesjem , 9"50 ■ra s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ara K 3 — ivarcvaldska ara K 2 —. Za vaako uro dietno pismeno Jamstvo! Nlkak rislko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brus) št. 843, Češko. 100—66
in enega
vajenca ^
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B.	319 10-6
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in ffcsC^	drožerljah
Po3tavnovarovHno. Vsako ponnrejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52—9
lo z zeleno znamko nredovnica".
Staroslavno neprekosno
proti slabemu prebavljaniu, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influunci itd. itd. Cena 12 nmjhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryj«ro cenUfoliJsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsom se tako vtarim ranam, vnetjem, rani t vam, abBcesoin in oteklinam vaeh vrst. Cena: 2 lončka K 300 se pošjo le proti povzetju ali donar naproj.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura b tisoči oriffinalnih zahvalnih pisom ^ratie in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in raedicinalnih. drogerijah.
252? 4
Kašelj!
i
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
n7J|j not. potrjenih spričeval dokazuje Z J *w gotov uspeh pri kašlju, hrlpavosti, kataru in žlezi.	712 36 -27
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le e varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v Novemmestu in Fr. Wacba v Metliki.
O
e
■S g
M N CD
W	c p
(>o S£. 3 SS °
r" c ■
t/i n -*- ra
~ s * ?
n i K n
Ji
O o
< £j
om "5" r- a m ® O* 3-en 3 • o.
ooog-ff&eis-gpo
Ip-g-g-liri^o^
ch- HSR"2O ? S?-
m C h.

i .S o
§ g g-^-Š« rv O ^ g r*
S-g FSfrS "
»SSfBE'?
o g S ST Fr8 o S
ifB5^
?
p, ET re J" o
C 3
»»S SV 8 aR,ffa'rB
o O C ^ C» N< — ~
-^'Htiir
a o
w o p S - p.gi.
(>*< o
N-. 0
o	q - « g.
<	S " p Š
na -	D p c. a
- n N	g-H
ES &8 ET-a S
» H? ag	s-cre £L
■•a o p ST	2 -
£.< Er 3 .2	3 ? v- -
O) re —.
S> a do Ni	on ^
O g W	n 3
I-P&Sb-S-
H C.	B
00 I
to
M fi»
00. Ol
A
01 O
<3 ¥3.
so
Ui
bu ir v*
P B g c P
ž S So-1
g. O Ig un, N
" P >3 3
o p B- p b £f.
» 5. u & ? o
O
3
a
o <
A
(O
Bll

II. priloga 45. štev. „Slovenca" dne 24. februarja 1906.
Reška konferenca.
V Budimpešto je dospel urednik reškega »Novega L>sta" Franjo Supilo ter imel konferenco s Košutom. V imenu hrva ških delegatov mu je podal pismo dr. Cin grije, v katerem pravi, da hrvaški in dalmatinski poslanci popolnoma uvažujejo težke in kritične čase, v katerih se nahaja Ogr ska ter dajejo delegatom ogrske koalicije na prosto, da sami odrede čas za kerfe renco, kadar se jim zdi primerno. Košut je izjavil, da tudi en misli, da bi bilo najprimernejše počakati doslej, dokler delegati koalicije zopet ne bodo imeli mandatov. — Košut je v tem smislu odposlal pismo na dr. Cingrijo. — „Obzer" priobčuje razgovor svojega poročevalca z Gezo Polonyjem, tajnikom odbora, ki bi se imel dogovarjati s hrvaškimi delegati Polonyi se je izjavil za odgodenje reške konference, ker bi pogajanja med hrvaškimi poslanci in madjar-skimi zasebniki ne imela smisla.
Proti framazonom na Francoskem.
Pariz, 23 februarja. Redarstvo je zaplenilo nekoliko oglasov, ki poživljajo katolike k uporu.
Pariz, 23 februarja. V Calaisu je prišlo ob odhodu usmiljenih sester do demonstracij proti vladi. Prijet je neki duhovnik.
N a n t e s , 23. februarja. Ko se je vršil inventar v eni tukajšnjih cerkev, je napravilo ljudstvo veliko demonstracijo. Policija je prijela 30 oseb.
Pariz, 23. februarja. Ko so hoteli izvršiti inventuro v Saint,,Servanu, so našli vrata zaprta. Podprefekt je poslal po vo jake, ki naj vdero v cerkev. Major Heiy pa je odpovedal pokorščino, češ da mu tega storiti ne dopušča vest. Tudi trije stotniki so odpovedal'. S'ednjič je dovršil nalogo neki poročnik. General Davignom je dal častnike, ki so odpovedali pokorščino, zapreti in bodo prišli pred vojaško sodišče.
Velika stavka v Ameriki.
Kolin, 23. februarja. li Nev Jorka brzojavljajo, da prično stavkati vsi delavci po premrgovih rudokopih 1. aprila. Zahtevajo osemurno delo in po številu jih bo do pol miljona.
Maroška konferenca.
Poroča se, da bo med Nemčijo in Francijo posredoval najbrže belgijski kralj Leo pold, kar je za Belgijo največjega pomena, ako so razmere med obema državama dabre.
Razpor se je zadnji čas poostril radi vprašanja, kdo bo nadzoroval in vodil državno banko v Maroku.
Rusija.
Admiral Nebogatov priobčuje v časopisu »Rus" popis čužimske bitke, kjer opravičuje svojo kapitulacijo s slatini strel nim orodjem in dosti večjo hitrostjo japon skih ladij. Proti admiraloma R o ž d e -stvenskemu in E n k v i s t u se odločno pritožuje in zahteva, da se zasliši pri njegovi sodnijski obravnavi tudi Togo in D e w a, predno se izreče končna obsodba.
„Rusa prinaša vest, da je komite kon-stituc onelno demokraške stranke prosil zato, da se dovoli potovati vodji nemških soc demokratov, B e b 1 u , v Peterburg, kjer bi predaval o .agrarnem vprašanju*.
Uporni kazaški polk Urup je obkoljen od drugih vojakov, kapituliral in svojo prisego obnovil.
StojersKe novice.
š Zadeva učitelja Viherja je,
kakor mu i iz>edeli, za njega ugodno končana. Ustavljena je namreč nadalma preiskava. Viher je sicer liberalec »Narodove" klike, a priznati se mu mora, da je bil vedno narodnjak, in je to tudi kazal, kolikor mu je pač dopuščal njegov stan. Posebno se gotovo nikdar ni tako daleč spozabil, da bi bil celo dopisnik zloglasnega »Štaerca". Resnica pa je, da je bil nemškutarjem trn v peti. In nihče drugi kakor nemškutarski nasprotniki so ga tudi spravili v sodnijske preiskavo, da bi se ga tako iznebili. Dobro znani nemškutarski voditelji: Kranjec Sadu, nadučitelj na slovenski šoli v Šentilju, češki pregnanec HjIčI, naduč telj na nemški soli, in slavni župan Fišereder so imeli otroke v obč nski pisarni in Sadu je tako dolgo kričal nad njimi in jih silil, dokler nso tako izpovedali, kakor je bilo niemu prav. Na podlagi tega se Viheria ovadili pri sodniji. Otroci so bili d ■ akrat zaslišani, a niso izpovedali nič obtežilnega. Toliko v po jasnilo š'rši javnosti.
š »Slovenska Matica« je blagovoljni« p drtrila gospodarsko bralnemu društvu na Planini 11 knjig Iskreno zahvalo za veltdušen dar izreka v imenu društva — odbor.
š Umrla je v Šmarju dne 20 t mes. gdč. Olga Kranjčeva, hčerka ondot
nega notarja. — Umrl je v Mozirju gospod Anton Mlinar, načelnik ondotnepožarne brambe
š Zaradi požiga sta bila obsojena pred mariborsKinu porotniki zakonska Majcen iz Muravcev pri Ljutomeru. Anton Majcen je dobil štiri leta ječe, njegova žena Ce-c lija pa tri leta ječe
š Gospod dr. Juro Hrašovec nam piSe: Ni ies, da sem jaz nadzornik lista »Domovine" in da bi bil jaz odgrvoren za njegovo smer. Ni res, da st- moja sinova vseučiliščnika knda. — V Celju, 22. svečana 1906. — Dr. Juro Hrašovec, odvetnik in dež. poslanec.
š Iz smarja pri Jelšah. (Nem-škutarska nesramnost.) Naš trg in naš sodni okraj sta s 95 odstotki slo venska, zato je bil velik madež za nas vse, da je bila doslej trgovska, gostil-ničarska in mesarska zadruga v nemških rokah Še bolj sramotne je bilo to, da je bil pouk tr-govskih in drugih učencev na komando zadruge samo — nemški. Učitelju je bila strogo prepovedano, izpregovo-riti slovensko besedo pri pouk u. V načelstvu te zadruge so bili se veda samo ljudje, ki so s slovenskim denarjem zdebelili svoje blagajne ali trebuhe
—	ali pa oboje. Imenujemo privandranega Wagnerja, debelega Lešnika (sam pravi, da je L5iCbn<gg) in abstinenta Detičeka. Sama čista nemška kri! — V zadnjem času so šmarski narodni trgovci, gostilničarji in mesarji sklenili rapraviti konec temu predrznemu nemškutarskemu paševanju, in si cer so hoteli pri občnem zboru dne 20. t. m. med drugim uveljaviti tudi sklep, da se na trgovski šoli uvede samoslovenski pouk z nemščino kot postranskim predmetom. Nem-škutarska nesramnost, ki nima nikjer meja, si je vedela iz te zagate pomagati z navadnimi protip.stavnimi goljufiiami. — Pri prvem občnem zboru ob 10. uri ni bilo dovolj član'v, zato se je imel vršiti drugi ob 11 uri. Ta je imel biti pri vsakem številu sklepčen. Ko pridejo že pred 11. uro naši možje na zborovališče, jim pa nemškutarski odborniki povedo, da je že vse pri kraju. »Slovenci samo 1 ? h k o še za kakšen liter plačajo". To je pač vrhunec političnega lopovstva! — Druga nepostavnost je bila, da kljub javnemu do-loč lu štatutev niso biii vabljeni vsi člani zadruge; slučajno seveda so bili izpuščeni Slovenci. Tretja nepo stavna mahinacija je pa bila, da se niso va bili člani pomočniškega odbora —Tako so ostali nemškutarji na krmilu in mislijo ob držati trgovsko šolo kot ponemčevalnico!
—	Zavedni Smarčani, na boj, na brezobzirni boj proti takemu nemškutarskemu varapir-stvu! Dovolj je, da Vam izsesavajo Nemci in nemčurji denar, ni treba, da bi Vas tam, kjer ste lahko gospodarji: tlačili k tlom! Proč s krvosesi! — Stvar političnih eblastij je, da sedaj takoj razveljavijo trikrat p r o t i p o s t a vni občni z b e r ! Kje so slovenska politična društva, kje slovenski poslanci ! ?
Koroške nouice.
k lfelikovška predpustna veselica dne 18 t. m. se je oonesla jako sijajno. Vedeli smo že naprej da bo obisk gotovo po-voljen. Toda take množice nismo pričakovali. Veselice se je udthžlo nad 400 Slo-! vencev in Slovenk, kar je za velikovške razmere naravnost velikansko Ko so zaigrali celov ški tamburaši .U boj" je pozdravil kanonik J Dobrove navzoče, na kar se je čredilo petje ( Goretan") in timburanje. Igro »Doktor Hribar" so vprizorili igralci iz Celovca tako izborno, da bi jo mogli igrati na vsakem odru. Pri tomboli (srečo-lovu) se je razdelilo 110 lepih dobitkov. Po srečolo»u se je vrš la prosta zabava s plesom. Vspeh te narodne ve elice v sred ni zagriz nega nemčur^kega mesta je bil tako velik, da se nasprotniki kar tresejo. „Kaj tacega" tako pravijo sami „pa še ni bilo v Veliko cu". S ovenci le tako naprej Znaten čisti dobiček se podeli .družbi sv. Cirila in Metoda"
k Slovenske »Zgodbe sv. pisma" je zapet začet puoirati na velikovški mestni šoli učitelj Andr. D«rfer; gotovo bo prejel za ta sla« ni čin od Palla-ta zlati zaslužni križec
k Prestavljeni so s č. g J Dra-gasnik, provizor v Apičah, kot tak na proštnij-ko župnijo v Tinie, č. g. Kogel-nik katelan v Doberli*asi, kot pro»i?or v Apače, in č. g. J. Dolinar, k pjlan v Tinjab, v enakem svojstvu v Daber^ovas.
k Nastavljen je kot provizor v Št. Petru pri G>»bSiajru č. g. Fr. Lasser, dosedaj katehet v Velikovcu.
Zahvala.
V imenu volivnega odbora in vseh gg. kandidatov se podpisani najtopleje zahva ljuje vsem našim gg. somišljenikom, posebno tistim, ki so tako krepko poseg'i v agitacijo, da je vsem gg. trgovcem in obrtnikom, ki so glasovali za našo listo in ki so sami podpisanemu poslali direktno svoje glasovnice. Na mnogobrojna pisma, katera sem prejel, mi je nemogoče hitro odgovo-voriti, vendar pride vse na vrsto.
Uspeh našega nastopa je ta, da smo si priborili z zmago v dveh razre dih štiri zborniška mesta ter dokazali, da je večina trgovskega in obrtnega stanu v kranjski deželi na naši strani. To je lep in časten uspeh, ki bodi vsem našim somišljenikom, ki so tako požrtvovalno in vneto šli v boj za našo stvar, plačilo in bodrilo za bodočnost. Zaupanje ki smo ga našli v celi deželi in svajem prvem javnem nastopu, nam nalaga dolžnost, da se v zbornici krepko potegnemo za karisti našega trgovca in ebrtnika, daje nam pa tudi upanje, da bomo prodirali dalje do popolne zmage. Šj enttrat vsem najtopleja hvala! Za volivni odbor in za kandidate:
Ivan Kregar,
svetnik trgovske in obrtne zbornice.
V L j u b 1 j a n i, 23 f bruarja 1096.
Dnevne novice.
Podpisi proti nameravani zakonski reformi. Ako zmanjka kakemu zaupniku pol za podpise, naj jih doda sam, saj je tudi navadna pola dobra. Pod pisane pole naj se pošljejo na knezoškrflj ski erdinarija, pa kmalu, ker jih mora ta v kratkem oddati na Dunaj !
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so popanle liberalno stranko, ker vidi, da je izgubila svojo moč nad trgovci in obrtniki. Marsikatera tvrdka, ki je šla v^j za to žalostno stranko, že obžaluje svoj korak in si bo prihodnjič premislila, preden se da zopet zlorabiti. »Narodove" fraze so same še strašilo za vrabce, vpliv na občinstvo so izgubile. Samo pro-pali ljudje, ki ne morejo živeti brez siro vega psovanja in brez padlih osebnih na-, padov, bodo v bodoče še material za to stranko. Sinočni »Narod" se izgovarja, da je edina krivda le ta, ker so liberalci pre malo agitirali. A to ni res, kajti liberalni agitatorji so storili vse, kar je v nj h moči, in še mnoge več, nego je dovoljeno, da pa nadalje ne bodo mogli slepariti take, kakor so dezd-j, bodo že skrbeli naši somišljeniki. Zdaj »Narod" zmerja naše volilce, da so nezavedni in neumni, vsi »boljši ljudje" pa da so v liberalni stranki. Naši voliici lahko to impertinenco vrnejo enim tvrdkam, ki so si izbrale »Narod" za svoje glasilo. Posebno značilna je zmaga g. Frančiča, o ka terem je .Narod" pisal, da so ga novomeški obrtniki „ven vrgli". Pri volitvah je Fran čič sijajno zmagal. Zakaj ni »Narod" priobčil pisma g. pl. S 1 a d o v i č a, v katerem je le ta naznanjal g. Rohrmanu, da med novomeškimi obrtniki liberalci niso dobili skoro nič glasov! Močna kontrola, katere so se »Narodovci* tako bali, je predrla v trg. in obrtno zbornico, ki je bila doslej najmočnejša trdnjava »Narodovega" liberalizma! Gg. Kregar, Sabelj, Frančič, Velkavrh, Globe 1 n i k bodo prisilili zbornico, da bo morala bolj skrbeti za obrtnika, ne pa za ,Narodovo" klikarstvo. »Narodovo" upitje o .firški agitaciji" liberalcem nič ne pomaga. .Narod" naj se le s tem tolaži, dejanski je pa položaj tak, da je liberalna klika propadla, ker so jo vsi pošteni ljudje do grla siti! Da neomejene moči tudi v trg. in obrtni zbornici ne bo več imela, zate smo poskrbeli in zato hočemo še dalje skrbeti!
Za volitve v obrtno in trg. zbornico je ag tiral tudi siavnoznani uCi-teli Primskovski, g Luznar. Olajšal si je delo še s tem, da je potovki naročil, da izroči glasovnice kar n emu To je že malo prekomedne in gospoda bo treba sploh opo-
zoriti, da ga prav nič ne briga, katere ča" sopise imajo naročene Primsk.vljani,
Strankarski agitator in eb
enem uradnik trg. zbornice je dr. W i n -d i s c h e r Ob izidu volitev ;e telegrafiral prijatelju Cirilu Pircu, s katerim se je sploh o teh volitvah zgovoril, ko je bil pri pogrebu g. Majdiča, v Kranju: Tretji trgovski in obrtni razred za nas zgubljena. — Upamo, da mu po-skrbe novi zastopniki nekaj pouka.
Draginjske doklade že tri mesece nis* izplačali učiteljem
„Rdeči Prapor" in učitelj-stvo. Rdečkarsko glasilo se je začelo kregati z »Učiteljskim Tovarišem" zaradi pasivne rezistence v šoli. Rdečkarji pravijo, da je pasivna rezistenca v šoli nedopustna in da se mora izvojevati izven šole.* Pri tem pa očita liberalnim učiteljem, da nimajo smisla za kolektivnost, da jim manjka stanovskega čuta ter jih slednjič nazivljfe ,inteligentni proletariat". Ali je poudarek na besedi »inteligentni" ali »proletariat* ? O tem se naj ,Uč teljski Tovariš" radikalno zmeni z .Rlečim . Praporom !"
Grof Gleispach, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu ki je storil Slovencem vse krivice, ki jih je le mogel, je umrl. Ker je grof Gleispach umrl, mora »Narod" napasti dr Šušteišiča, saj je seveda ta kriv, da Gleispach Slovencem ni bil naklonjen. Ni nam treba šele razlagati, da je to podla laž, a nekaj diugega meramo raz-odeti „Narodo'cem". .Narod" je prinašal velikanske polemike proti Gleispachu, a popolnoma brez uspeha, kajti Gleispach se ni za »Narod" niti najmanj zmenil in če je zvedel, da ga „Narod" napada, je rad ravno nasprotno ukrenil, ker je vedel, da se mu na liberalno stranko ni treba prav nič ozirati. To je bil uepeh dolgoveznih »Narodovih" člankov. Želimo da dobi Gleispach pravičnejšega naslednika!
Anton Trstenjak misli, da je za Amerifcance vse dobro, in zato piše za neki ameriški dnevnik poročila iz d.imovine. Pa kakšna! Za duševni niv6 Trstenjakov je značilno, da se je tako zagledal v Aškerčeve najnovejše stihovezbe, da po Ameriki hvali protestantizem in zavija zgodovinska dejstva prav tako, kakor Aškerc, pesniški arhivar in arhivni pesnik ljubljanskega magistrata. Trstenjak misli, da se sme Amerikan-cem vse podati brez kritike, in zato piše o srednjeveških temah, o jezuitizmu, o ubitem Gregorčiču itd. Vrhunec pa je dosegel s tem, da piše o M a h n i č u : .Mahnič je dobil plačilo v podobi t i j a r e ". K temu pripominja »Nova Domovina", ki se bridko norčuje iz ubogega Trstenjaka:
Od smeha bi bil kmalu počil, ko sem to prebral, še danes se mi zdi tako neumne, da bom s temi opazkami kar zaključil za to pot. Mahnič, t i j a r a ! Kaj je Mahnič postal že papež? Do zdaj smo vedno brali, da je bil Sarto izvoljen za sedanjega papeža Pija X Ta Trstenjak pa pravi, da Mahnič nosi tijaro. Trstenjak si je pač mislil, da smo mi ameriški Slovenci tako zeleni, da bomo kar lepo požirali njegova modrovanja. Zato se ni niti toliko potrudil, da bi bil zapisal mesto tijare — mitro Mahnič namreč kot škof nosi mitro, Trstenjak, tijaro pa nosi papež, Trstenjak. Iz tega sklepamo, da mora biti Trstenjak kak prav navaden » š o š t a r".
Slednjič pravi „N. D.":
»Kako škoda zares je novcev, katere izmeče oni dnevnik za dopise takega šuš-marja, kakor je ta Trstenjak!"
Nečemo navajati še drugih krepkih udarcev, ki jih je iztaknil Trstenjak v Ameriki, samo to mu povemo: Zapomnite si, g Trstenjak: Tudi za Ameriko ni vse dobro!
Zaupni shod liberal. stranke
se zdaj mora skl citi, ker je Gaut>ch predložil volilno reformo, katere so gospodje čakali. Dr. Tavčar se zdaj mora prikazati in dajati odgovor ed svojega delovanja ter razodeti, kaj on misli ukreniti glede volilne reforme. Izjavil se je proti splošni in enaki volilni pravici Zdaj se mora speči lev zbuditi in p< kazati svojo moč!
— Iz Kranja. Toliko ss že dolgo n;stno smejriii, k.K.r pri zadnii veselici društva .Kranj* I?ra ,Skrivni zaklad" nima sama ob sebi sicer bngve kake vrednosti, a vsled spretnosti igralcev, zlasti sevtda priznanega g. H, je v jako obilno zbranem
občinstvu vzbudila pristno predpustno „šti-mungo". Se imenitiejši pa so bili trije nesrečni godci, ki so si s svojim gladkim je zikom tako imenitno pomagali iz godlje s tem, da so mehko srce očeta Pipe ganili do solz. Samo svoje instrumente bodo morali drugič bolje „vštimati", če hočejo res kon-certirati v „Unionu"! Sicer pa: za vsak čas, kar mu gre! S postom začne društvo zopet z resnim delom in bo prvo nedeljo v postu zopet javno predavanje.
Vladni hoteli po Dalmaciji. Iz viadmh krogov se poroča, da misli vlada direktno ali mdirektno sezidati po Dalmaciji in Bosni nekaj hotelov.
—	Rojak ustrelil rojaka v Ameriki. Jernej Kordik vulgo jernejček iz Prisoja je v Ameriki ustrelil tjakaj do-šlega rojaka domačina I Sivca. Kordik je že dolgo v Ameriki zapustivši doma svojo ženo. Hudobni jeziki so govorili, da udovec Sive vedno zahaja tja v vas. Za to je zvedel Kerdik in bil skrajno žalosten. Prisegel je maščevanje. Ia res: Kordik je zvedel, da gre Siv c s svojo hčerjo v Cleveland. Pripeljal se je t a in izvršil svoj maščevalni sklep. Kordik je obsojen na smrt, hčer Sivca pa v skrajni bedi.
—	Prva hrvaška zdravnica. Gospa dr. med. univ. Karola Milo bar je dobila od vlade dovoljenje, da lahko izvršuje zdravniško prakso.
—	Predavanje bo zopet v nedeljo 25. t. m. točno ob 3 uri popoldne v St Vidu nad Ljubljano. Predaval bo prof. dr. Debevec iz Kranja. K temu predavanju se najuljuJneje vabijo vsi člani in prijatelji čitalnice
—	Lokalna železnica Kranj-Tržič ne bo vozila, ka&or je bilo nameravano s pomočjo elektrike, ampak s parom. Na dan bodo vozili štiri vlaki v vsaki smeri.
—	Cene mila se podraže za 1 K pri 100 k s
—	Poneverjenje na pošti v Srpenici. Prišli so na sled poneverjenju na pošti v Srpenici, katero je zakrivil uradnik J Znaša okoli 3500 K. J. so zaprli.
—	Najstarejši mož v župniji Predoslje, Anion Celjar, Ki je bil rojen 17 jan. 1815 je umrl v starosti 91 let dne 21. t. m Živel je kot preužitkar v dobrih razmerah pri svojem zetu in hčeri v Predosljih, in si je v posebno srečo štel, da je bil zadnji dve leti na Veliki Četrtek pri umivaniu nog tudi eden »apostolov".
—	Na enajstletno ječo so ob sodili v Kovimu 19 etnega Antona G r a-v i s i, ki je umoril svojo 18letno ljubico Antonijo Gregorič iz Sočerge pri Buzetu v Istri Oba sta ljubkovala tri leta, nista prav nič vzgledno živela in vendar Antoniia ni imela namena omožiti se kdaj s svojim ljubimcem. Menda jo je zaraditega umoril.
—	Slovesna inštalacija goriškega nadSacfa magr. dr. S e d e j a se vrši 25. marca.
—	Potres na Dolenjskem. Iz
St. Vida na Dolenjskem se naru piše : Močan potres, traiajoč kake 3 sekunde, imeli smo danes, 23. t m, ob 3. uri 34 minut zjutraj. Tudi nekoliko kasneje se je čutilo večkrat rahlo zibanje.
—	Okrajni glavar Orešek, o katerem !>mo zc poročali, se je vozil zanesljivo 11. t mes. ponoči po progi Videm-Kiško proti L ubljani. 12., v ponedeljek se je odpeljal z brzovlakom v Zidan most in od tam v Zagreb. Od tu dalje rajnika sled popolnoma.
—	Občinske volitve v Trstu se bedo M$>le «>d dne 12 do 22 marca t I.
—	Osemdesetletnico rojstva je obhajal včeraj v St. Andiezu pri Gorici duhovnik zlatomašnik »č. g Josip Fur-lani, vrl rodoljub in ustanovsik mnogih društev. Velečastitemu jubilarju naše iskrene čestitke.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. »Društvo zdravnikov na Kranj,Ktm* priredi v ponedeljek dne 26. t m. ob 8 zvečer v mali dvorani hotela .Union" izvanredni občni zbor. Gosp. dr. P. Defranceschi bo poročal o organizaciji in težniah okrožnihzdravnikov.
—	Izvanredna ženitovanja. Na Vrbi, rojstni vasi našega pesnika Prešerna, so se letos, kakor se nam piše, v 14 dnevih vršila kar 4 ženitovanja Prešernov, a nihče ni v sorodu s pesnikom. Vsem poročencem iz te slavne vasi želimo obi n sre^e!
—	Zdravstvene razmere v vojašnicah ; kurjava in drugo. Pod enakim naslovom pnnesli smo še preteklo leto notico, v kateri smo grajali razne nedostatke v vojašnicah, tičoče se zdravstvenih razmer, ki vladajo tam. Tako smo grajali n. pr, da so v novi pehotni vojašnici v istem oddelku, kjer se nahajajo stanovanja oženjenih podčastnikov ter njihovih druž n, tudi sobe za bolnike, katere spadajo brez ugovora vse drugam kot tja Ko bi bile od podčastniških stanovanj vsaj ločene po kaki stekleni pregraji! I n
potem ta nesnaga, ki jo povzročajo maroderji, ki zahajajo k zdravniški preiskavi. Kako lahko se nalezejo otroci podčastnikov kake naltzljive bolezni! Na vsako neumno malenkost pazi in preži vojaška oblast, le tam, kjer bi bilo res treba in kjer se gre za zdravje podčastniških rodbin, tam nima oči. Skrajni čas je že, da se kaj ukrene in ta zadeva končno uredi; prostora je v vojašnici dovolj in erar ima tudi dovolj denarja, pa naj preloži bolniško sobo v drug objekt. — Drugi nedostatek, ki smo ga grajali so pomanjkljivi kloseti. V tem oziru briljira šentpeterska vojašnica. Tam se rabi precej časa predno se d& priti do stranišča, katerih ima — č u j t e ! — obširne poslopje kot je ta vojašnica — ie štiri! V hudi zimi kot je letos, napravi vojak cel „Uoungsmarsch", predno srečno in ves prezeben dospe do ci lja. — No, in po noči ? Vkljub temu pa se voj. uprava ne more odločiti, da odpravi ta kričeči nedostatek. Sicer pa tudi dosedanja stranišča, ki so bolj podobna kokošinim gredam ali pa »ringelšpilom", ne odgovarjajo niti estetičnim niti modernim higijeničnim zahtevam. — Pripomniti moramo še glede kurjave. Za vsakega moža je določenih n a dan nekaj gramov drv, a tako malo, da bi si s tem komaj prižgal pipo Naravne, da mora moštvo potem prezebati, kajti erar za teke malenkosti nima denarja, da bi v slučaju izvanredne zime kot letos dovolil kake večje izdatke. Sicer pa v razvalinam podobnih pečeh niti kuriti ni mogoče. No, višji so na gorkem čestokrat na račun nižjih, potem je vse v redu. Videli bomo, če se bo kmalu kaj premenilo v tem oziru, zato zahtevamo, da se za sinove našega naroda skrbi vsaj toliko, kot za častniške konje!
—	O slovstvu za mladino. To
je naslov 21 strani broječemu spisu, ki ga je priobčil v V. zvezku „Pedagoškega Letopisa" gospod Josip Brinar, meščanski učitelj. Z njim hoče delati propagando za »nove strujo" tudi na polju mladinskega slovstva. Smešno je, ki priporoča gospod Brinar slovenskim pisateljem, da bi preložili na slovenski jezik za slovensko mladino. Cujte: Brehmov J i e r 1 e b e n", „Stanleys Reise durch den dunklen W e 111 e i 1" , Stollovo „ D i e Gotter und Helden des klassischen Altertums" i. dr. Sicer pa je g. Brinar prav lahko „spisal" svoj članek. Treba mu je bilo le velikih škarij, da je iz raznih knjig izrezal različne ocene ter jih potem skupaj zvaril. Kaj in kolik je Brehmov „Tierleben" in kolike bi stala taka izdaja, pa se gosp. B r i n a r j u gotovo niti ne sanja.
—	Iz St. Vida nad Ljubljana. Veselica „Blaž Potočnikove čitalnice" se je jako dobro obnesla. Cehavova dvorana bila je polna, kar priča da čitalnica uživa velike simpatije. Veselica se je otvorila z lepo tamburico, in ki je tudi med posameznimi oddelki spretno in neumorno delovala. Vsa čast tamburaškemu klubu St. Vid! Cital. mešani zbor je zapel umetno tri ljubke pesmice, med katerimi je mogel zadnjo ponay-ljati, žel je burno odobravanje. Deklamacija bila je lepa Igra »Lokavi snubač" ni ravno prav lahka, a vendar so jo igrači in igralke spretno in dobro dovršili. Da bi le take igralce »idili večkrat na odru.
—	Vedno v strahu. »Moja žena se je vedno grozne prestrašila, kadar je slišala pod našim stanovanjem kak šum, dokler ji nisem dokazal, da je strah njen popolnoma neopravičen, ker bi vlomilci hudodelci delali take tihe, da bi j h še ne čula ne." — „No, to jo je gotovo pomirilo." — „A kaj še ? Zdaj je vedno prestrašena, kadar ne sliši nobenega šuma."
—	Mala kazen za umor. Pred celovškimi porotniki je bila te dni obso jena neka dekla, ker je umorila svojega novorojenega nezakonskega otroka, na en mesec zapora (').
—	Novomeške garde — nov kapelnik. Imenovan je nov kapelnik godce novomeške gerde Spodnji Štajerec Karol Henrik K r e m p c 1, sedaj godbeni ravnatelj inštrurceotalne šole v Gradcu
—	Stavka Lloydovih uslužbencev v Trstu je končana M rnarji in kurjači so brezpogojno zopet pričeli z delom.
—	Umrl je v Trstu g. Josip Sirk, trgovec z južnim sadjem.
UubllansRe novice.
lj Jutri v „Rokodelski
dom I Prihodnjo nedelje priredi predpustno veselico katol. društvo rokodelskih pomočnikov v svojem domu, Komenskega ulice 12. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Spored: I 1. F. S Vilhar: Na vrelu Bosne, zbor * 7. bariton šolo, poje g R. B u k š e k. 2. Ant. Hijdrich: Hercegovska, zbor s čve terospevom. 3. L Hudovernik: Naša zvezda, zbor z bariton solo, poje gosp.
Herman. 4. F. S Vilhar: Mornar, bariton solo s spremljevanjem glasovirja, poje g R. B u k š e k. 5 A Sachs: O b č i n s k i tepček, kuplet, poje gosp J Ložar. — Fotograf in kmet. Komični prizor. Priredil Iv. Baloh. — Novi župan Sinjegrajski. Burka v dveh dejanjih. Priredil I. Štrukelj. Prosta zabava. Vstopnine za osebo 25 kr K obilni udeležbi uljudne vabi	odbor.
Ii Jav na predavanja ,, Slov. kršč. socialne zveze". Pretekli torek je predaval g. dr. j. Gruden o francoski revoluciji. Mnogo-brojno občinstvo, katerega je bila dvorana natlačeno polna, je z velikim zanimanjem sledilo predavanju in skieptištim podobam ter zgodovinski razlagi, katero je g. predavatelj pridejal. Pokazalo so je pri tej priliki, da občinstvo silno rado obiskuje predavanja, ki so združena s skioptiškimi slikami, a žal, da za take prireditve sedanji prostori, dasi so precej veliki, ne zadoščajo. Treba bode misliti na večje dvorane, ker smo prepričani, da bodo predavanja potem le še bolj povzdignila. — Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bo predaval g. kanonik S u š n i k. Preda vanja g. kanonika so med občinstvom ve'e-priljubljena, zato je pričakovati obile udeležbe, ker tudi predavanje v torek glede za nimivosti ne bo zaostale za ostalimi predavanji g. kanonika.
Ii »Slovenska krščanskoso-cialna zveza« naznanja, da je v svojih prostorih v Frančiškanskih ulicah n a novo uredila čitalnico, tudi knjižnica je dobila mnogo novih knjig. Delavci in delavke, pristopajte v velikem številu »Slovenski krščanskosocialni zvezi".
lj Vabilo k zabavnemu večeru ki ga priredi »Katoliško društvo za delavke v nedeljo, 25 fe bruarja 1906, ob 6. uri zvečer v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. Spored: l Orlando di Lasso: Dekliška, poje društveni zbor. 2. A Hijdrih: P e t e 1 i n č kova ženitev, poje društveni zbor. 3. Iv. Pogačnik: Žabji večer, poje društveni zbor. 4. Fr. Ferjančič : O b a -dova ženitev, p">je društveni zbor 5. Pri gospčdi. Šiloigra v dveh dejanjih. — Priredil A. Cidež. 6 V p o s r e -d o v a l n i c i. Burka v enem dejanju. — Poslovenil E. Klavžar. Vstopnina: Sedeži I. vrste 50 kr, II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr. Stojišča za ude 10 kr., za ne-ude 15 kr. K obilni ude ežbi vabi odbor.
lj Leonova družba. V sredo je predaval dr. Jos. Jerše o vplivih miljeja na svobodno voljo. Obdelal je radi obširne snovi Ie uvodno vprašanje o ovirah svobodne volje sploh. Človeška svobodna volja ni absolutna, temveč omejena. Tolmačil je torej pogoje, pod ka terimi se more uveljavljati svobodna volja in dosledno o neposrednih ovirah tistih pogojev. Govoril je o vplivu organične kon stitucije, živčevja, vnanjih in notranjih ču tov, zlasti domišljije in predstav o vplivu čutnosti, čutnega teženja, raznih dispozicij teženja, strasti, na umsko spoznanje in po tem na svobodno volje. Vse, kar temni zavest, vse, kar sili spoznanje le v eno stran, manjša tudi svobodo volji z ozirom na druge cilje. Na tej podlagi se snuje vprašanje e vplivu miljeja (srede, okolice na rave, družbe itd., na svobodno voljo. Tega vprašanja radi pozne ure še ni mogel obdelati. Dr K r e k je omenjal, da bi za taka težka predavanja kazalo rabiti sploh 1 e historično filozofsko metodo; tedaj se vprašanje našemu sodob nemu mišlienju približa in dobi mnogo več aktualnosti in zanimivosti. — Na pepel-nično sredo predavanje odpade. — V sredo, 7. marca predava v mali dvorani „Uniona" gesp. knezoškofiiski tajnik D o s t a 1 o s t a r o k 1 a s i š k i umetnosti v Pompeji h. Predavanje bode združeno s skioptiškimi slikami.
lj Za protestni shod kroja-čev in črevljarjev, ki se bode vršil v nedeljo, dne 4. marca dopoldne ob '/, 10. uri v veliki dvorani „M e s t n e g a doma", je med prizadetimi krogi jako ve liko zanimanje. Gosp. Wegel - Leckel, ki bode poročal na omenjenem shodu, je jake dober govornik, le žal da se ne more posluževati kot govornik svojega maternega jezika, ker se ga je skoz dobo veliko let odvadil. Poročal bode vsled tega v nemškem jeziku, ki ga je bolj vajen. Gosp. Wcgel Leckel je na Dunaju zelo znana oseba in je že mnogo let svetnik trgovske in obrtne zbornice ter eden najboljših poročevalcev. Ž deti je, da se krojači .in črevljarji tudi z dežele v mnogobrojnem številu udeleže imenovanega shoda. Glavno je to, da se odvzame po novem obrtnem redu vsem pro dajalcem obuval in oblek pravica, da bi smeli mero jemati Te je velikega pomena za malo obrt.
lj Osemdesetletnico rojstva praznuie danes ubeespoštovani gospod J o sip G r a u 1 v Ljubljani. V vseh krogih
velecenjenemu jubilarju želimo, da bi še mnogo let preživel v najboljšem zdravju in zado olinosti.
lj Srčna kap je zadela danes zjutraj ob pot 5 mestnega fi.ika, magistrat-nega zdravstvenega svetnika gospoda d r. Ivana Kopfiwe, ki je bolehal jako kratek čas Pokomik je bil rejrn 17. decembra 1862 v Z'gorju ob Savi in je nastopil mestno službo 1. julija 1890. Dr. Kopi* vva je bil marljiv, značajen in občepri-Ijubljen zdravnik in je bil vsled tega odlikovan z zlatim zaslužim križem s krono. Zapustil je vdovo, ki že nekaj časa boleha in dva nedorastla otroka. N. v m. p.!
lj Vlom. V noči na 23 t. m. je do-zdaj še neznan tat vlomil v kovčeg natakarja Franca Tichowa v Kazini in mu ukradel poštnohranilnično knjižico z vlogo 96 K in 140 K gotovine.
lj Konkurz. Po Ljubljani se govori, da ie tvrdka M e n a r d i v konkurzu. „Ljubljanska kreditna banka" ima pri njej večje vsote. Kakor smo poizvedeli je ta vest resnična. Agentura Menardi je včeraj napovedal« konkurz
lj Sneg smo danes zopet dobili v Ljubljani
lj Pevsko društvo »Ljubljana« ima v nedeljo, dne 4 marca t. 1., ob 2 uri popoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma" svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker je le ta občni zbor eminentne važnosti, žeUti je od strani izvršujočih kot podpornih članov polnoštevilne udeležbe
lj Ubogi konsumenti! Brezvest-nost neKctemi ljudi ne pozna meje. Tako se nam poroča, da prodaisjo po mestu nekateri trgovci s premogom navadni rjavi kočevski premog po isti ceni — 56 kg. = 1 K 20 h — kakor tibovelj-skega Poleg tega pa se pravi ljudem, da je to „tudi trboveljski premog". Kočevski stane pa 56 kg le 80 b, in tako se v Ljublj ni konsumenti odirajo in se jim prodaja pravi „šundmaterijal" za pristne blago, pa za drag denar 1 Potem se pa hoče ob takem odiranju občinstva — tujce v Ljubljano privabiti ! ?
lj Pozdrav s tujine. Pred kratkim smo porotah, da je kulporter I. G. pone-veril neki tukajšnji tvrdki 178 K denarja in je neznano kam popihal. Sedaj se je kel-porter spomnil nekega svojega prijatelja, kateremu je poslal razglednico iz St. Gilna in mu naznanil, da je na potu v Curih.
lj Spored porotnih obravnav pri tukdjšniem deželnem sodišču. Dne 26. februarja France Košenina, stolar-ski pomočnk iz Ljubljane zaradi hudodelstva ropa; Marija Hribar, krama-rica iz Ihana zaradi hudodelstva zaž ga. — Dne 27. f .-bruarja Janez Dimnik, hlapec iz Liubljane, zaradi hudodelstva zažiga; Jakob Kočevar, delavec iz Tržiča, zaradi telesne poškodbe. Die 28. svečana Janez Poženel, tesač iz Kale zaradi hudjdelstva zavratnega roparskega umora. — Dne 1. marca Ivan S p e 1 j a r i č , krojaški pomočnik iz Ravnice na Hrvaškem rojen, nestalnega bivališča zaradi hudodelstva tatvine. Dae 2. marca Jožef Faltin, klučavničar iz Karansebeša na Ogrskem doma, zaradi hudodelstva goljufije. Mogoče da se še en slučaj priklopi.
lj Denefica g. Orželskega. Naš prvi tenorist, g O r ž e 1 s K i, ima dne 2. marca svojo benefico. — Za to si je izbral opero .Don Cezar." Be neficijant je pri slovenskem gledališkem občinstvu priljubljen pevec in nam kot tak v vseh letih svojega bivanja v L ubljani priredil marsikak lep večer — Občinstvo, pri katerem uživa gospod Orželski tople simpatije, mu za častni večer gotove napolni hišo.
lj Umrli so: Frančiška Haf n e r , posestnikoma žena. 32 let. Josip F u c s o , piskrovezec, 74 let.
Ij »Sloga«, uradniški plesni klub, priredi danes tvečer zaključni venček v mali dvorani ^Narodnega doma". Plesali se bodo novi plesi med drugimi novo naštudirana „Slevenka", katero je sestavil gosp. Lovro S a n c i n. Čisti dohodek je namenjen Ciril in Metodovi družbi
lj Panorama International ima tekoči teden razstavi,eae stihe južne Rusije — ene kraje, ki so znani izza krimske vojske. Tu vidimo Sevastepol, pristanišče odeško, dalje razne pokrajinske slike, n pr. Kačja dolma (Katschtal) itd. — Značaj mesta Odese je deloma evropski, deloma že pristno azijski, ker prevladuje že tatarski živelj. Pokrajina, zlasti lega OJese, so vsled ska-lovitosti p-ave naravne trdnjave. Onenjamo še slike treh lepih spomenikov, admiralov Nahimova in Korailova, ter carice Katarine IL v Simferopolu.
Iz slovanskega sveta.
sl Slovanski časnikarski
urad. OdOor za Ustanovitev slovanskega časnikarskega urada ni dobil potrebne kon-
cesije, češ da ▼ Pragi ni potrebe za ustanovitev t»We*a podiena".
si Kralj Peter za atross-mayerjev spomenik. Tisti dan, ko je oii zaoianjen pr hud p vskemu društvu »Mladost* v B lgrad, je daroval kralj l'e-ttr 200 dinarjev za Strossimyerjev spomenik
sl Demonstracije v gledali &£u. B.ig aisKi gledali,ki igraioi zahtevajo Že dalie časa zboljšanje plač ; zato je prišlo do razpnra z upravo Te dni so predstavljali igro Goikega „Na dnu". V gleda lišču se je pričela takoj demonstracija in so zato igro prekinili.
ti Priprave za jugoslovansko izložbo v Sofiji Zelo Živahno vrse. Hrva&ki umetnik A u e r se je mudil te dni v Sof ji in se informiral o vsih po drobiostib gK-de sodelovanja hrvaških umetnikov pri tei razstavi.
«1 Napad in ubijanje slovanskih delavcev na Bavarskem.
PiaSKeniu .C-chu* se z Bavarskega p»roča: »Naravnost bestialen čin so storili nemški delavci in prebivalci v Dorndoifu v rhon-skem gorovju; žrtve tega zločina so j u -goslovanski delavci. Nedavno je obdajalo kakih 50 delo»cev grško katoli škega veroizpoved*nja iz Bosne, Hercegovine in Črne gore božične praznike v dorn-doifski gostilni. Ko so se t b polosmih zvečer vračali v svoja stanovanja, napadli so jih za vratno tamošnji Nemci z lopatami, mo-tikami in drugimi predmeti, jih tako neusmiljeno pretepali, da se jih je takoj ne koliko težko ranjenih valjalo v krvi na tU h. Ostale so Nenci zasledovali v sosedne hiše, kjer so jih vjelt, na nečloveški način pretepali ter ubijali. Nemški suioveži so celo iskali delavce v nj h stanovanj h, potegnili so jih iz postel in težko jih ranivši, vrgli so jih do malega nage v mrzlo noč. Nekemu delavcu, ki se je skril pod streho in je prosil usmilienja, ker ima doma revno mater in je prišel samo delat so Nemci razbdi z lopatami glavo. Ž leznična postaja je bila liki bojišče. Popoln.ki, ki so izstopali iz vlaka, so se spotikali ob težko ra njene Slovane, ki so jih domači prebivalci prepustili njih usodi. Le ta kulturni čin nem ških občanov je gotovo vreden, da ga omenijo vsi slovan-ki listi." — K temu poročilu „Cech" dostavlja: H/alo smo dolžni našemu dopisniku, ki je na dan prinesel ta zločin, ki se ga nemški uradi in listi složno zamolčali. D rndoif.ko hudodeStvo nam dokazuje, na kako nizki stopinji omike stoji nemško ljudstvo Nemci bi imeli svojo kulturo predvs<m širiti doma
sl Izseljevanje Srbov in Hrvatov. Sros*u brvaSko ijuastvo senepre neboma izseljuje. Te dni — kakor javlja -Srpska Soaža" (srbski list, ki izhaja v New Yorku) — je prišlo v Ameriko 2143 izse ljencev. od katerih je bilo 300 Srbov in Hrvatov. Iz A strije je prišlo 3066 izseljencev in med njimi je bilo 836 Srbov in Hrvatov. Isti list k temu pristavlja: »Kai bo z našim ljudstvom tu in v domovini ? Tujec nam vzame naše ozemlje in naše ljudstvo se bode v velikem morju tujcev popolnoma izgu bilo."
s' Stoletnica bolgarske književnosti. V ta spomin bodo izdali Bol gari »Bolgarski k n j i g o p i s " , kjer bodo omenjeni vsi oni, ki so delovali na literarnem polju od leta 1806—1905 in tudi vsa njihova dela.
s* Člani srbskega narodnega gledišča v Belgradu so i &eli te oni sestanek, kjer so sklenili sledeče zahteve: 1. c lajšanje težkih dolžnosti, ki imajo nasproti penzijskemu fondu, 2. preprečenje vpliva nepozvanib faktorjev na urejanje repertoarja ki naj bo v veščih rokah.
sl Iz ženskega gibanja na Ruskem. V Peterburgu se snuje ženska napredna stranka, katera, priznavajoč, da vsled raznih razmer, v katerih je sedaj ru sko ženstvo nahaja, ne more popolnoma svoie duševne zmožnosti dejansko porabiti v zboljšanje socialnih razmer brez enakopravnosti, brde se borila z vsemi svojimi močmi za enakopravnost ženstva z moži. Stranka hoče svoj namen doseči po mirnem, evolucijskem petu — „ S o j u z ž e n -skago ravnoupravija", ki je nedavno pri zborovanju sklenil, da bode boj kotiral državno d >mo, razpošilja sedaj vsem volivcem v državno dumo prošnjo, da za htevajo cd svojih zastopnikov, naj pri prvi priliki v državni dumi sklenejo postavo, po kateri bi bile tudi ženske voljene v državno dumo.
sl Osrednja matica šolska na Češkem ic lani imela 40 000 K dohodkov od narodnih vžigatis Ta dobiček je bil zavolj tega m^geč, ker Cehi se v res niči držijo gesla „S'oji k svojim" in ne kupujejo tujih izdelkov.
sl Znanstveno preiskovanje Kamfiatke. Moskovski milijonar F P Rabjšns*] ie daroval ruski znanstveni akademiji 200000 rubliev, v ta namen, da bi se znanstven preiskala Karočatka. Preiskovanje se bode začelo začetkom 1. 1907. in bode trajalo dve leti, Eksptdicije se bodo
udeležili strokovnjaki iz vsake panoge znanstva.
sl Iz Prage se poroča: Včeraj se je na nemški univerzi in nemški tehniki razširjal poziv k dijaštvu, da bi trumoma izstopilo izraznih c e r k v £ in* z vso odločnostjo delovalo na to, da bi se odpravil iz univerze bogoslovski oddelek. Poziv je tiskan v Berolinu in hkrati se razširja na vseh nemških vseučiliščih
Književnost in umetnost.
*	Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij. Spisal dr. K. OzvalJ, G Tica. Tisk in zaloga Narodne Tiskarne. C na ? To knjigo smo dobili danes na ogled. — O priliki o tej 80 strani obsegajoči knjigi obširneje izprego-vorimo.
*	Lutinov contra Juda. Proslč jov, 1906. V tej brošuri je zorana polemika med češkim pisateljem Karlom Dis^l Luti-novim in realčnim profesorjem K. Judo. Poslednji je napisal o krščanski umetnosti v neki kritiki jako krivične sodbe ter se po stavil sploh ca protikrščansko stališče. Pisal je pod psevdonimom Kara Ben Jeliuda. — Dos ž' ga je prijel pod njegovim pravim imenom, zaradi česar so nekateri Dostdla grajali a ta pravi: Ne igrajmo se skrivalnice! Kar je mož pisal, za to je mož odgovoren. Razvila se je obsežna polemika, ki je postala slednjič politična, ker so se je polastili Masarykovci in liberalci. Proti učiteljskemu društvu „Komensky", ki zahteva, da se vera izloči iz šole, dokazuje D»sld! s citati iz Komenskega, kako je ravno ta slavni pedagrgves šolski pouk postavil na versko podi*g .. Se marsikdo je dobil od Dosidla krepak odgovor, med njimi odpadnika Svo-zil. Macbar, i. t d.
Razne stvari.
Najnovejše.
Najdene bombe. Tajna policija je v Carigradu v neki armenski predmestni hiši našla več bomb in dinamita ter načrt za napad na sultana. To ima baje velik pome"«.
Štiri otroki so zgoreli v Schropu v Severni Nemčiji pri igranju z ognjem. Njihov oče. Wel, ki jih je hotel rešiti, je nevarno opečen.
b t r a š n o dejanje blaznega. V Kukshaf^nu je knjigotržec Oton Schmidt ubil svojega otroka, mater svoje žene in svojo ženo smrtnonevaroo ranil. Tudi sebi je zadal nevarne rane.
Pred svojo poroko se je ustrelil 22letni sin kneza Pignatellija. Poročiti bi se imel s hčerko kneza C a n -g 1 i a r a.
Dijaki v Kolumbiji, ki se preskrbujejo večjidel sami, opravljajo poleg š udiranja najrazličreiše posle. Tako so ko-čijaži, trgovski uslužbenci, kondukterji, ste-nografi, atleti, glasbeniki in pevci. Djakinje se ukvarjajo s poučavanjem in pisarenjem. Lmsko leto je zaslužilo 44 dijakinj 3121
dolariev.
Morilec v kovčegu. Zelo zanimiv deg.dek se je pr petil v mestecu Vittorio v S ciliji, Zsstopnika sicilijanske banke je prosila mlada služkinja na vse pretege, naj se ji dovoli spraviti velik kovčeg perila v njegovem stanovan u, ker ga sicer njenim staršem sodnija prodala. Zastopnik je dovolil in kmalu so prinesli v stanovanje silno velik kovčeg, ki je bil tako težak, da so ga nosači komaj zm< gli. Ko je bil kovčeg na tleh, pa je pritekel zastopn kov psiček, se jezil in lajal in skakal okoli zaboja. Navzočim se je zdela stvar sumljiva in so poklicali redarje. Ti so kovčeg odprli in našli v njem od pete do temena oboroženega človeka. Pri nadaljnem preiskovanju stanovanja so našli še drugega zlikovca, ki je bil skrit v peči. Oba sta povedala popolnoma mirno, da bi bila rada ta noč umorila bančinega zastopnika in pobrala denar.
Zborovanje v kopeli. Kakor poročajo iz Petcrburga so zborovale tam pred Božičem tudi kuharice. Ko je prišla policija in zborovanje razpustila, odšle so vse kuharice v bližnjo kopel, plačale vsaka 10 kopejk za vstopnino, se kopale in zborovale tam naprej. Sklenile so podati svojim gospodarjem vrsto zahtev in v slučaju, da bi ostale te zahteve neizpolnjene stavkati — vendar šele menda potem, ko bi prejele — kakor je to navada — božična darila. Doslej pa, kakor se poroča, svojega sklepa o stavki še niso izvršile.
Stara mati je usmrtila v Te-
mešvaru svoji ga novoiojenega vnuka, da bi tako oprostila svojo hčer sramote. Morilko so zaprli.
Slovenci, Nemci in Italijani po načrtu volivne reforme.
Po Gautschevem načrtu dobe na Kranj skem Slovenci vseh 11 mandatov, ker ctoii v okraju Kočevje-Rbnica-Vel. L->šče-Žužemb»rk 15 200 Nemcev proti 36 000 Slovencem. Na štajerskem je šest; mandatov Slovencem popolnoma zagotovlje-
nih, ker so tako izbrani, da stoii tudi v primeroma najslabšem od teh okrajev M^ribor-St. Lenarl-Ljutom-r Radgona Cmurek 68000 Slovencev proti 3.800 Nemctm. Sključeno je pa, da bi dobili štajerski Slovenci po tem načrtu še kak mandat več ker stoji v okraju Maribor Voitsberg Arnf ls-Š avnica D.utsch landsberg E bisvvald 5 500 Slovencev proti 35 100 Nemcem. Na Koroškem je Slovencem gotov le okraj Borovje-Do-berlaves-ŽeleznaKaplja-Pli-b e r k , kjer je 37 600 Slovencev in 7.500 Nemcev. V drugih okrajih je pa zmaga ne mogoča, kajti v okraju Velikovec Stari dvor-S'inec ježe 11 400 Slovencev in 23.100 Nemcev, v okraju Šmohor Paternion Pcd-klošter • Trbiž-Koteče 11900 Slovencev in 29.100 Nemcev, v okraju Beljak 6.300 in 25 900 Nemcev, v okraju Trg R ,žek MilStat 7500 Slovencev in 27 600 Nemcev. V Istri je slovenski okraj Kastava Buztt-Koper, kjer je 36 500 SlovenceA 17 000 Hrvatov in 1900 Italijanov. Na Goriškem so gotovi trije mandati, in sicer okraj Go-rica-Biljana Kežbana-Medana, kjer je 41 200 Slovencev in 300 Italijanov, dalje A dov-ščina Komen Sežana Doberdob Devin (44 200 Slovencev in 300 Italijanov) in Tolmin Ka nal Cirkno Bovec Kobarid (sami S ovenci). Nemogoča je pa zmaga v okrajn Gorica-(mesto) Kormin Ločnik, kjer je 5500 Slo vencev in 31 200 Italijanov. V Trstu bo borba za edini slovenski mandat vedno vroča, kajti tam stoji 17 300 Sloven cev proti 14.000 Italijanom. — Kakor smo že sporočili, bo »Slo/anska zveza" vse storila, da se Slovenci ne prikrajšajo na korist drugih narodnosti.
Telefonsko ln Drzolnimo poročilo.
Medvode, 24 febr. Zmagali smo pri obč. volitvah v II. in III. razredu in devetih podobčinah. Popoldan voli I. razred,
Medvode, 24 februarja. (Ob 4. uri popoldne.) V vseh razredih je »Slovenska Ljudska Stranka" zmagala z veliko večino. Vse se smeje .Narodovi" blamaži.
Konjice, 24 febr. Danes ob pol 1 uri popoludne umrl Jurij Napotnik, oče prevzvišenega knezoškofa lavantinskega, star 83 let.
Trst, 24. febr. „PiccoIo" se silno jezi, da bodo Italijani imeli dva poslanca manj nego doslej. Dolži vlado, da se ni ozirala na kulturno in gospodarsko superiornost Italijanov, da je neugodno razdelila volilne okraje, da je Italijane v Dalmaciji zatrla, in pozivlje vse politične faktorje na boj proti vladi.
Dunaj, 24. febr. Na dnevnem redu seje dne 6 marca je prvo branje predloge o volivni reformi.
Dunaj, 24. februarja. Dr. Lemisch js stavil interpelacijo, iz katere je povzeti, da je v Dalmaciji sedaj mnogo nadomestnih rezervnikov s Koroškega in Štajerskega pri trdnjavskem topništvu. Stotnije štejejo sedaj 35 do 40 mož nad normalnim stanjem. Tudi število častnikov je večje. 5. trdnjav-ski topničarski polk, o katerem je tu govor, ima zasedene utrdbe ob Jadranskem mttrju in na črnogorski meji.
Dunaj, 24. febr. Vojna uprava zmanjša delavni čas v vojaških pekarnah.
Dunaj, 24. febr. Srbski poslanik Vu-jid izroči danes avstrijski vladi odgovor Srbije s katerim Srbija sprejema zahteve Avstrije glede izpremembe nekaterih točk srbsko bolgarske tigovske zveze.
Reka, 24. febr. Poslanec Cingrija je na Košutovo pismo odgovoril: »Hrvatski i srbski delegati, na odlazku sa Rieke šalju Vašim delegatima srdačni pozdrav, te Žalec, da okolnosti, koje njihovu meč nadkriljuju, zahtjevaju da odgode za bolje dane doba, u koje ci stisnut Vašu lealnu desnicu, očituju Vam najvruču želju, da Providnost vječna u ovom težkom času bude u pomoči Ugarskoj. Pero Cingrija."
Belgrad, 24. febr. Srbska časnikarska zveza je brzojavno častitala mažarskim časnikarjem na njihovem držanju. — Srbski časnikarji se pripravljajo, da prirede 15. marca izlet v Peito.
Belgrad, 24. februarja. Demonstracije v gledališču so se včeraj ponovile in se bodo baje nadaljevale, dokler ne odstopi gledališko vodstvo.
Belgrad, 24. febr. Tukajšnja »Politik* predlaga, naj bi se konferenca mažarskih, hrvaških in srbskih delegatov, ki bi se morala vršiti na Reki, vršila v Belem-gradu Cela Srbija bo to pozdravljala.
Sofija, 24. februarja Iz Stare Srbije poročajo: V Peči besni anarhija. Noben Srb se ne sme pokazati na ulic ; ubijejo ga sicer Arnavti. Trgovina je popoln ma prestala, ker kmetje iz strahu pred arnavtskimi zlikovci ne morejo nikamor od doma.
Pljevlje, 24 Lbr. V okolici Nove Varoši, ni« srbsko turški meji, med Pljev-Ijem in Sjenico, so Arnavti ubili dva katoliška redovna misijonarja, ki sta med mo-hamedanci učila krščanstvo. Ubijalci so neznani. Častniki avstrijske posadke v Pljev-lju silijo turške oblasti, da bi za ta zločin zapirale nedolžne Srbe. Turki se drže re-servirani in še doslej nisa zaprli nikogar.
Solun, 24. februarja. Sedaj je Turčija poleg drugih velikih davkov vpeljala zopet nov davek na živino. Ta novi davek bodo porabili za oboroženje vojske. Posebno prebivalstvo v planinskih krajih, ki se skoraj izključno peča z živinorejo, bo težko zadel ta novi davek, in to tembolj, ker je bil davek na živino že poprej velik.
Budimpešta, 24. februarja. Kraljevi komisar Rud na y je prosil podžupana, naj se z ozirom na to, da hoče na zboru dne 27. t. m. večina uradnikov okraja odstopiti, preloži generalno zborovanje na pozneiši termin.
Budimpešta, 24. febr. Za jutri se pričakuje resnih di godkov. Skoro vsi člani koalicije so naznanili shode, na katerih hočejo podati poročila. Vlada je vse shode prepovedala in določila orožništvo, da morebitne shode prepreči. Iz Galicije pride danes na Ogrsko 30 stotnij infanterije in konje-ništva, da napravi red v severnem delu Odrske. Nekaj koalicijskih poslancev je sicer shode odpovedalo, nekaj poslancev pa hoče kljub temu prirediti shode, tako da so spopadi z orožništvora skoro neizogibni.
Budimpešta, 24 febr. Koalicijski listi poučujejo one, ki imajo vojno dolžnost, da se jim za vojno službo ni treba oglasiti, ako tega ne sprejme parlament.
Pečuh, 24. februarja. Došlemu vladnemu komisarju je občinstvo priredilo demonstracijo. Policija ni mogla občinsiva raz-gnati. Na policijo je letelo kamenje. Policija je poslala po vojaštvo. Predno je vojaštvo prišlo, se je občinstvo razšlo.
Debrecin, 24. febr. Notranji minister je imenoval za tukajšnjega vladnega komisarja nekega budimpeštanskega konci-pista.
Moskva, 24. febr. Wittejevo ministrstvo se v kratkem izpremeni v strankarsko. Oddana so že skoro vsa mesta. Wiite, vojni in mornariški minister ostanejo na svojih mestih.
Riga, 24. febr. Po okolici pustošijo velike in manjše tolpe.
Peterburg, 24. februarja. V hiši politične policije v Peterburgu je Witte odkril velike tajno revolucijonarno tiskarno. Nad trdnjavo Očakov je proglašeno obsedno stanje, ker so zasledili zareto, ki je imela namen oprostiti vodjo črnomor-skega bredovja Schmidta.
Peterburg, 24. febr. Doslej se je povrnilo iz Mandžurije po sibirski železnici že 400 000 vojakov. V Mandžuriji jih je še pol milijona. Do zadnjih dni meseca maja se povrneio vse čete v Rusijo.
Berolin, 24. febr. Ob sibirski železnici so se zopet uprli. Brzojavna zveza z Vladivostokem je pretrgana. V Vilni so oropali blagajno neke tvrdke.
Rim, 24. febr. Milijonarja Rocheffe-Ierja, o katerem so listi poročali, da je izginil, so videli v Italiji.
Rim, 24. febr. Vlada pripravlja zakonski načrt za dveletno vojaško službo in odpravo enoletnega prostovoljstva.
London, 24. februarja. Odposlanec angleškega kralja je odpotoval v Berolin, kamor pelje darove angleškega kralja za srebrno poroko nem§kega cesarja in za poroko princa E tela.
Pariz, 24. febr. »Figaro* priobčuje neko izjavo ruskega carja, češ, da se sedaj bliža daljša doba miru, v kateri bo Rusija lahko se gospodarski okrepila.
Pekin, 24. februarija. Nem;ri v okrajn K e n a n so prenehali. Vlada je poslala tja čete.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
■ m Q	Čai opa-z.vanja	Sta igo barometra v miu	Temperatura po Celzija	V«tro»i	Neb«	.al« S 3 B U* 0.
23	9. zvoč.	729 3	-oh	sl. jvzh.	obl.	00
24	7. *jutr.	727 4	-4 6	si. szah.	sk. obl.	
	2. pop.	727 0	—02	sl. ssvzh.	sneg	
Srednta včeralšnla temp. 0 6«, norm. —0 6'.
Borzna poročila.
Ljubljanska »Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 23. februarja 1906		
Xaloib.nl papirji.	lluu	Blago
4•/. majeva renta......	99-95	10015
4•/. srebrna renta.....	99 90	100 10
4*/, avstrijska kronska renta .	IOO 06	100-25
4•/, , zlata renta. . .	118-25	11855
4*/. ogrska kronska , ...	95 30	96 5 J
4•/. , zlata , . . .	113 70	113 90
4•/, posojilo dežele Kranjske .	99 60	101-—
4V,*/, posojila mesta Spljet . .	100-66	101-66
4 V/. , . Zader . .	100-	
4V/. bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100-50	101-50
4*/, češka dež. banka k. o. . .	100 —	100 20
4•/. , , , ž. o. . .	100-16	100 25
41/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 36	101 35
* V/, pedt. kom. k. o. z 10*/, pr.	106-60	107 60
4*/,•/. zast. pisma Innerst. hr.	100 60	101 60
41/«*/, ■ • ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 10
4V/. . n » hip. banke	100—	100-70
4Vi*/. Obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99-60	100 50
41/,'/. obl. češke ind. banke . .	100-50	101-60
4*/, prior. Trsi-Poreč lok. . .	99 9 J	
4'/. prior. dol. žeL.....	99 60	100--
3•/. , juž. žel. kup. ViVt •	316 60	318-60
4'/«*/• avstr. pos. za žel. p. o.	101-—	102 —
Breike.		
Srečke od 1. 1860'/......	196-f 0	198 60
, „ 1864 ......	289-50	291&0
„ tizske.......	159-—	161 —
zem. kreditne I. emisije	293 —	3o3 —
n »a ti. a	29o —	3o5 —
, ogr. hip. banke ....	260 —	269 —
„ srbske 4 frs. 100 — . .	100-	108--
, turške .......	149 70	160 70
Basilika srečke . . .	25-10	27 10
Kreditne , ...	476 —	487 —
Inomoške , ...	79-	R6--
Krakovske , ...	92 —	99-
Ljubljanske * ...	6« —	68-
Avstr. rud. krila , ...	61 50	63 50
Ogr. , , , ...	«3 10	36 10
Rudolfove , ...	58 -	64-
Salcburške , ...	7150	77 50
Dunajske kom. , ...	634 50	644 0
Delalo«.		
	125 50	126 50
Državne železnice......	672 50	673 60
Avstr. ogrske bančne delnice	1632 -	1642 —
Avstr. kreditne banke . . .	6 1 25	672 25
Ogrske , , ....	7«9 -	79o -
Zivnostenske , ....	2«6"—	2-6 60
Premogokop v Mostu (BrUz)	665 50	670 -
Alpinske montan......	543-25	544 25
Praške žel. indr. družbe . . .	2663	2673 -
Rima-Muržnyi.......	5.H9 25	54 0 25
Trbovljske premog, družbe . .	275 —	278 50
Avstr. orožne tovr družbe . .	565-—	671 -
Češke sladkorne družbe . . .	156 —	160-—
Valute.		
	11-36	11-39
	19 11	lp-li
	23-60	2355
	23 98	24 16
	117 30	117 50
	95 65	9-h 86
Rublji..........	251 75	252 50
Dolarji........	4-84	6. -
Sprejmem takoj	372 3—3	
koncipijenta
Dr. Fran Poček, odvetnik
_Ljubljana, Stari trg._
goriško vinarsko društva" j
(registr. zadruga z omejenim jamstvom) '
v Gorici
ima v svojih zalogah in prodaja
pristna in naravna vina
Iz Brd, z Vipavskega in s Krasa.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje.
Uzorce pošlje na zahtevo.
Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini \ 2019 23 ŠtCV. 22.	jS
Calamo fine °Srske 1'80; iz gnjati ^«■■«■■■«5 zelo prijubljcne gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj line gld. 1 15 za kilo.
(■nial1 ^ la l>ra»a 1 S'd; brez kosti gld. 1-20; "njdl pluie brez kosti 95 kr ; suho m so 86 kr.; slanina 88 kr.; g'avina fina 50 kr. za kilo. — Vrne kinujske klobase, velja ena 20 kr.
Qliunuk^ brinjeveo gld. t'20 liter ^»■i w Ww lidj pošilja s poštnim povzetjem 412 li l od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
IP»~ brinjevo olje.
Naravni brinjevec in siivovec
kakor tudi drugo naravno domače žganje sc dobi pri	318 8-4
F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
Kompanjon
za dobro vpeljano, s stroji opremljeno obrt, katera se peča s cerkvenimi deli v večjem obsegu, se išče. Kapital do 20.000 K. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 352" na upravništvo tega lista.	352 3—3
Na Bohinjski Bistri na najbolj ugodnem prostoru vasi odda takoj v najem
^ouacnico ^
427 3-1
Z vsem orodjem lastnica
Frančiška Logar.
1 o« Z hlapca
se sprejmeta v tovorni za Iim v Ljubljani.
425 Pogoj: Pridnost in treznost. 1-1
Kdor želi kupiti izvrstno, naravno
^Svinotjefoško
za buteljke, naj j^e izvoli obrniti na posestnika in trgovca Sime Defar v Tinjanu pri Pazinu, Istra.	417 6-1
Javliam tu?.no vest, da je mnogoletni, obče priljublje wnarker „Na-rodne kavarne", gospod
Fran Repar
danes ob 6. uri zvečer po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod dragega pokojnika se vrši v ned. ljo, dne 25 t. m. popoldne ob polu 4. uri iz deželne bolnice k Sv. Krištofu
Pokojniku bodi ohranjen blag spomin.	. 432 Ljubljana, 23. svečana 1906.
Kavarnar Fran Krapež.
IC Stara
salonska garnitura itd.
Mferthheim-blagajna
se proda v Židovski ulici 5, II. nadstropje, od 10. —1. ure.	418 3 -1
! Posojilo!
Ali bi se našel tako dober človek, da bi posodil na eno ali dve leti
12.000 kron
s«r po 6°|0?
Dotični se lahko prepriča, da se nahajam sicer v dobrem stanu, kjer bi se pa stan s tem posojilom lahko gmotno zboljšal, potrebujem dotične vsote. Vse drugo pismeno.
Pisma prosim poste restante, Ljubljana „št. 12 T".	426 2-1


429
Društvo zdravnikov na Kranjskem javlja pretužno vest, da je danes ob 4. uri zjutraj po kratkem bolehanju preminul njega velezaslužni predsednik, gospod
dr. Ivan Kopriwa
mestni fizik in mestni zdravstveni svetnik, član c. kr. deželnega zdravstvenega sveta za Kranjsko, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono itd., itd.
"V
Pogreb nepozabnega pokojnika pojde v ponedeljek, dnč 26. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kuhnova cesta št. 23, na pokopališče pri sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1906.
Marija KopFiva roj. Hallerjeva daje v svojem, svojih nedo-letnih otrok Ivana in Micke, svoje sestre Katarine Waink rojene Hallerjeve, ter vseh sorodnikov imenu, žalosti potrta v znanje pre-žalostno vest, da je preminul njen iskreno ljubljeni soprog, oz. oče in svak, blagorodni gospod
D£ IVAN KOPRIWA
mestni fizik, c. kr. zdravstveni svetnik, imetnik zlatega zaslužnega križca s krono itd. itd.
kateri je danes, dne 24. svečana ob štirih zjutraj po kratki, tnučni bolezni, prejemši svetotajstva za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega rajnika se bodo blagoslovili v ponedeljek, dne 26. svečana ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Kuhnova cesta št. 23, ter zatem svečano položili k večnemu počitku v lastni grob pri Sv. Krištofu.
Sv. maše posmrtnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra. Žalujoči ostali prosi'o, z ozirom na njihovo neizrečeno bol, kondolenčne posete blagohotno opustiti.
V Ljubljani, dne 24. svečana 1906.
Cv. CL»
</)
CJ >
>N
i
S "
T3
s
C M J3 rt
> O
č/5 2
v J*
JS	ta	g
«—*	- —•
M	v
4)	XI	*
m	.H	r»
!3	-	-
o	o
2	s	S
£	"S	5
Jfj	Ml	C/>
Cena Ceiko posteljne perje
9 kg noveg« akiibl|tnt» K © 00 boT|-le« KIJ--
belega, |ak» mehkega, •k.bl|enega K 18'-; kron it — .neinobelega, mehkega, >kub-IJenega K 30 —; kron . P.-ill|a te Iranko proll povzetja. Tadl .e zamen), ali nazaj vzamir proll povrnitvi poitnlb otročkov.
ttoaedikt Saohsel, Lf bet 156 p. Plzen na Čelkem.
61 7
Izjava.
V oglasnem delu tukajšnjih dnevnikov je bila objavljena izjava zadruge urarjev in optikov v Ljubljani, kjer se naznanja, „da nisem opravičen, naznanjati razprodaje svoje trgovine, da nimam v to potrebnega dovoljenja, da vzbujam samo mnenje na resnično razprodajo in s tem občutno škodujem drugim zlatarjem".
Najprej ni res, da bi naznanjal razprodajo. Torej ne potrebujem niti oblastvenega dovoljenja niti ne morem vzbujati mnenja, da sem priredil razprodajo.
Naznanjal sem samo, da prodajam svojo zalogo radi opustitve trgovine po znižanih cenah. Da smem p. n občinstvu podati to povsem resnično obvestilo, sem povsem popolno opravičen in mi nihče ne more kratiti te pravice, najmanj pa zadruge optikov in urarjev, ki sploh ni poklicana, da bi razsojala o poslovanju zlatarja.
Ljubljana, dne 20. februarja 1906.
405 3-3 Adolf Wagenpfeil.
V	predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme večje število delavk
V	fr&lno delo. Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K in tudi več na teden. — Poleg tega dobe samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. Podrobnejši pogoji in čas vspre-jetja naj se poizvedo pismenim potom pri tvrdki	365 2-2
Sciiuiurz, Zublin & Co v Litiji.

••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••oooaooi
Stara, zelo dobro obiskovana
gostilna
se da v najem.
Cena 400 K na leto. Odda se 1. maja t. I. Dve kleti, živinski hlev, dva svinjska hleva, 1 kozole in en hlev za tehtanje prašičev, nadalje gostilna, kuhinja, in v prvem nadstropju 3 sobe. Vsa gostilniška oprava v najlepšem stanu. Pogoji zelo ugodni. Even-tuelno se tudi proda.	361 3-2
Ponudbe na uprav. „Slovenca".
410 3-3
Naznanilo.
Podpisani odbor za prireditev Troisiema veritable, graud bal masque Interuutio-nul v proslavo iooletnice prvega francoskega karnevala v Ljubljani, naznanja steni slavnemu občinstvu, da se bode dn6 24. in 25. t. m. streljalo na ljubljanskem gradu s topovi in sicer se bode oddalo dne 24. t. m ob 4. uri popoldne 20 strelov, dn6 25. t. m. oh 6. uri zjutraj 20 strelov in ob 4. uri pop. 20 strelov v znak zbirališča velikega korza.
Odbor
za prireditev III. veritable, grand bal masque International,
2461 52—13
Sv. Petra T T « Sv. Petra

cesta 27
J. Ložar
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občnstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno delo I Nizke cene !
VVVVi
Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja,
naj zahteva izključno
2265 52—17 V
„OHoman"-
DEP05Č	OCPOSt
papir za svalčice.
Dunaj
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč ute^ujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne aa bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna vodu, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-potnada.	1'S 49—5
Važno!
iS!
Važno!
D
S
Naiboljša Id najcenejša postrežba
irogve, kemikalije, zelišča, cvetja, kc nine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni
D
prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke jtj za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne [jj predmete, fotografične aparate in po- jti trebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, |J sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 52—19
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršiyejo točno in solidno.
Drogerija jftnfOH KailC Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.

Velika lesna industrija na Štajerskem
išče spretne
ž a g a r j e
in
ucence odu-i6iet.
Tudi
375 3—3
8-10 hlapcev - gozdarjev
se takoj sprejme z mesečno plačo 70 kron.
Ponudbe pod M. M. na upravništvo lista.
Gospodične
katere se želč izobraziti
%r šivanju in krojnem risanju
1828 52—40	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kro| po živofni meri. ies
Velikanska
pesa
zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo, Pkacelia, Eparsetta in ralijak, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi v*e »rste zelenjadi in cvetic zajamčeno kaljive, se dobe : pri	-
Petru LassnlKu u Ljubljani,
Marijin trg. 285 12-3
»
k"sg)8tr«vana zadruga z neomejenim poroštvom
T llStli felti S v Lijubljani $!liitllllfl$
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje, hranilne vlog« po 0
274 52-3
4'
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za viožnikt
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilno vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske 1/ T no i TtS firt posojilnice znaša	»v /,UZ4./10 0y
Strghran- K 7,651.915-41. promet K 32,039761-84.'^ST" K 120.878'i5.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Pošt n o-h ran f 1 u i čn ega urada št. 828.406. — Telefon št. 185

Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
j z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami.-
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.	t
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne
po: 92 52—3
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 000 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so ludi cene prav nizke.
Ravnokar došlo
berolinski in pariški modeli
najfinejša konfekcija
Največja izbera kostumov za dame, kril, raglan in bluz po čudovito nizkih cenah.
Tako tudi največja izbera konfekcije za gospode
AngSeško skladišče oblek O. Bernatovic
343 6-6	Ljubljana, Mestni trg 5.
P. n.!
Radi opustitve trgovine prodajam vse predmete moje zaloge po zelo znižanih cenah.
Velespoštovaajem
Ad. Wagenpfeil
juvelir in zaprisež. cenilec. 66 16-14
fJSSSJ^S&SSSSSŠ
Prvi vinski sejem v Ptuju
se vrši
dne 26. februarja 1906
v trostaiih minoritskega samostana.
Ponujali se b«do vzorci letošnjega, prav dobrega pndeika, ter tudi vzorci iz prejšnjih letnikov od vseli vinorodnih krajev ptujsktga okraja
Začetek ob 10. uri dopoldne. Železniške zveze s Ptujem: Iz Maribora odbod poštnega vlaka ob 8. uri 15 min. dapoldne; iz Ljubljane odhod poštnega vlaka ob 5. uri 15 min. dopoldne; prihod v Ptuj ob 9. uri 53 min. dopoldne.
Odhfd iz Ptuja: I 3/, 2. popoldne brzo-vlak na Pratjersko Maribor in Fragersko-Ljubljana; II. '/4 6 popoldne roštni vlakna Pragersko-Maribor ia Pragtrsko Ljubljana. Ptuj, dnč 10. svečana 1906
Za odbor načelnik:
384 3-2	m. Brenčič.
Pri podpisanem društvu se odda z 8. aprilom samostojno mesto
mesarja
v premogovniku pod ugodnimi pogoji.
Preskrbovati bo moral rudarje in druge z mesom.	373 3_3
Ponudbe na
»Kočevsko rudniško konsumno društvo".
Pivovarna d. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ———. Najstarejša svečarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 let"

upeue
priporoča vclečastlti duhovščini ter slavnima občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
ko|i se dobiva v steklenicah. škatljah In Skalih v poljubni vell-
koBtl ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrečl.
1657 52-2SJJ JUBLiJ AlSlPL,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
r 11 ■
Zaščitna znamka: „Sidro
Liniment, Capsici comp.
Nadomestek za
Pain -Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Rlchterjeve lekarne, potem bo jo gotovo prejel originalni izdelek.
Richterleva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabothgasse štev. 5 novu.
M* JJn.rno raipoHlJnnj*.
ni
■ »v * ^ **

Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. — Podružnica iz Berolina. ——.
Od nedelje 25. februarja do vštete sobote 3. marca 1906: «6 2-1
Zanimiv obisk nekaterih ocean= skih parnikov proge
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
413
Od nedelje 25. februarja do vitete sobote 3. marca 1906:
RIIH
Pozor lovci!
Naprodaj sta dva
lovska psa.
Pes in psica. Čista angleška pasma „Spaniel". Pes je bil že večkrat odlikovan. Najmanjše
vrste „Vorstehhund". 415 3—1 Naslov pove upravništvo.
423 1 — 1
V pivovarni
G. Anerjevih dedičev v Ljubljani
je dobiti vsak dan
sveže sladne tropine
!!Lepa prilika!!
= Proda se iz proste roke -
velika hiša
tik deželne ceste, blizu novega kolodvora v vasi Nomenj, p. Bohinjska bistrica.
V hiši se nahaja gostilna z vsemi obrti, trgovina z mešanim blagom in sobe za tujce. Pri hiši je gospodarsko poslopje, veliko dvojno dvorišče, lepa veranda, velika klet, ledenica, kegljišče in sadni vrt.
K hiši spadajo 4 gozdi, njiva in občinske pravice na obširnih pašnikih.
Ravno tam, par minut od hiše in prav v bližini kolodvora je naprodaj
nova žaga
ob stanovitni vodi. Pod isto streho lepo stanovanje za Žagarja, klet in žga-njarna. Pri žagi je prav lep, obširen raven prostor, pripraven za kako manjšo tovarno.
Vsa poslopja so v najboljšem stanu in izvečine nova.
Na prodaj je hiša in žaga skupaj, ali pa vsako posebej. 379 3—3
Vse podrobnosti se izvedo pri lastniku A, Mulej-u na Nomenju h. št. 15, pošta Boh. Bistrica.
SGT Nllad
323 6-6
trgovski pomočnik
spreten prodajalec vešč slovenskega in nemškega jezika, želi premenitl svojo dosedanjo službo mešane trgovine od 15.—20. sušca. Vprašanja na upravn. ^Slovenca".
63 63 63 63 63 63
.Katoliška Bukvama'
v Ljubljani.
j Postni sovori:
Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute
Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 1 30.
„ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —'80.
Schlor-Kaischner, Fastenpredigten. S poštn. K 2 60. Grundkotter, Sechs Fastenpredigten tiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K — 80. Denijle-Schultes, Die katholische Kirche und das
Ziel der Menschheit. S poštnino K 1 80. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortriige fur gebildete Stande. S poštnino K 2-—.
Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortriige iiber den Kreuz\veg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 154.
Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er-
losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1-70.
Fuhr, llon Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 1-30.
Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen.
S poštnino K 105.
Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 160.
„Eines nur ist notwendig". Sieben Fastenpredigten. K —-95.
Hukn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang:
Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po pošti K 3" 10. Hecher, Die sieben Kreuzesmrorte Jesu Christi.
Po pošti K 1-30.
Hecher, Frauengestalten am Leidensvvege des
Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K 190. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov:
Die grosse Gottesthat auf Golgatha. S pošt. K 188.
Der Karfreitag. Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schliissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Siinder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits.
1-88. 1-40. 1-88. 1-88. 1 64. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88.
R R H 83
OGLASI
MEW-Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski ct lini ter je velika tovarna srebrnin-prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoH proti majhnemu plačilu delavnih moti' Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pt> šiljam torej vsakomur sledeče predmet, le proti temu, da se mi povrne
I gld. 8*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n*
lev S pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1»
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni!: žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlg {lic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajem*} nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla talit Za po« klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedllnIK za taj; i kom. najfin. slpalnlce za sladko*
42 komadov skupaj samo gld. 6'90
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedčtf dobit; po tej minimalni ceni ijld. 6"90. Amc ričansko pat. srebro je znano, je ako«; in skozi bela kovina, ki obdrži bojt srebra 24 let, za kar se garantira. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne t* melji na nlkakrinl Slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo> ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kras«, garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
87 7
A. liIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blar>
na Dun^ji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
3
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošije.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak »adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolki
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljit Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jaki koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »diavnik.
S poslanim namiznim orodjem sem ie 16 zado. dvoljeo — Mihael Kovačevi«!,ravnat. pomo>n uradov de«, pri Vladi v Sarajevu. - Sarajevo 22. okt 1904
Hiša
na Vodovodni cesti št. 203
se pod ugodnimi pogoji proda. Več se izvč ravnotam.
308 4-2
40 h ved «a zavijanje.
}1ERB*Bfiy-Jev
podfosfornokisll
apneni=železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je sles odstranjujoče ln kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospeSnje redi te v. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabn?jevega apnenega železnega sirupa K 2*50, po poŠti
2307 D 14—7
Svarilo!
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega lostornokislega apneno-leleznega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabnyjev apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vkiijižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-6
Edino Izdelovanje ln glavna raiposlUatev; Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vil« Kalserstraaae 73—79. Zaloga akoro v vaeb lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr,
G.	Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B o 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	Jobst; Volšperk: I. Huth.
Velik uspeh
|t doseglo naše avBtralno milo brez sode
128la 26—18 (zak. zav.)
l/, skatlie K 1-—, l/, skatlja K 2 . v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tiso6e priznanj! Dobiva se povsod I	Zahtevajte Manol 1
Glavna zaloga:
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
Ivan Jax&sin
v LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—8
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zasloni I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznan« tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20—14
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno an»e-rlkansko, anttmagnotiško, sistem
Roskopf = patent-rem. nro s sidrom št. 99
s plombo
r črnem imit. jeklen, ali nI-klinastem ohrotu, pat. erniiil. knzališie, 36 ar idočo, nntanč-no rep&sir&no s triletnim primernim jamstvom, y fnterain iz jelenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno 1(1. 2*—, i komadov «1 fi-75, 0 kom. ;1. 11-25. Isti ara z dvojnim .okrožni el. .'I 40. Vene al-< t« m „Bo«kcpf - ure, brei plombe, kakorjne prodajajo ni.ll urarjl In trgovci, ko. mad jjl. 1 60-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v nepok varjenem sianu. — PoSilja proti povzetju al) če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur .,
v Mostu (Briix) št.	844, (Češko),
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre brnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi pismi iz vseh delov sveta.
Bogato ilustr. ceniki z nad iooo slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
Delikatesa
je pristni dunajski rženi kruh, katerega najtoplejše priporočani velecenjenim odjemalcem kot vsakdanjo potrebščino. Izdeluje se v moji pekarni na najbolj čist način, in prosim, da poskusite dobri okus mojega izdelka.
Jetrn Sctirey-]eua pekarna unuima, Gradišče.
414 3 — 1
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dr>slu*eni uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v LJubljani, Slomškove ulice 25 bliže cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 22
Odvetniškega koncipijenta
sprejme 1. aprila 1906 ali tudi pozneje v svojo pisarno dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu, Via 396 Nuova št. 13, II. nadstr. 3-3
t!!t!fii!tttiitii'•••••••••••«»•»••«......•■••IS
Pozor! Cerkvenapredstojništva.
Ugodna prilika za nakup
za kako podružnico ali kapelo. Orgle,šedobro ohranjene, imajo 10 pe-vajočih spremenov. Prodajo se takoj po izredno nizki ceni.	420 3—2
Istotam je naprodaj tudi velik
iz črnega mramorja, narejen 1. 1710. Naslov pove upravništvo.
orgel
škropilnik
Velika
eksporfna tvrdka.
Ljubljana
punajskacestašt.12

Franc Keber "rar in ,r,onc
zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—5
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 _
^©^	„ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90	_____
„ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.

Andropogon
i i (Iznajditelj P. Herr-maan, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 44	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
^ Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VUSO PBtrlČIČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
P-%
predtiskarijo
S tem si dovoljujem cenj. odjemalcem vljudno javiti, da sem z današnjim dnem uvedel v svoji modni trgovini modnega in perilnega blaga ter konfekcije
na najnovejši zistem.
Direktna zveza z eno prvih avstrijskih tovarn za to stroko mi omogoča, da bom nj. odjemalcem mogel vedno posireči z najnovejšimi monogrami ter izpeljavami. Zunanja naročila točno in ceno.
A. Vivod - Mozetič
204 5—4	trgovina modnega, perilnega ter konfekcijskega blaga
Stari trg št. 21, Ljubljana.
l
........... N
400 104—2
Leopold Tratnik
Ljubljana, S*. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, pozlatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In kiparskih del.
A. Kraczmer Sjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galogo
Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrari klavirji, solidno in mh stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. —b
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagate^ja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško ln preskrbno ln »aračunavajo najcenejše.
2178 52 -16
5 kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva fivlo&rska sistem Roskopf pa-"tent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, s sekundnim kazalcem K 6-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, s sekundnim kazalcem K 1250.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
prva tovarna v
175 10-5
v Mostu (Briix) St. *** 1157, (ČeSko.)
Bogato Ilustr. ceniki z nad iooo slikami se na t btevo pošljejo gratis ln franko.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega .nilega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini • ikrofeljnth, krvioah, otoku šlez itd. in ravno tako nri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svčtmka Loschnerja onom-grafija o Giesshttbl Sauerbrunn,
mire*: Uiesshubl Sauerbrunn,
tslsz. postaja, zdravilno kopallič« pri Karlovih vari!; Prospekti *astonf in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjfk peoerijskih prodaj&lnicah in trgovinah z jestvin&mi i*.
luom.
Zaloga pri Mlhaol Ka»tn«r-|u in Pete Lastnik-«
isaljanl.	114 52-6
3291
73
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, »rečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000- Rezervni zaklad K 200.000 -
Zamenjava ln ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje ere&ke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In cievlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT Bakomnt ln Inkaaso motilo.	JIdT Borsna narofillft.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
MAGGI_JEVfl ZABELA
Je edino ln staroznano sredstvo da se priprnri slabi « Juham, omakam, rogu, soiivju itd v hipu nepričakovano rnoCan in prijeten okus. — Ze 6 Izdatno, zato najae ne odd& preveif
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonualnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6,
909
Slovenci k Slovencu!
Nova otvoritev!
V Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah štev. 6.
Velika zaloga klavirjev In glasbil.
Novi klavirji od 200 gld. naprej. - Novi klavirji od 4 gld. naprej v najem.
Gosli, citre, Kitare, harmonike, strune in druje potrebščine.
Ubiranje in popravljanje klavirjev.
V. K. NUČJIČ,
407 3—2
268 3-3
Upravitelj konkurzne mase:
Advokat dr. Ivan Milan Hribar.
;

Če se opreme za neveste delajo doma ali če je nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali če je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specia'no trgovino Antona Sarca v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št 8, ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platnino in bombaževino Norbcrt Langcr & Soline. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste. V novourejeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajce, negližeji, hlače, fri-zirski plašči itd po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost se obrača na perilo za gospode. — Domače delo in vendar cenejše nego tvor-niško blago	302 3
i
fctoftl
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožat*sko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 13	ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15.
Naznanilo.
V	smislu sklepa upnškega odbora z dnd 5. februarja 1906 razprodaj?lo se b »de s privoliV-iero gospoda konkur<:nega komisarja z drč 6 februarja 1906 v konkurzno maso M. Zargi v Ljubljani, Sv, Petra cesta št. 2, spadajoče blago kot čipke, moderc", rcbci, krav«te, zerske rbleke i, t. d. v sVomi inventurni vrednosti 9635 K 32 h na licu mesta počenši z dnem 8. februarja 1906 do popolne razprodaje od p 18 ure/jutra) d« 12. opoldne in popoldne i d pol 2 ure naprej do 6 zvečer za nabavno ceno, odno no tudi pod isto, vendar ne pod inventurno vrednostjo. Inventurni zapisnik je v upogled v pisarni podpisanega med navadnimi uradnimi urami.
V	Ljubljani, dnč 6. februarja 1906.
Važen pripomoček
v gospodinjstvu so priznano najbojše testenine Žnlderšlč & Valenčlč-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družina, temveč prihrani tudi mnogo časa.
1
i h
S
I i
1 «
kg
I
1 S
1
I «

m
Franc Stopica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
—— zraven Figovca, —————
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 50
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in iibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago ln razne rudninske vodel
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
agseisišSšiHšigsšssi^si
.Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska eesta št. 19
38 24—4
v Ljubljani
v Medjatovi hiši v pritličju
Dunajska eesta št. 19
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za liižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti provi/Jjt nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
III. priloga 45. štev. »Slovenca" dne 24. februarja-1906.
Po svetu.
Nov vulkan v Sioiliji? V mestu Catolica Ereclea se je utrgala neke brdo in zdaj se kotla kamenje že neprestano t dolino. Pravijo tudi, da se je pojavil tako-zvani „blatni vulkan", ki bluje prst in kamenje. Natančnega se ne ve; ker se ne upa nihče v bližino. Pojasnili pa bodo vse strokovnjaki.
Snedel pollitersko steklenico. Kočar Fr. Vrana v Prilukah na Moravskem je stavil nedavno v gostilni za en liter ruma, da razgrize in sne pollitrske steklenico. Kečarju se je v resnici posrečilo, tako da od steklenice ni ostalo dru-zega nego dne in uhe. Stava je bila dobljena in zmagalec je takoj nagrado — rum — popil. Za nekaj časa je vsled bolečin začel letati po hiši, potem se je usedel za mizo in je v kratkem — umrl.
čudna statistika. Na podlagi famoznega občevalnega jezika »dokazuje* uradna statistika, da Nemci dajejo državi na leto 77.000 vojake v in rezervistov, to je 436 odstotkov vsega moštva, dočim na vse druge narodnosti bi pripadle samo 35-8 odstotkov, od te številke bi pa zopet prišle na Cehe samo 7'43 odstotkov, na Slovence 3 3 odstotkov in na Poljake 2 5 odstotka. Pri vojakih se šteje namreč tako-le: Če vojak reče, da zna češko (slovenske, poljsko) in tudi nemško, takoj ga vpišejo med Nemce. Naravnost smešna pa je statistika častnikov. Od 15.332 častnikov v Cislajta-niji baje je 14.581, torej 95 odstotkov Nemcev in samo 361 častnikov Cehov, 241 Poljakov.
Razvoj abstinence v Finlan-diji- Kakor poroča »Finlandskaja gazeta", mnogi v Fmlandiji so prepričani, da bode v ti deželi v kratkem prišla doba, v kateri se bode alkohol kakor vsak drugi strup nahajal samo v lekarnah in to v steklenicah, na katerih bode listič s križem in mrtvaško glavo. Da ta doba ni daleč, more se sklepati iz zanimanja, s katerim prebivalstvo spremlja vsak pojav, ki stremi k omejitvi pijančevanja. Ko se je občinam dovolila pravica prepovedati prodaje žganja v gostilnah, takoj je 15 občin zaprlo svoje žganjarije. Te se je zgodilo 1. 1900. Od novega leta se je abstinenčno gibanje še bolj razvilo; mnogi bufeti na železniških postajah od 1. januarja 1906, nimajo nobene al-koholične pijače in v vseh krajih se sedaj vrše zborovanja, ki se na njih zahteva, da se izda postava, po kateri bi bila v celi deželi prepovedana prodaja vseh alkoholič-nih pijač.
časnikarstvo na Japonskem
je primeroma zelo razvite. V cesarstvu izhaja več časopisov, ki štejejo do 100.000 naročnikov in imajo svoje dopisnike po vsi deželi in tudi izven nje. Najbolj razširjen list je „ O z a k a M a j n i h i " , ki izhaja v 220000 izvodih. V Tokiu je najbolj razširjen list , H o h i Shimbun", ki ima 200000 naročnikov. Te je epozicionalen list, organ znanega državnika O i u m e. Vladen 1 st je „ K o k u m i n " in naši bralci se bodo spominjali, da so uredništvo tega lista n»d sklenjenim ruske japonskim mirom ogorčeni Japonci napadli. Japonski časopisi se mnogo cenejši kakor evropski. Navada je tam, da se za vsak poseben dogodek oskrbe tudi posebne izdaje. Tudi ilustracije se nahajajo po časopisih in listki z dolgimi romani, ki izhajajo po več mesecev. Tamošnji stavci pa imajo dosti težje delo kakor pri nas. Njihov jezik ima namreč 50 000 črk, od katerih se jih rabi v dnevni porabi go tovo 20.000
Pozor I Čita j I Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj! Slabemu — moč!

P&braike kapljloe in slavonaka zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši— Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlštč lekarnar v Pakraou itev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ate-klentdlo (1 ducat) 6 K, 24 iteklenlftlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 ateklenlftto (3 ducati) 12 K 40 v, 48 ateklenlito (4 ducati) 16 K, 60 stekleniito
to ducatov; la n.. — Manj Kot u stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska aols Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 3 originalne steklonloe 5 K 80 v; 6 originalnih vtekleklenlo 8 K 20 v.
Manj kot dvs steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—17
P. JuriSis, iekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
«8
•M
O &
0) fc
>o o h rt
55
rt +>
■H
O
©©©© ©® ©©©©
Iz portland-cementa In peska
Hotel
»Vega1
Spodnja Šiška.
291 6—5

3W5
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
—» if*» i -* ili* 1» * Ti ~ '>'
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za j o notranje in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih bo!e_znih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in inale gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajeriju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezoh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fflestna lekarn^, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marko.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4 - K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 stcklenic) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17 - K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. ffSSfVltl l2RflH1tl, ZfljH!l), Ustanovljena 1.1360.
1
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-3
je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
(iz kokos orehov)
Ceres-sadne soke
Oospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Cereo" Ustje.
ffjjljete IŽSuibrmarka	liaf'!'
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
©© (SHgHg)®
s	1-k	603 104—9t5
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta fit. 14
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem poskrbel vse potrebno, da morem svojim cenj. gostom vsikdar postreči z najboljšimi, pristnimi naravnimi vini ter vedno svežim mengiškim dvojnim-marčnim pivom in gorkimi ter
mrzlimi Jedili. Istotako so vedno na razpolago lepe, mračne sobe za potnike. — Zagotavljajoč vsestransko najboljšo postrežbo, se priporočam za najštevilnejši obisk.
Velespoštovanjem
Anton Maver, hotelir.
TlffiStfSSS^ tfuhovnlžhe oMeke
Iz trpežnega In solidnega blaga ps nizkih oenah.
0vToloZo7^° ugotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavlteo uniform avstrijskega društva leleinlsklb uradnikov.
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Izdelovanje se vrši pod komiško kontrolo prcizkušcvalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spltal ulice St. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše In najizdatnejše ^ oljnate barve flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
najfinejše lake "gfi angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar« e za Študije dr. Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, dopiSe za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-17 in mizarje, najnovejši slikarski v z o r o i,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmani)
JtfJ« R»aj» ao M
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
&3T Zahtevajte cenike!
n
E <
3ST Najcenejša vožnja v Ameriko. Igg
...
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
3
e i
r
118 52—8
(na dvorišču).
S3P* Najcenejša vožnja v Ameriko.
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO HAMBURG
z najnovejšima parobrodoma, s katerima Je sigurnost vožnje na)popolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
A mori t a 690 čevljev dolg, 74 ši-prvi: AlimriKd rok, 53 globok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Angnsta Victoria
nosi 25.000 ton, torqj vsaki še enkrat večji, kakor danos veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Voinja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek ia četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
SEUfllG, Lijubljano
1928 52—23 dunajska eesta 31.
Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
HlMčne vidre in sesalfte
Josip Weibl
Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4,
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko sna dajočih predmetov: ilfino omrežje na stroj, obhajlluc mize. ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, atolpne križe, Štedilnike strel™ vode, železna okna, železne stole itd.
SPi^nalLoetaoaValJ16,li ZMt0rl in "0lnSn0 plaht0 po n!ynovej§era zistemu s samodvigalnimi 1509 52—28	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moiklh, damskih In otročkih
čevljev. Čevljev za lawn-fennls In pristnih
golssersklh Sorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Uvrilfev po vseh cenah.
_771 52-47
Najcenejšo In najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemške£a Lioyda" _ Sz
Bremena
n
Neo-9orR
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. KronprinzVfilhelm, Kaiser Wilhelm d. ——m Grosse. mmmmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "šfe
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri i663 52-28
Umi TflVČar-jB, v Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna In solidno.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BcVflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aircs, Colombj, Singapore, v Avstral^o itd. itd.
Illlllllllllllllla
■ ••IIIIMillillllllHIllllllllllM
I Stanje vlog do 30. nov. I j 1906 čez II milijonov kron. j
■ ••(•MtIIIt••»•■•IMIlllHIIIIIIIMMilKMdlll (•■•!•!
nimfi.
Preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg j št. 2, I. nadstr.
j 30.nov.1905 čezSO mllJ.K. j
■•iifiiiii«i(ti(iiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiniiiiiiii«i2
Lastna glavnica K 214.843*38.
JStaJboljša in najsigumejša prilika za žtedenje I
L-jad^ei posojilnica
brez kakega odbitka, tako, da
. "I a cnroitno irln^nil/ nrl ucn/«iVi nl/Mf nniU

a sprejme vložnik od vsacih vloženih |U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stai^Je vlog 80. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I. Jan. do 30. nov. 1903: 50,407.689-54.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne poloinice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. septembra 1905.
Joalp Slika, knezojSkolljski kancelar, podpredsednik.
O d b o r n 1 k i i
Anton Bdeč,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Ivan SusterllC,
predsednik.
Josip Jarc,
>sestnik v Medvodah.
2545 30—25
veleposestnik
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauachcgg,	l«latl]a Kolar,	Ivan Kregar,
•tolnHcanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Oreg. Slibar,
lupnik na Rudniku.
Frančliek Leakovlc,
biini pos. In blag. Lj. pos.
Ivan Pollak ml., tovarnar.
Karol Pollak,
tovarn, in pos v Ljubljani.

m*7 ^

Odlikovan s častno diplomo in zlato svetinjo	:
' • i"« i v Parizu 1905. ===========	iSlP*"''
lian Triller, Bied,,
stavbeni in umetni ključa«-	J
ničar.
70 3
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah
178 5—5
Peter Wernig
c. kr. dvorili Izdelovalec orodja
Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-univ©rsal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakor trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsflinten), Maimliclierjeve selitfn-auske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko.|
O&OOOOOOOOOOOOOOO NajceneJša Pot za Zdaj!!
IJRED-STAR-UNE"
BDEČA Z!
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Phlladelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo Aaaaaaa^aaaaa^.^ ^SL do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-OOVwQOQQOOOw9QOO	snaga in zdrava brana je na njih
Q 86 B2 _g	Q pr» nas prvo in z:tln|e.	Red Star.
oqoooooqoooooooooooooooqoooooooo