OBZORJA STROKE - ETNO IZLOZBA dekliških do razposajenih fantovskih. Med ljubezenskimi najdemo tudi kakšno balado o ljubezenskih usodah. Tematska razdelitev ne sledi ustaljenim strokovnim shemam, ampak gre za avtoričino osebno klasifikacijo, zato je ljubezenskim dodala še pesmi o snubljenju in ženi-tovatiju, pač vse tiste, ki jim je osnova ljubezen (Plosebno je tudi avtoričino poimenovanje t i vsakdanjih pesmi, ki jim v narečju pravi ŠČete. C iovorijo največ o vsakdanji hrani in pijači, o osnovnih življenjskih potrebah. Pesmi, čeprav nekatere zelo kratke, so izredno etnološko pričevalne. saj nam odkrivajo socialno okolje, boj za vsakdanji kruh iščet hrOh) in nič kaj praznično življenje. Vse pesmi, ki jim je osnovni motiv vojaščina, je avtorica zbrala v razdelku Vojaške oz. SodaŠke pesmi Te so večinoma istrske variante po vsej Sloveniji znanih pesmi, na kar opozori tudi avtorica v uvodu, ko pravi, da so precej "gorslovenpf$. Če so vojaške pesmi variante že znanih, pa tega ne moremo trditi za t.i. vsakdanje pesmi, ki so izrazito lokalno obarvane. Ne gre le za obarvanost, ampak za speeifiko, saj bi tem pesmim težko našli različice še kje drugje na Slovenskem. Nekaj takih lokalno-samosvojih oz. specifičnih savrinskih najdemo še med ljubezenskimi in tudi med otroškimi pesmimi. Zbirka je Še dragocenejša prav zato, ker prinaša veliko novih, do sedaj nepoznanih pesmi, V tem vidim dodaten pomen t.i, "lokalnih" zbirk, ki naši skupni dediščini vedno dodajo še kaj novega Tadeja Primožič__ PASKA ČIPKA Šivane čipke z otoka Paga izvirajo iz tekstilnega rokodelstva Vzhodnega Sredozemlja in so enakovredne čipkarskim izdelkom sosednjih dežel enakih kulturnih tradicij, npr Italije in Francije. Na folklornem tekstilu otoka Paga spremljamo razvojno pot šivane čipke od začetka do sodobne proizvodnje. Čipka je na Pagu pomemben okras bele platnene srajce in naglavnega pokrivala poročene žene; ta ženska oblačila izvirajo iz 14 stoletja in so se v paski narodni noši ohranila do današnjih dni Čipkarski okras je izdelan z vbodom razpletanja in prepletanja, v geometrijskem vzorcu in brez grafične predloge. Njegova najznačilnejša lastnost je. tla je konstruk cijsko vezan na osnovno tkanje oblačila. V tem prepoznamo prvo stopnjo razvoja prave čipke. Likovni elementi motivov narodnih noš nadaljujejo svoje ži\ (jenje v naslednji lazi razvoja šivane čipke mesta Paga, ko čipka poslane samostojni okrasni predmet nianulakiume proizvodnje. V šolah, delavnicah in zadrugah uporabljajo znanje umetelnih čipkaric, ki po grafičnih predlogah stvaritev pogosto znanih slikarjev izdelujejo cerkvena oblačila, prtičke, prte in dele oblačil, ki jih uporablja predvsem meščanski sloj. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je bila od 11. 1. do 3- 3- 1996 na ogled razstava Paske čipke Etnografskega muzeja iz Zagreba. Z njo so Hrvatje vrnili gostovanje SEM v. razstavo Kam so vsi pastirji šli avtorice mag. lnje Smrdel leta 1991 v Zagrebu. Razstavo Paška čipka je spremljal neobičajen, toda ličen razstavni katalog. Besedila sta prispevali Nerine Eckhel in Vesna Zorič, ki sta nam posredovali dragocene podatke o raz- Nagovori, molitve in nabožne pesmi so zbrane v razdelku Verske oz. Božje pesmi. Med njimi so tudi dragoceni primeri t i Zlatega očenaša in molitev o Jezusovem trpljenju. Tudi v tem razdelku je nekaj novih oz "lokalnih" variant. Ker imajo novejše istrske oz. šavrinske kolednice (ne gre pozabiti, da avtorica pesmi zapisuje v zadnjih 30-tih letih) precej krščanskih elementov, jih je avtorica uvrstila kar k v erskim pesmim V vsebinskem pogledu so precej specifične tudi pesmi zadnjega razdelka z naslovom Trijezične, ali kot pravi zbi-ralka: gre za miSjdnco (mešanico), Mišjaiica je še šavrinski izraz za solato iz raznovrstnih trav in rastlin. V našem primeru pa je miš/anca poimenovanje irojezičnih (slovensko-hrvaš ko-italijanskih) pesmi, kjer se trije jeziki (včasih le dva) lahko prepletajo v eni sami pesmi Vsebinsko so pesmi heterogene, saj gre lahko za Šaljive,; ljubezenske, zafrkljive ipd Prav po vsebini se šavrinske "makaronarske" pesmi ločijo od drugih drugod po Sloveniji. Zbirka ima še eno neprecenljivo vrednost: knjiga je le končni rezultat avtoričinega dolgoletnega folklorističnega dela, ob katerem je znala ljudem v Savriniji zbudili občutek o vrednosti ljudske kulture, odpirala jim je oči za njihovo dediščino, spodbujala samozavest in ¡mi ljudeh spodbudila občutek za revi talizacijo šavrinske besede, pesmi in šeg. Da je avtorica v svojih prizadevanjih uspela, nam je potrdila nabito polna dvorana koprskega gledališča ob predstavitvi knjige PAŠKA ČIPKA LACEFROM THE ISLAND OF PAG LA DENTELLE DEU1LE DE PAG SPITZENVON PAG lEPIZZODELL'ISOLADLPAGO ENCAJEDELAISLA DE PAG 30 GLASNIK SED 36/1 996, št. 1 OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA vojn čipka rs Iva na otoku Pagu. Še bolj pa so v katalogu Zgovorne fotografije Damirja Fabjaniča. Ker vem, da so čipke in Čipka rs tvo za raziskovanje zelo specifično področje in zato tudi marsikomu tuje. najprej nek;ij splošnih podatkov. Čipko - luknjičast okrasni izdelek, narejen iz različnih vrst niti (lanenih, bombažnih, svilenih, zlatih, srebrnih...) - danes delimo na strojno in ročno Slednjo po načinu izdelave delimo na klekljano. Šivano, kvačkano, pleteno in vo/lano, 0 okrSševanju tkanin lahko beremo že v Bibliji. Tudi grška milologi|a nam poioča o okrase Vanju tkanin s čipko. 1'ogre bne slike starih Egipčanov in ljudi na vzhodu prikazujejo, da so bile njihove praznične halje narejene iz neke vrste mreže ter okrašene s srebrnimi in zlatimi nitmi Domovina čipka rs t va naj hi bil po do sedaj znanih podatkih Vzhod. Vzhodnjaške tkanine, vezenine in čipke so slovele že v davnih časih, s trgovci pa naj bi prišle tudi k nam. V Evropi imamo za središče klekljane čipke Fiandrijo, medtem ko so Benetke središče šivane čipke. Prava čipka je nastala v času renesanse, ko se v umetnosti opušča srednjeveška barvitost polil iromacije. Pi i oblikovanju tekstila so začeli iskati lepoto v enostavnosti in belini platnene tkanine. Čipka kot dekorativni element se pojavi v IS. stoletju v nevestini bali (prva dotacija beneške in s tem tudi evropske čipke je okrog leta 1460). Prvotno je bila šivana čipka izdelana v blago prek razplete-nih nitk osnovne tkanine ali v tkanino vrezanih odprtin, prepletenih s pomožnimi nitmi. Ena osnovnih okrasnih oblik šivane čipke je stroga gotsko geometrična "reličela' (it. >'eticella - mala mrežica), ki je tudi začetna .stopnja beneške Šivane čipke. V zgodovinskem razvoju šivana čipka v različnih stilnih obdobjih dobiva številne stilne in tehnološke rešitve. Eden osnovnih šivov beneški [mulo m aria(šiv v zraku oz. zračni šiv) kmalu dobi konkurenta v šivih point de France, Punto rosa. point de Sedan, point de Alencon, point de Ar-Keiitun itd. Geometrične oblike nadomestijo obilje vitic in cvetov ter živalski, mitološki in človeški liki OD PAŠKEGA TEGA DO ČIPKE Z razvojem čipk na Pagu nas seznani Nerina Fckhcl v poglavju Od paškega tega do čipke. DS sredine 19 stoletja, pa tudi še danes, v mestu Pagu ob '■vecanih priložnostih uporabljajo starodavno žensko oblači-'o, ki sl- jL. oblikovalo v času prehoda iz pozne gotike v zgodijo renesanso in ki je upodobljeno tudi na Kmeti paske Katedrale. Renesančno poudarjanje beline se je izrazilo [udi tu v belini ženskega pokrivala '//t ikri race" in ženske platnene Slaice, ki je obdržala srednjeveško obliko tunike z rokavi dunicae ma nicata). ^ načinih krašenja tunike lahko spoznamo prvotne oblike vczenin in vse tehnološke in oblikovne stopnje šivane čipke na otoku Pagu: KAZPLFT { "MICANO")-. V pravilnem zaporedju se izvleče 10'Očeno število (3 - S) navpičnih in vodoravnih niti ter se na ta način izdela mrežico drobnega kvadratastega rastra. Druge niti' ki tvorijo raster, se ohšije. Znotraj le mrežaste strukture H> površine okrasnih motivov zapolnjene s ploščatim šivom. 1 okraski so lahko strogo geometrijskih ali stilizirano rastlinah oblik, ZliEZ CR1ZANO')-, Prazen prostor v tkanini dobimo z izrezov a njem večjega števila niti osnove in volka, kar se pojavlja v pravilneiri rastru. Obrise tako izdelanih kvadratov seobšije, GLASNIK SED 36/1996, št. 1 znotraj njih pa se pogosto doda dVe diagonalni niti. Skupine kvadratov, najpogosteje razporejene v obliki trikotnika ali romba, spremljajo nizi vzporednih poševnih stebričkov. Ti so privzdignjeni od podlage in obšiti z že prej omenjenim zračnim šivom. Zaradi zelo majhnega Števila ohranjenih pred metov, okrašenih s tehniko izreza, je očitno, da je bila ta tehnika zelo kmalu opuščena. RETICEI.A (" RETIČELA" ji j Za otok Pag in za celoten jadranski prostor je značilna izvedba, vezana na platneno podlago, ki jo nekateri imenujejo tudi "prvotna retičela" To je večji, v platno vrezan kvadrat, izpolnjen z osmerokptno "pajkovo" mrežo. Nitke mreže se obsije. okrog njih pa z zračnim šivom oblikuje želene ornamente. l ako izdelane "retičele" na prsnem delu ženske plamene srajce in ob robovih pokrivala so vedno razporejene v linearni kompoziciji. Izdelek s "prvotno reličelo" Pažanke imenujejo "paski leg" ( leg v pomenu ženskega ročnega dela). Nujen dodatek linearnim linijam vseh treh naštetih stopenj čipke je okras v obliki ožjega ali širšega razpletenega ažurja imenovan "gaž1 ali " Štrangld', Raznolikost končne likovne podobe okrasov je rezultat različnih medsebojnih kombinacij manjšega števila standardnih, strogo geometričnih motivov, razporejenih znotraj kvadrata. Najpogostejši motivi so: manjši polni ali vol li krogec ("gitsta" in 1 rt;tka pogačica"), manjši ali večji krog ("kohnnbar , "kohimbarič"), p o lkrog.(" ročelica" ); trikotniček t "meudulica'% romb ("dupla, knra mendulica"), pravokotni ali trikotni listek {"listacič "), cik-cak proge (''žiibiči', "vencič") ter ravna ali neravna štirilistna rozeia. Poseben čar posameznih motivov in celostne podobe okrasa dajejo zobci v obliki majhnih robnih krogcev (le-le V strok ovni čipkarski terminologiji poznamo pod imenom piko ji ali ovitki in se pojavljajo tako v šivani kot tudi v klekljani čipki). Tudi krajše stranice "pokrit obrta v Dalmaciji. Njen prihod na otok Pag sta spodbudili dve ženski srajci, ki ju je našla v Avstrijskem muzeju na Dunaju. Septembra leta 1907 je šola začela uradno delovati Pažanka Nil ki Rakamarič, hči ljudskega učite! ja in prvovrstna čipk arica, je po končanem čipkarskem tečaju na Dunaju postala upravi-teljica cesarsko-kraljeve strokovne šole. Še pomembnejše kol vodenje šole je bilo poučevanje in usmerjanje čipkarie k novim oblikam in vlogam čipke, ki so jih zahtevale riove modne smeri. Vzorci, po katerih so sedaj šivali čipke, so prihajali iz Centralnega tečaja na Dunaju, toda bili so narejeni v tradicionalnih geometričnih ornamentih Ob koncu I. svetovne vojne so vodstvo šole prevzele italijanske oblasti. Čipka poslej ni veljala za avstrijski rokodelski izdelek, ampak se je uveljavila kot italijanska čipka Leto dni po odhodu Italijanov je postala šola zasebna, (Ha 19¿2 pa se je vrnila pod državno upravo. Tedanje oblasti so imenovale zli ravnateljico šote učiteljico Mitinkovie zli slrokovno učiteljico pa M a ruš ko Persen. O pomembnosti šole in vrednosti izdelkov pričajo diplome za sodelovanje na razstaVLih v Parizu in Spinu lela 1925. Šola je prenehala delovati leta 1929, pod pokroviteljstvom Gospojimke udruge za tišči tšavanje hrvat-skof> kučnog obrta pa je pričel leta 1931 ponovno delovati čipkaiski teČLij. Konec leta 193^ je Kraljevska bans k a uprava Savske banovine izdala odlok o ustanovitvi liano vinske čipkarske šole Za v.d. ravnateljice in strokovno učiteljico je bila imenovana Marija Persen, za učitelja risanja Franjo Budak in za učiteljico čipkarstva Manda Pastorčič. Učenke so v času šolanja morale obvladati različne tehnike šivanja in risanje. Že leta 1937 so bili razstavljeni najboljši izdelki na mednarodni razstavi umetno obilnih izdelkov v Parizu, Bogata razstavna dejavnost se je nadaljevala do aprila 1941. saj so čipkarske izdelke razstavljali v Berlinu. Leipzigu, Milanu, Budimpešti, New Yorkii in tudi na domačih razstavah v Zagrebu, Beogradu in na Habu. V času NDH se je šola preimenovala v Državno Čipkarsko školo, vendar je še naprej delala jpo obstoječem učnem programu. I tonoiame učiteljice so postale Nada Tičič, Liha Suič Špero in Mare Riicker. Čipkarske izdelke so ponovno predstavili v Zagrebu, Leipzigu in na Dunaju. Vendar se je zaradi krize, ki jo je povzročila vojna, dejavnost šole zmanjšala Januarja 1941 je zasedel mesto nemški okupator, šolski inventar pa so preselili na varno. Povojni poskusi, da bi šola ponovno oživela, niso uspeli. Leta 1946 je prevzel šolo Zemaljski zavod za kučmi radinost v Zagrebu. Za honorarno uslužbenko in ravnateljico šole so imenovali Josipo Fabijanič. Čeprav je bilo predvideno, da se bo poti k na šoli znova začel, se to ni uresničilo Tako se konča poglavje strokovnega šolskega izobraževanja: veliko čipkarie. ki so si pridobile čipkarske veščine v šoli. je odtlej izdelovalo čipke po naročilu v Cipkar-sko-pletarski zadrttzi. Leta 1948 je prevzela upravo Poljo-privredna zadruga Pag. Zaradi zmanjšanja obsega naročit in slabih pogojev prodaje se je število čipkarie zmanjšalo. Vodilno mesto v poslovanju pa je prevzelo zagrebško podjetje Narodne mkotvotlne. Konec 60. let so naročila usahnila in čipkarice so se morale preusmeriti v izdelovanje čipk na domu. To ji1 tudi pomenilo konec organiziranega čipkarstva. Čipka kot simbol mesta Paga se je upirala pozabi. Leta 1957 so v osnovni šoli Jurij Daluiatinac obudili krožek ročnega dela. Žal pa se poučevanje čipkarstva ne nadaljuje na srednji šoli. m tako zriahie obtiči na začetni ravni, kar m dovolj, da bi sedanje generacije posredovale svoje čipkarsko znan|c bodočim generacijam. Kako pomembno in potrebno je ohraniti paško čipkarsko tradicijo, ki naj temelji na bolj odgovorni in sistematični obdelavi problema, so spoznale članice Društva hrvatskih intelektualki. Na njihovo pobudo in ob podpori Ministrstva zli šolstvo in šport ter župan i j,s kili oblasti se je septembra 199 t pričel čipkarski tečaj pod strokovnim vodstvom učiteljice Urice Orlic. O RAZSTAVI Obiskovalci na otvoritvi so dokaz, da ljubiteljev čipk na Slovenskem ne manjka ali pa so tako veliko število ljudi privabile čipkarice, ki so rade pokazale svojo spretnost ter izvrsten prigrizek z otoka. V dveh razstavnih prostorih (oblikovalec razstave je bil Nenacl Fabjanič) so bile poleg samih čipk na ogled tudi njihove aplikacije, ženske bluze in naglavna pokrivala, žal bolj v dekorativni funkciji 7. blazino, na kateri je bila nedokončana čipka, in stolom nas je avtor skušal opozoriti na mnoge ure, ki jih čipkarica presedi na stolu, preden jc njeno delo končano. Poveč:ivi fotografi] čipkarie sla nam vsaj delno želeli pričarati preteklost, ko je bilo šivanje čipk eno najpomembnejših ženskih opravil na otoku. Za vse, ki se spoznajo na "papiice" naših klekljanih čipk, je bila zanimiva paška pred loga za ovratnife Steklarski izdelki šole \ Rogaški Slatini, postavljeni na čipkaste prtičke. so opozarjali na danes najbolj pogosto funkcijo čipke, samo izdelovanje oz. šivanje čipk pa je bilo prikazano s pomočjo vi d eo k ase te. Predstavljane so bile tudi vse tehnološke stopnje v razvoju čipk na Pagu ter nekateri šolski izdelki in vzorci z različnimi Cvetnimi motivi, ki pa jih čipkarice niso sprejele. Eksponati so bili postavljeni predvsem z estetskega vidika, zalo so obiskovalci po mojem mnenju potrebovali k:«i nekaj predhodnega znanja. Glede na to, da je bila razstava gostujoča in so bile druge dejavnosti na razstavi omejene, bi bila dobrodošla vsaj kronološka razvrstitev čipk ter drobni podnapisi za vse, ki ne poznajo tehnoloških značilnosti in kt jim globina žepov ni dopuščala nakupa kataloga. K:iko s čipko povedati še kaj več in kako jo še bolj približati obiskovalcem, pa še naprej ostaja izziv. 44 GLASNIK SED 36/1 996, šf 1