TRST, sreda 29. avgusta 1956 Leto XII. - Št. 192 (3430) POMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ^*3^338S5y'“ONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-«»* IN »4*3» — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. višine v širini l ti GOHICA: UL S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: /a vsak mm Posim tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal<>zca "1 ^ ' J stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska D. z a VELIK ODMEV SESTANKA MED NENN1JEM IN SARAGATOM KPI za socialistično enotnost v takojšnjih akcijah I sn lažneiše od daljnih nersnehiiv za l/nlitve Vazno je, da se popravi vse zlo, ki je nastalo po razdoru s socialdemokrati - Romita predlaga ustanovitev enotne stranke že pred volitvami Pomanjkanje demokristjanskih komentarjev se tolmači kot znak zmede našega dopisnika) tfavni’ Dren Tudl danes 5e tičceea • dfnet notranjepoli-*tanek 'dJeni* Nennijev se-Klanu „ ^aragatom v Pralo-Vsi z . ^nciji. Seveda s> Pri'»kovaRenjim zanimanjem Je bil ? ■ komentar KPi, ki dn»vu {javljen že v tem 1)1 Rotijo sedežu partije v tainrep egbe Oscure se ie Togliatti1 ■, ? tajništvo KPi, vedn n* navzoč, ker-je tvo ip “,"a počitnicah. Tajniš-thšnjj objaviti v ju- V katerem »Unita« članek, do sesta i Je zavzelo stališče v°o na pod-P°st n: , izkušenj, da enot- zultat idile, temveč re- ^Posni,- .osledne akcije in be.» n at tudi politične bor- ^ Poudarja »Unita«. ta z pi Sl.asilt> KPI polemizira se n PSDx in Pravi' n°tnosti 6- m°.re govoriti o e-z.raz, « jo hkrati vezati hističn- Kajti protikomu-Proti 0 ^ržn.ia in sovražnost ijjjjrdaniziranim delavcem *uiov0’ Vlm voditeljem, prav >n Paborlh Paoreta pomagat »ti, vp za dosego enot t. * 0(1 JT • i'rni.,1 .. ..rt,. iz z.raz, « jo hkrati vezati Pistijp- m-. Kajti protikomu-Proti . Pjfžnja in sovražnost la OPhrgani’i — *“ J ’..........~ »atovi V!m Pri “ «»e Boiti^Ponh __ M.. v,žtia da iznad vsega je f,tUp P?'itična vsebina spo-, žneišeln ,zbližanja. Zato je ?«ktiv ; °d očdaljeniii per-• Volu Programov za no-if|>> centr6, .da se desničar-krajinp. lztrSajo občine in etlot„""e, d H se manifestira >tn0st ’ da se manifestira » ■• da ~V ^otl'anjih komisi-u^ciie 6 odstraTi‘io diskri-a vm- maccarLLstičiii o-.^Je t;„z članku se obsoja ?* ga ima-<(Upanje* k‘ s«? >1». >?ClaldemffJ° v sebi uredniki S ip^ratske ,,I.a Giiisti-t »■ ba e, .1.ki meščanskega 1 '° i, . uci oni socialisti, Konč,, ^ bolezni nalezli«. Psi p°udarit V ^'anku ponov-k, tike - važnos t vsebine ?‘‘i v •““.‘»osti. ki mora del Vsebinnn‘C' enotna' kajti ni, Vci o moi'ajo . poznati Seniki kmetj- uradniki, v«- Pazljiv "« po-S4CioiiZahju' J, ’ . ga je vest dii s athokri!?** W)pialisti in de *.sirtnja'^arveselila 'er bpčin °dbe •,Npn,n|jem gle-'Mnl* objavljan? listlčne^a lop-kh s sklanja vesti o se-gla? nh, T« S*alon> v Pra-fcf' daEsp"J ip žanikal dr, ki sestal z J® Plav tako še ippi; saragat PIETRO NENNI vedno na dopustu v Chamo-nixu v Franciji. Tudi Nenni je zanikal vest, da bi ga bil Togliatti nujno pozval na sestanek zaradi razgovora s Sa-ragatom. «Jaz sem tu. da se odpočijem in da napravim kakšen izlet v hribe, če bo lepo vreme«, je dodal Nenni. Pač pa se je oglasil tajnik PSDI Matteo Matteotti, ki je bil nedavno v Jugoslaviji in ki je sedaj v Cortina d'Ampez-zo, kjer nadaljuje svoj dopust. Med drugim je rekel, da se na podlagi zadnjih dogodkov lahko samo .želi, da bi prišlo do nadaljnjih korakov kljub objektivnim težavam in zaprekam. Poudaril je, da so v zadnjih mesecih dozoreli «pozitivni elementi za zbliža-nje med obema socialističnima strankama tako glede sestave občinskih odborov, kakor tudi glede parlamentarnega delovanja. Socialdemokratski prvak Vigorelli je pokazal manj navdušenja in dejal, da je Socialistična enotnost predvsem politično dejstvo ne pa rezultat posameznih pobud. Dodal je, da bo morala socialistična stranka v Italiji načeti razpravo na e-' nakopravui podlagi s Krščansko demokracijo. Nennijev poslanec Pieracci-ni je*./javil, da bo potrebno izdelati skupno programatič-iio platformo za bodočo združeno stranko, ki ne bo vsebovala samo demokratično reformo države, temveč bo težila h graditvi socializma v državi, pri čemer se bo morala izogniti nevarnosti ma-ksimalizma in l-eformizma. Drugi Nennijev prvak, poslanec Mazzali, pa je mnenja, da j'č sestanek v Pralognanu samo- del' tistega procesa, ki se dogaja v državi ter da gre pri vsem tem za povečani pritisk na krščansko demokracijo, nikakor pa za popuščanje. Saragat. ki-je prišel iz I.u-risie v Rapallo, kjer bo o-stal do jutri, ni dajal nobenih izjav več. Pač pa so se raznesle govorice, da bo v zvezi e sestunkom v Pralognanu v kratkem podal cista vko. Govorice so • v- zvezi s Saragatovim namenom, da izstopi iz vlade, že pred meseci in 'je tedaj ostal v vladi samo zaradi Segoijevega nagovarjanja. Nadvse zanimive so izjave socialdemokratskega ministra Rbrnite, ki je dejal; »Moje srce starega socialista se veseli, ko poudarjam, da so napori, ki so jih storili vsi oni, ki so kot jaz bili prepričani, da položaj v Italiji ne more biti deblokiran brez. združitve obeh socialističnih sfauk, prišli na konkreten teren. Združitev mora zajeti tudi manjša socialistična gibanja. Na političnem terenu pa bi spričo bodočih političnih volitev morali s-ocialisti postaviti enotno socialistično listo. Na sindikalnem področju socialisti ne morejo nadaljevati z borbo v različnih organizacijah.« Podtajnik PSDI Tanassi je v svoji izjavi dejal, da zhlizanje med PSI in PSDI ne bo imelo za sedaj posledico izstopa socialdemokratov iz vlade. Dejal je, da st* mu to sporočila Saragat in Matteotti s katerima je govoril po telefonu. Člani izvršnega odbora PSDI se bodo sestali v petek. Namestnik tajnika francoskih socialistov Commin, ki bo prišel v Rim pojutrišnjem, se bo sestal s prvaki PSDI Rossijem. Romdo, Vigorellijem in Zagarijem in s prvaki PSI Santijem, Bassom, Pertinijem in Lombardijem. Kot zatrjujejo bo imel sestanke tudi s Magnuntjem od USI, Codigno-lo in Silonejem. Od drugih strank so razni voditelji dali izjave o sobotnem sestanku, o čemer smo poročali ze včeraj, dodajamo le, da monarhisti in fašisti zmanjšujejo važnost sestanka, medtem ko voditelji KI) so molčijo. Kljub pomanjkanju demo-k”.stjanski|i komentarjev se g ivori, da Gonnellova struja piipravlja napad proti Fanta I.oiju, ker da sestanek med Sa-ragatom in Nennijem pptrjtiie pravilnost Gonnellove politi- ke in da postaja vedno bolj jasno, da je Fanfani kriv za to da je zašla krščanska demokracija v slepo ulico. Novinarska agencija, ki izraža mnenje katoliške levice, trdi, da je KD pozitivno že rešila, vprašanje sodelovanja s socialisti, ker sodeluje s Sa-ragatom. Demokristjanski desničarji pa so zaskrbljeni, ker so mnenja, da so laže držah ravoiotežje z majhno Saraga-tovo stranko s pomočjo Mala-gcdija in njegove Confindu-strie. Govori se, da nameravajo začeti pogajanja z monarhisti, toča le s pogojem, če bi spremenili ime stranke. V inozemstvu tudi danes budno spremljajo proces združitve obeh socialističnih strank- Največ prostora posveča temu francoski tisk, «Humanite» objavlja vest iz Italije pod naslovom tcSara- gat zahteva od Nennija, naj razbije akcijsko enotnost s komunisti«. «Franc Tireur«, za katerega se trdi, da izraža socialistične težnje, pa piše. da se bo Nenni odtrgal od Togliattija prav toliko, kolikor se bo približal Sara-gatu ter da danes v Italiji ni več možnosti za ljučsko fronto. Reakcionarni «Figaro» piše o «diaboličnem gospodu Nenniju, prepričanem in zvitem marksističnem strategu«. «Združitev obeh strank, piše list, bo povzročila zelo važne politične spremembe, predvsem v parlamentu, kjer se bo koalicija centra pomaknila na levo. Ta koalicija bo zajela levo krilo, krščanske demokracije, republikance in socialdemokrate in Nennije-ve socialiste, KPI bo ostala izolirana na levici, MSI, monarhisti ter liberalci pa na skrajni desnici.# Kot poroča dopisnik Anse iz Beograda je v zvezi z vprašanjem združitve PSI in PSDI neki ožji Kardeljev sotrud-nik izjavil: »Ponovna združitev italijanskih socialistov predstavlja pozitiven dogodek v okviru one združitve socialističnih sil vsega sveta, ki je najboljše jamstvo za uresničenje socializma, čeprav je potrebno šele poznati pogoje te združitve in počakati na njene posledice v notranji politiki Italije«, A. P. VARŠAVA. 28. — Witold Jarosinski. dosedanji pdljski minister za prosveto, je postal sekretar centralnega komiteja'KP Poljske. WASIlINGTON, 28. — Predsednik Kisenhocver je davi odpotoval s polotoka Monte-rey, kjer je prebil pet dni odmora v \Vashiugtonu. Kitajski odgovor zaradi sestreljenega letala LONDON, 28. — V Foreign Officeu st je zvedelo, da je britanska vlada danes dopoldne sporočila Washingtonu odgovor kitajske vlade glede sestrelitve ameriškega izvid-niškega letala ((Mercator# nad Kitajskim morjem v preteklih dneh. Čeprav vsebina odgovora ni znana, se venčar misli, da kitajska vlada vztraja pri že izrečenem stališču, po katerem so kitajska letala dejansko napadla na kitajskem teritoriju neko Cang-kajskovo letalo, medtem ko nima nikake vesti o usodi a-meriškega letala. Parlamentarci Bolgarije pridejo v Jugoslavijo BEOGRAD. 28 — Vprašanje obiska delegacije bolgarskega sobranja se je sedaj uredilo in bo bolgarska parlamentarna delegacija prispela v Jugoslavijo 22. septembra. Sukarno prispel v Moskvo MOSKVA, 28- — Predsednik indonezijske republike Sukar-uo je prispel no uradni obisk v SZ. Na letališču v Moskvi ao g* sprejeli vsi glavni sovjetski voditelji, tako pred-, sednik vlade maršal Bulga-nia. Nikita Hrušcev,- Mikojan. Malenkov itd. Odkritje angleških vohunov v Egiptu, medtem ko določajo kraj in datum pogajanj Gre za obširno vohunsko mrežo, Ker aretacije se množijo od minute do minute - Dva tajnika britanskega veleposlaništva izgnana - Izjave Menona in Dullesa KAIRO, 28. — Egiptovski veleposlanik v Londonu je danes osebno izročil odgovor predsednika Naserja predsedniku «petih» Menziesu. Predstavnik veleposlaništva je ta-koi nato izjavil, da je Naser pristal n.; pogajanja s petimi. N»to se je ob 14-45 sestal odbor petih, ki je sejo prekinil ob 15.20 in se ponovno sestal ob 17.30. Predstavnik odbora je izjavil, da je Men-zies izročil danes popoldne e-gipiovskemu veleposlaniku v Londonu pismo za predsednika Naserja glede datuma in kraja sestanka. Isti predstavnik je dejal, da je odbor sejo preložil na jutri in popoldne razpravljal o praktičnih vprašanjih v zvezi s prekopom. V Kairo se poudarja, da je Naserjev odgovor dokaz želje za mirno rešitvijo vprašanja, da P« "a m“re b,ltl govora o kršenju egiptovske suverenosti. Pripominja ve nadalje, da je Menzies z veliko natančnostjo zbiral besede v svoji poslanici Naserju, da . bi omogočil pozitiven odgovor. Tudi procedura ni mogla biti krajša, vsaj z e-giptovske strani. Naser bo osebno sodeloval pri razgovorih s petimi in že sedaj je precej gotovo, da bo do sestanka prišlo v Kairu, ker ni verjetno, da I>i mogel v sedanjih okoliščinah predsednik republike zapustiti prestolnico. Sedaj se predvide- I vajo novi stiki s petimi, da bi uradno dokoliči kraj in datum sestanka. Govori se, da je Menzies predlagal za kraj sestanka Ženevo ali Rim, datum pa naj bi bil čim bližj'. Vendar pa Menziesovo pismo ni bilo Objavljeno. Kritna Me-nno je V tej zvezi izjavil (la n koli ni dvomil v pozitivnost oogovora. »Potrebno pa je u-poštevati stališče Egipta je poudaril kar bo že samo po sebi prispevalo k reištvi vpra šanja. Dokazati moramo, da znamo biti potrpežljivi. Postavljati egiptovsko stališče na drugo mesto bi bila napaka Potrebno je proučiti vprašanje z vseh strani in l-skteno upam, da bo rezultat miroljubna rešitev. Precej zanimanja je vzbudila aretacija dveh angleških državljanov v Kairu pud obtožbo vohunstva. Gre za novinarja Jamesa Swinburna in Charlesa Pittucka. Priznala sta — kot poroča kairski radio — da sta sorjelovala _ 4 tajnikoma britanslcega veleposlaništva v Kairu. Zbirala sta informacije vojaškega ;n gospodarskega značaja n se sestajala z bivšimi politiki. Radio je poročal dalje, da je egiptovska vlada zahtevala odstranitev in odhod obeh angleških diplomatov, kar se je tudi zgodilo. Glav- ni ravnatelj za informacije Abdel Kader Hatem pa je izjavil, da so bile danes are- tirane nekatere druge ožete, egiptovske in tuje. Število teh oseb raste od minute do minute. Hatem ni hotel povedati imen, dokler ne bo preiskava končana, ki jo vodi glavni državni pravd-oik. Povedal je le, da so o-blasti zapleni,e miline vojaškega značaja«. Predstavnik britanskega veleposlaništva je nato izjavil novinarjem, da veleposlaništvo rncesar ne ve o vohunstvu ter da energično protestira proti zahtevi za odstranitev obeh tajnikov. Tudi iz Londona poročajo, da je predstavnik Foreign Oftieea izjavil: «Ne more se zamisliti, da bi dva ciana britanskega veleposlaništva mogla opravljati delo lake vrste.« Eden izmed diplomatov je trgovinski tajnik, drugi pa sef urada za vizume. V VVashingtonu je Dulles v zvezi s sueško krizo na tiskovni konferepei izjavil, da obstaja možnost, da se bosta obe stiunki sporazumeli glede »praktičnega dela u-činkovitega delovanja prekopa bre.: političnih vplivov«. Dejal je dalje, da je Naser s pristankom na sestanek z odborom petih prispeval k rešitvi vprašanja. Ta prispevek je toliko bolj očiten, kolikor še med londonsko konferenco to ni bilo prav gotovo. Pri tem je poudaril »globoke razlike, med statu- PO POTEKU ULTIMATA EOKA ZA PREMIRJE ANGLEŽI SO NAS PRISILILI ODGOVORITI Z OROŽJEM Harding izjavlja, da so hoteli ciprski patrioti s ponudbo premirja samo pridobiti na času, in ponavlja trditev, da je bil Makarios pravi voditelj »teroristov* NIKOZIJA, 28. — Danes zvečer je organizacijo EOKA raztrosila po Nikoziji letake, s katerimi odgovarja na objavo dokumentov, s katerimi hočejo britanske oblasti dokazati sodelovanje nadškofa Makariosa z grško . ciprskimi nacionalisti. Letake je podpisal Digenis. »Naš odgovor bo prišel po orožju, ki gu moramo po Angležih prisiljeni zopet vzeti v roke,« je med drugim napisano na letaku, ki dostavlja: «Se nadalje trdimu, da ?e je treba pogajati z nadškofom Ma-kariosom na podlagi jireillo-gov, ki jih je on postavil.« Guverner Harding pa je odgovoril na kritike, ki mu očitajo. da je zahteval predaio ciprskih patriotov takoj( po pobudi EOKA za premirje. Tako je dopisniku AFI’ dejal: «C-e je EOKA proglasila premirje, se je to zgodilo zaradi tega, ker je bila preveč oslabljeni in je imela potrebo, da pridobi na času in tako zopet zbere svoje sile. Očitno je: bolj ko bi se premirje zavleklo, bolj bi bilo v korist EOKA. Organizacija je .namreč .hotela doseči, da bi 'aliko z grožnjo, da se po novno povrne k nasilju, pritiska na morebitna pogajanja o prihodnosti Cipra. Nam n> nikoli šio za pogajanja pod tezo groženj. Ce bi sprejeli premirje, za katero je EOKA prevzela pobudo, tedaj bi bili priče razvoju kampanje za povrnitev nadškofa Makariosa, medtem ko pa mi verno, da je bil ta podpihovalec in pravi vodja teroristov. Gotovo je, je zaključil Harding, da če se bo nasilje obnovilo, se bo kakršna koli politična rešitev ciprskega problema zakasnila in postala se težja.« Do prve akcije po preteku ultimata za premirje, ki je potekel opolnoči med po-nedeljkom in torkom, je prišlo danes popoldne v l.arna- ki. Nekdo je zagnal bombo proti neki hiši. toda bilo je ie malo škode. Ro tej akciji je policija aretirala nekega 18-lctnega Ciprčana. Vožnjo z motorji in kolesi so v Lar-naki prepovedali v urah od 19. do 4. zjutraj. To noč je prišlo v zahodnem delu Nikozije do močne eksplozije. Eksplodirala je botrina v vrtu neke hiše, ki jo imajo zasedeno Angleži. Žrtev ni bilo Danes so cipreke oblasti izvedle preiskavo v stanovanju in zdravniški ordinaciji dr. Temistokla Dervisa, župana Nikozije. Dervis se ni smel oddaljiti iz svojega stanovanja ves čas poizvedovanja, s katerim je bila v zvezi preiskava, v njegovem stanovanju in ordinaciji. Oproščen je bil šele danes zvečer. Britanske oblasti so sporočile, da je šest Ciprčanov, ki so bili obsojeni na zaporne kazni, danes z letalom odpotovalo v Anglijo, kjer bodo odi-edeli še ostali čas, ki jim manjka do prostosti. Med temi je tudi Renos Kyriaki-des. brst škofa Kvprianosa iz Kvrenie. ki je bil marca meseca deportiran na Sejčel-ske otoke skupaj z Makario-som. To se dogaja zaradi tega, trdijo britanske oblasti, ker je v ječah na Cipru bilo že več primerov nediscipline, zla-.ti v centralnem zaporu v Nikoziji. Premeščanje drugih zapornikov v Anglijo pa je odslej odvisno od tega, kar se bo zgodilo v nikozijskem zaporu. V Londonu pu menijo, da gre pri teh zapornikih za nekatere ljudi, ki so v zvezi z. objavo »Digonisovega d nevnika« Britanska liberalna stranka je danes objavila poročilo, v katerem graja vlado, da je smatrala ponudbo EOKa za premirje kot ponudbo za predajo. Liberalci sicer obsojajo terorizem, je rečeno v poročilu, vendar pa menijo, da bi morala c.ati britanska vlada voditeljem EOKa in drugim osebnostim na Cipru polna zagotovila, da bi se pogajanja lahko obnovila. som panamskega in sueškega prekopa«, ker da je bil sueški internacionaliziran, panamski pa da je nacionalna pomorska pot«, žjaradi tega, da imajo samo ZDA suverene pravice nad področjem panamskega prekopa ter da ne ubstajo nobena mednarodna pogodba, ki bi dajala kateri koli državi posebne .pravic* nad prekopom razen e-ne same pogodue, ki -dovoljuje Angliji pravico plačevanja istih tranzitnih tarif, ki jih plačujejo /,DA, Nato je Dulles še govoril o vsebini svojih razgovorov z japonskim zunanjim ministrom Šigemicujem in o ameriškem letalu, ki je bilo sestreljeno nad kitajsko obalo. Sovjetski veleposlanik Ki-seljev je bil sprejet tudi du-ues pri Naserju in . po sestanku ponovno poudaril sovjetsko stališče, da mora uiti vprašanje ri Seno «t> skladu z načeli listine OZN m na pod,(upi spoštovanja suuerc-ni/i pravic Epi p ta v njej/onem svojstvu absolutnega lil zukonitei/a lastnika prekopa x jamstvi svobodne ulov b e za vse države koristnike«. Surin se je vrnil NEW YORK, 28. — Namestnik ministra za 'kulturo SZ Surin je to noč z letalom odpotoval iz New Yorka v Moskvo. Mudil se je v ZDA dva tedna ter obiskal Holly-wood. Sevtal se je z raznimi predstavniki ameriške kinematografije ter se dogovarjal o eventualni izmenjavi igralcev in filmov s SZ. V prihodnjih mesecih bodo nekateri ameriški predstavniki obiskali Sovjetsko zvezo. PO R/IZPIlSTlf HrnifHlffllSTlfiftlE STRANKE IVKMf.llF. Po mnenju centralnega komiteja KP SZ gre za krepitev nemškega militarizma JVvniHltH komunistična stranka ho imela vedno podporo K/j in drugih mirol jubnih držav Evrope MOSKVA. 28. — Centralni komite sovjetske KP je objavil posebno izjavo o prepovedi komunistične partije v Zahodni Nemčiji. V tej izjavi je rečeno. »Centralni komite komunistične partije ZSSR smatra prepoved komunistične stranke Nemčije, ki so jo izrekle oblasti Nemške zvezne republike. za protiljudsko dejanje, ki krši elementarne pravice in svobodo nemškega ljudstva. Ta ukrep bo samo okrepil nemški napadalni militarizem, ki spravlja v nevarnost evropsko varnost in more samo povečati mednarodno napetost.« »V svoji izjavi obrača centralni komite KP SZ pozornost nemških zveznih oblasti na dejs’VO da «taki ukrepi pač samo onemogočajo zopetno zedinjenje nemške države na miroljubni in demokratični podlagi« in tudi sicer samo zavirajo rešitev nemškega vprašanja. Izjava nato dostavlja: »Ker je bila zktrtS svoboda ‘ ifra-žanja in delovanja strank ter demokratičnih organizacij, potem ‘ni treba govoriti o svobodni odločitvi Ifemcev v nemškem vprašanju.« Potem ko trdi, da pod takimi pogoji razprava o splošnih volitvah v vsej Nemčiji nima nikakega smisla, se izjava takc.le nadaljuje: ((Nemški militaristi nočejo zopetnega zedinjenja Nemčije z miroljubnimi sredstvi in se pripravljajo, da bi dosegli zedinjenje z vojno. Prepoved KP Nemčije napoveduje enake ukrepe proti drugim nemškim demokratičnim strankam in pa uvedbo fašizma.« Izjava CK KP SZ se zaključuje z izrazi solidarnosti z nemško komunistično stranko, ki »bo vedno uživala podporo Sovjetske zveze in drugih miroljubnih držav Evrope«. CK enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije pa je objavil deklaracijo, ki pravi, da je zahodnonemška vlada dala težak udarec nacionalnim interesom nemškega naroda, miru in vzajemnega razumevanja s tem, ča je sprejela zakon o splošni vojaški obveznosti in prepovedala KP Zahodne Nemčije. Sporočilo dodaja, da se za-hodilonemška vlada «boji misli na miruljubno tekmovanje med obema nemškima državama«, in zagotavlja, «da se bo nemški narod vedno boril proti prepovedi zahoč-nonemške KP in proti zakonu o uvedbi vojaške službe v Zahodni Nemčiji«. CK e-notne socialistične stranke Vzhodne Nemčije smatra, da je v sedanjem položaju »potrebna enotna akcija vseh delavskih organizacij v Nemčiji« in poziva zahodnonemške socialne demokrate na ekupno akcijo z enotno socialistično stranko. CK enotne socialistične stranke na koncu opozarja, da je soeialno-demokratska stranka sedaj v Zahodni .Nemčiji ečina legalna delavska stranka v federalni republiki in da so zatorej njene odgovornosti toliko večje. Telefonski razgovor med tečajema MOSKVA. 28. — Sovjetski znanstveniki, ki delajo na sovjetski antarktični hazi. so imeli včeraj približno polurni telefonski razgovor s svojimi tovariši na ladji »Ob«, ki se nahaja na drugem koncu zemeljske oble v arktičnih vodah. Kljub ogromni daljavi 20.000 kilometrov je bilo sprejemanje dobro. Vreme, neurja... RIM, 28, — Medlem ko je v zadnjih dnevih doživela .v mnogih delih Italije temperatura znatne padce, se marsikje vročina ni zmanjšala, ponekod je celo narastla. Ponovno pa je postalo toplo v nekaterih severnih predelih. Tako so danes v Bocnu m Tridentu zabeležili najvišjo temperaturo 30.2 oziroma 30.4. Tudi v Trstu je bila današnja najvišja temperatura kur visoka: 31 stopinj. Sicer pa so od večjih mest zabeležili danes najvišjo temperaturo v Potenzi s 36.4. Drugod po so zabeležili sledeče temperature nad 30 stopinj: Bari 35. Rim in Palermo 35.5, Bologna 35.4. Cagliari 34-S, Campobasso 34.5, Neapelj in Florenca 34.2, Aguila 33.9, Perugia 33. Messina 31.8, Pivi 3i, Pescara 30.6, Ancona 30.4, Reggio Calabria 30. V Catanii, kjer je bila do nedavnega posebno visoka temperatura, se je zdaj za spoznanje znižala in danes ni dosegla niti 30 stopinj: 29.5. TOKIO, 28. — Zaradi silnih nalivov v sredi in na severu japonskega otoka Kyu Syu je izgubilo življenje 9 oseb, na tisoče stanovanj pa je bilo poplavljenih. Meteorološke postaje domnevajo, da bo dež trajal do jutri in bati se je, da bo neurje zahtevalo še druge žrtve. I.AUSANE. 28. — Posebno hud orkan je razsajal nad nekaterimi švicarskimi pokrajinami ter povzročil veliko škodo, čeprav človeških žrtev ni bilo. Vihar je razkrival hiše, pulil drevesa ter lomil telegrafske drogove in počobno. BOČEN, 28 — Po 64-urni prekinitvi je bil danes ob 13. uri zopet vzpostavljen promet po enem izmed tirov železnice čez Brenner. Zaradi necavnih neurij ie namreč železnico zasul plaz. Jutri bodo očistili tudi drugi tir. Promet po cesti gre nemoteno. Velikanski biser TOKIO. 28. — V neki školjki, ki so jo japonski lovci biserov ujeli v Arafurskem morju severno od Avstralije, so našli biser neprecenljive vrednosti, ki ga smatrajo po velikosti za tretjega na svetu. Biser ima čez dvzt in pol centimetra premera ter tehta 16 karatov. V A1,?.!R1) 1MIKAKF, SPREMEMBE Vsakodnevni spopadi s številnimi mrtvimi Nobenih stikov francoske vlade z uporniki, dokler v vsem Alžiru ne «zavlada red* Mednarodno geofizično leto GRENGBI.E, 28. — Z eksplozijo v nekem jezeru približno 8 km od Col du Gaiibier se je včeraj pričelo »mednarodno geofizično leto« ob sodelovanju francoskin, nemških, italijanskih in japonskih znanstvenikov. Znanstveniki so izbrali omenjeno jezero kot področje ža svoje poizkuse, ker je dovolj oddaljeno od obljudenih krajev. Na dno jezera so položili tono eksploziva, ki je ob eksploziji dvignilo steber vode 50 metrov visoko. 5 „braceros“ mrtvih zaradi nečloveškega transporta MEHIKA. 28. — Včeraj ie z neke ladje skočilo v vodo 40 »braceros« (mehiški poljedelski delavci), ki so bili izgnani iz ZDA. Pet od njih je utonilo. Ker so prišli v ZDA ilegalno, so tamkajšnje oblasti izgnale 500 »braceros«. ki so jih natrpali na neko ladjo, na kateri bi lahko potovalo kvečjemu 100 ljudi. Ko se je ladja ustavila v Tam-picu. so nekateri delavci prosili kapitana, da bi smeli ladjo Zapustiti, česar pa ta ni dovolil, zato jih je kakih 40 skočilo v vodo. Tisk in javno mnenje v Mehiki obsojajo severnoameriške oblasti ter jih obtožujejo, da so depor-tirale omenjene delavce na nečloveški način. ALZIR, 28. — Francoske o-blasti javljajo, da je skupina upornikov v nedeljo ugrabila | štiri -civilne osebe, ki so se peljale z avtomobilom po neki I samotni cesti. Vsi štirje so | bili Evropejci. Eden izmed u-I pomikov je odpeljal skoraj do mesta Tlemen ženo ene-. ga izmed štirih ugrabljenih j Evropejcev, ki je bila tudi v avtomobilu. Včeraj so francoske čete v nekem spopadu v okrožju Co-stantine pobile 65 upornikov. Danes pa so v severnem delu področja Constantine polhih kakih 14 upornikov, aretirali pa kakih 10 osumlje-|nih oseb. V nekem spopadu Cim,i< ornim v m vi inv ur O stikih z in notranjih Jugoslavijo vprašanjih BUDIMPEŠTA, 28 — Medtem ko je madžarski ministrski predsednik Ilegkdues.. govoril ‘med drugim, p tazvoip st kov med Madžarsko in Jugoslavijo v svojem nedeljskem govoru v Nagvkaniszi, pa je sekretar madžarske komunistične partije Ernol Geroe napisal poseben članek za moskovsko «Pravdo», kjer se tudi dotika tega vprašanja. Geroe pravi, da je osnova madžarske politike v tem, da se zmanjša napetost v svetu in da se še naprej krepi mir.. Po njegovih besedah bi bili stiki in odnosi med Madžarske in Jugoslavijo po normalizaciji še plodnejši, če bi se upustavili tudi stiki med madžarsko in jugoslovansko partijo, Ko piše o notranjem razvoju na Madžarskem, opozarja Ge-rot predvsem na to, da je ob nedavnem dogajanju na Madžarskem bilo zapaziti (inek ii omahovanja« glede tega katera je pravilna politična linija. Geroe je dal poudarka tudi »Ljudski patriotični fronti«, ki da ima važno vlogo v razvoju socialistične demokracije Po njegovih besedah je vloga te fronte v zadnjem času oslabela, ker so jo po eni strani — kot pravi Geroe -podcenjevali, po drugi strani pa so jo hoteli »desni sekta-št« postaviti nad partijo,. «Za čimvečjo samostojnost Ljudske patriotične fronte se je zavzemal bivši ministrski predsednik Imre Nagv, ki je bil 18 t. m. sicer znova sprejet v partijo pod pogojem, da sprejme tudi njeno sedanjo n-ni’o. Geroejeve besede o delnih sektaših se verjetno nanašajo na Nagyja.j, Prvt, sekretar . majjžarske partije jji#e Jmlt o taškem, odnosu do sovi nldemokrntov," ki s t) se prjdt užili komumstič* ni partiji. «Bile so tbžnje, da jih potisnejo v-ozadje — prn- v Geroe, toda te napake so bile sedaj popravljene s tem. de so bili nekaleri bivši socialdemokrati kooptirani v CK in izvoljeni v Politbiro, neka-ter pa so bili postavljeni na važna mesta«. C) politiki na vasi pa piše Geroe v bistvu takole «Tre bi je izkoristiti ogromne rezerve, ki jih pomenijo mali kmetje, p. praviti je treba napake v odnosu do srednjih kmetov, p.oti velikim kmetom pa r.i treba zaostrovati borbe, ohraniti pa je treba vso budnost.« $ $3» EHNiOE GEROE r,a področju Orana pa je padlo 6 upornikov. F'rancoska vlada namerava imenovati novega poveljnika francoskih sil v Alžiru. V Alžiru se sedaj mudi državni tajnik za vojsko Max Lejeune, ki proučuje vojaški položaj. Razen tega proučuje alžirsko I problematiko parlamentarna delegacija. Na večer pred o-tvoritvijo nacionalnega kongresa je vodstvo radikalne stranke zahtevalo, naj vlada ustavi sovražnosti v Alžiru in začne uresničevati federalne odnose med metropolo in Alžirom. Gencjalni sekretar Robert Lacoste pa je v nekem intervjuju izjavil, da francoska vlada ne želi vzpostaviti stika z alžirskimi uporniki, dokler v vsem Alžiru ne bo ((zavladal mir«. Včeraj je imet maršal Juin v Vichvju tiskovno konferenco o temi «F'rancija in Severna Afrika«. Maršal Juin je zavzel v tem vprašanju jasno stališče, medtem ko ga doslej ni hotel izraziti zaradi svoje funkcije vrhovnega po-■"veljnika.c srednjeevropskega sekto rja , NATO. «Rešitev alžirskega problema je v široko' decentralizirani francoski federaciji,« je dejal Juin. Ker je sedaj maršal «prost človek« in ima torej tudi popolno svobodo izražanja, danes vsi listi komentirajo to njegovo stališče v prilog federalistične rešitve za Severno Afriko. «France Soir« piše med drugim; «V maršalu Juinu je opazna neka evolucija. Doslej se je samo večji del socialistov, poleg generala De Gaulla in Reneja plevena, pokazal naklonjen federalistični rešitvi za Alžir.« ((Pariš Presse« pa piše: »Maršal se je postavil ob stran tistih, ki menijo, da ni prikladno zagrizeno vztrajati v politiki integracije, ki jo zagovarja Jucques Soustelle.« Na splošno so politični o-pazovalci mnenja, da bi besede maršala Juina lahko vplivale na zmerne stranke, ki sicer v vladi ne sodelujejo, pa vendar podpirajo ministrskega predsednika Molleta v njegovi alžirski politiki ter akcijo, ki jo vodi v Alžiru Robert Lacoste. Juina, ki se je rodil v Alžiru in je tudi velik del svoje kariere napravil v Severni Afriki, smatrajo za izvedenca v alžirskih vprašanjih. Stališče, kot ga je on izrazil, bi torej lahko imelo določen odmev v vrhovnem štabu vojske. MHMOKSKl DNEVNIK — 2 — 29. avgust* 19« VREME VČERAJ Nalvišia temperatura 29. najrtiž->a 22.4, ob 17. u*ri 28.4, zračni tlak 1011.9, stanoviten, veter 3 km na uro aeverozahodmk. vlača 66 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25.2. mmmm / ]r / IVA L UP? W\p7 1 :.Fj/ — ilm Dar.es, SREDA, 29. avgusta Obel Janeza Krstnika, Zeli poslopje, na popiavila na pisarniške potre! *či.ie ud Včeraj te je : :vč sestat odbor pokr'iin-kega sveta, ki pravnih vpr i>»r j.n. Takrat bo prišlo tudi do imenovanj na posamezna mesta v pokrajinski upravi, kar ne bo zaradi sesta/e pkra an-ki-g > sveta prive l’o do n men.h težav. Zelo živahno aktivnost je v zaonjih dneh pričeli KD, ki se pripravlja na pokraj.nski k. ngres, ki bo od 6. do 7. oktobra. Od 1. do 20. septembra bodo v sekcijah izvolili okrog 100 kandidatov-delegatov, ki bodo odločali o bodoči demo-kri.stjanski politiki. Protestno qibanje delavcev prekvalifikacijskih tečajev Delavci prekvalifikacijskih tečajev, ki delajo na visokem zvoniku cerkve sMadonna del Mare«, že dalj časa zahtevajo doklado za nevarna dela. Ker vočstvo sploh ni hotelo ugoditi njihovi želji, so sklenili, da bodo prekinili delo. Vodstvo je reagiralo s tem, da je poslalo na kraj delovodjo, ki je znan po pvojem krivičnem nastopanju proti delavcem in po pretirani strogosti, z nalogo, »da napravi red«. Delavci so sedaj zagrozili, da bočo takoj prekinili delo, če vodstvo ne odpokliče delovodje. Tedaj je delovodja poklical na pomoč inženirja ter mu dejal, da sta vznemirjenosti kriva dva delavca, ki ju je nato inženir takoj suspendiral. Ostalim delavcem pa je inženir zagrozil in jim dejal, ali naj delajo ali pa da jih bo odpustil. Delavci pa se niso prestrašili in so zahtevali, da inženir prekliče suspenzijo obeh delavcev. Inženir je nato odredil, naj se delavca javita pri ravnateljstvu prekvalifikacijskih tečajev in doslej ni znano, kaj se je delavcema pripetilo. Izlel FiOM v Bencike FIOM priredi na povabilo Delavske zbornice iz Benetk 2- septembra ob »zgodovinski regati« izlet z avtopulmanom v Benetke- Izlet stane 1201) lir- Delavska zbornica v Benetkah bo dala izletnikom na razpolago teraso na svc-jem sedežu s katere bodo lahko gledali regato. Odhod iz Trsta s Trga Garibaldi ob 6. uri, povratek v Trst okrog 24. ure. Prijave sprejemajo notranje komisije v tovarnah in FIOM v Ulici Zonta 2. da so dopolnili 20 let starosti; b) da so vsaj 6 mesecev izdelovali ali popravljali stroje v strojni tovarni in da so vsaj 18 mesecev delali pri strojih na trgovinskih ali vojnih ladjah, ali pa da so pluli 24 mesecev ter delali v strojnih oddekih. Pripravniki _ za strojne kapitane, ki opravijo z uspehom izpit aspirantov -strojnih kapitanov, se lahko vkrcajo kot tretji strojni oficirji na ladjah na kateri koli progi. Ce pa so dopolnili 21 let starosti in če to opravičujejo plovne potrebe, se lahko ti aspiranti vkrcajo na ladjah kot drugi strojni oficirji, za kar pa jih mora pooblastiti pomorsko poveljstvo. Odlok predsednika republike določa še nekatere druge podrobnosti, ki se tičejo prakse v plovbi, spopolnjevalnih tečajev in činov. Vodstvo to, kar ni uspelo niti fa iistom. ški podružnici omenjene bančne ustanove poleg rednih operacij delala .tudi izredne in nedovoljene " operacije. Obtoženi Pappucia je na zasliševanju pred sodiščem obrazložil način teh operacij: kako je Zimatore dajal posojila svojim klientom za razne kupčije, ki jim v največ primerih niso uspele, in kako je bilo nato treba jemati denar iz tekočega računa ZVIJ, da so mašili luknje. Priznal je, da je on odgovoren za tehnično izvedbo teh manipulacij, ki mu jih je naročil Zimatore; v svojo o-brambo pa je uvodoma poudaril, da je bil le navaden uradnik in ne javni funkcionar. Zimatore je izjavil, kar je potrdil tudi glavni direktor, da ni bančni strokovnjak in da so ga razni špekulanti in lopovi zato z lahkoto osleparili. Predsednik sodišča mu je na to njegovo opazko pripomnil. da bi moral takoj povedati glavni direkciji, da ni bančni strokovnjak in da ni sposoben za direktorsko mesto. Zdi se nam, da bi prav tako morali reči glavnemu direktorju: «Zakaj ste postavili na tako oc govorno mesto človeka, za katerega ste dobro vedeli, da ni za to sposoben?« Tako se je spraševal vsak, ki je sledil do sedaj razpravi in si je ustvaril približno sliko o glavnem obtožencu. Res. kako je mogel tak človek priti na tako odgovorno mesto? Ali ni bilo na razpolago drugih zares sposobnih in kvalificiranih bančnih strokovnjakov? Tudi Pappucia ih bil bančni strokovnjak, saj ima učiteljsko diplonjo; vidi se mil pa, da je zelo spreten in da se je kaj kma lu znašel mec bančnimi registri. tekočimi računi in bančnimi operacijami. Pa tudi njega je Zimatore sprejel v službo na priporočilo nekega svojega znanca. Lahko bi prav glede na vse to napravili poseben proces pa čeprav ne na sodišču, ker vsa ta ozadja kažejo na gnile razmere in zakulisne igre. Obtožba, zaradi katere se ilita na zatožni klopi Zimatore in Pappucia, je zelo hm da- ker pravi, da sta poneverila javni denar, Sodišče se več kot toliko ne zanima, komu je Zimatore dal denar in kdo mu ga je vrnil ali ne. Turi omenjene bančne usta nove ta stran zadeve več kot toliko ne zanima. Bistvo vsega, glede na obtožbo, je vprašanje, če je bančna ustanova »Istituto Nazionale di Prcvi-denza e Credito delle Comu nicazioni« javna ustanova ali ne. Zdi se pa. da*tega ne bo težko ugotoviti na podlagi za konskega odloka, s katerim je bila omenjena banka ustanov ljena. Obramba te tudi na to pripravlja, sodišče pa bo izreklo razsodbo po vsem tem, kar je slišalo in kar bočo še povedali zastopniki zasebne stranke, obrambe ter javni tožilec. Nad jnridičnimi vprašanji in odtenki pa ostane dejstvo, da je izginilo nad 283 milijonov lir iz tržaške podružnice omenjene bančne ustanove. Kam so šli ti milijoni? To zanima povprečnega človeka, ki životari s svojim revnim zaslužkom in se na juridične odtenke več kot toliko ne razume in niti ne zanima avto. s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjčr S'0 jo sprejeli na ortoprtlski oddelek. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ženska ozdravela v -dobrih treh tednih. a sta brata po krvi in vinu, ker si ga rada privoščita in skupaj popivata; stanujeta pa v »hotelu« v Ul. Gozzi 5. —:------- PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TR2IC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKI - Sev.: časopisna agenc. GREGORIN VIDEM: S.A.F. železni- ška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F. železniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MFSSINA: La Diffusio-ie della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike in znance! ka TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Pjl *ri5 davanje: 12.10 Za vsakogar,,1^ 12.45 V svetu kulture: ^ Jugoslovanski motivi; GvOJi Haris . Primani: 13.50 DPJVj, arije: 17.30 Plesna glasba: 0P$ klavif Hačatur.jan: Koncert za •• m orkester: 18:30 Kadijs™ jj m leti' 1H «111 A nipričVi '/I^OTi' . ■* mica; 18.40 Ameriški /bork . .os Lahke melodije: 19.15 univerza: 19.30 Priljubljene ^,, lodije: 20.00 Šport; 20.05 V®,.. glasba; 20.30 Vokalni tercet tuliček: 20.50 Vieu,xtefn«g Alt' lada in polineza; 21.00 P^iit- ca tedna: 21.15 Lebarjeve . lodije: 21.30 Iz opernega^. 22.00 Iz slovnske književno®*]. umetnosti; 22.15 Operetna, .* ba: 22.40 Chopinovi valčki mazurke: 23.00 Poje Frank natra: 23.30 Nočni ples. TRST I. krof1: 14.30 Tržaška kulturna t;(.i ka: 19.15 Koncert radt»H KŠeflE kvarteta a sodelovanjem n«.,.« Ljudska prosveta Izvršni odbor SPZ v Trstu bo imel sejo v petek dne 31. tega meseca ob 18. uri na sedežu v Ul. Koma 15. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. avgusta se je rodilo v Trstu 15 otrok, en mrtvorojen. umrlo je 9 oseb. poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 82-letna Emilia Bressan vd. Vilic, 62-letna Gi-se.ia Fabian por. Fantozzi, 84-letni Giovamni Vascotto. 88-1 et-na Anna Gregoretti. 79-letni Do-menik denko. 62-letni Anton Ni-kic, 22-letni Carlo Ca-nciani, 43-letni Ivan Cergoi in 67-letni Antonio Bisiacchi. Prometna nezeoda Včeraj popoldne okrog 16. ure je 24-letni Piero Biondi-ni iz Ul. De Km 17 vozil tovornik Fiat 642 po Ul. Flavia proti Zavijam. Ko je dospel do mitnice, je krenil na levo, ker je bil namenjen na neko stransko pot, kjer gradijo novo hišo., Za njim je vozil motor G u 7.7.1 27-letni Guido Barone iz Skedenjske ulice št. 84, na zadnjem sedežu pa se je peljal 40-letni Oliviero Radovini iz iste ulice št. 57- Ko je tovornik krenil na levo, je obenj zadel motor, ki ga je vozil Barone -in motorist ter njegov spremljevalec sta zletela na tla. Barone se je nekoliko opraskal po levi rami, levi roki in po obrazu. Po prvi zdravniški pomoči je lahku, odšel domov in bo ozdravel v dobrem ted-nUi Kot običajno pd *e je huje ponesrečil Radovini, ki je sedel na zadnjem sedežu Polomil si je rebra, se pobil in opraskal, po dčsnem stegnu, po kolenu leve noge in po čelu. Ker je zdrsnil siol Včeraj zjutraj je 43-letna Margherita Contento iz Ulice Costalunga 233 tedla v kuhinji svojega stanovanja na stol, nenadoma pa je ta zdrsnil iti ženska je zletela na tla. Pri padcu se je pobila in si verjetno tudi zlomila medenico. Svojci so ji takoj priskočili na pomoč ni nemudoma poklicali rešilni Včeraj dopoldne je bil pogreb nesrečnega mestnega stražnika Ivana Cergolu, ki ga je v nedeljo zvečer smrtno ponocil brezvestni šofer na barkovljanski cesti. Pogreba se je udeležilo veliko število meščanov, ki jih je tragična smrt vestnega sira ruka globoko presunila. V Žalnim sprevodu je bila častna četa mestne straže in veliko število lepih vencev pokojnikove družine in svojcev, tržaške občine, poveljstva mestne straže, prometne policije, generalnega vladnega komisariata itd. Za krsto je potrta od žalosti stopala pokojnikova žena z otrokoma in pokojnikovi svoje i, zastopniki oblasti in nešteto pokojnikovih znancev in prijateljev -19.40 $ ke Graziehe Trost: Dunaj; 21.00 Mario Persico: marica«, lirična opera V janjih in 5 slikah. KOPER it Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00 -m Poročila v Italijanščini: 12.30. 17.45 in 23.00. p((, 5.00 . 5.45 in 6.00 nos iz Ljubljane: 6.10 Ju ,ill .. i i__n nn o nn • 1 1 AA - 1 o, glasba: 7.00 . 8.00 in 11.00 - ^ ■ " : 12.00 5 Prenos iz Ljubljane, ,jnr ski glasovi; 12.45 Argeni , tangi; 13.00 Igra Rog er '"'jji s svojim orkestrom; l3:v melodije do melodije: 14.00, bene pesmi po svetu; 14.20 bavna glasba; 14.30 17.00 rt , ___________ nos iz Ljubljane: 17.00 valčkov izvaja Momtovani Sem in tja med glasbo: f jjji 19.00 Prenos iz Ljubljane. ^ Ce.ški zvoki; 19.30 22.R* (j? nos iz Ljubljane: 22.15 u Švara: Slovo mladosti. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 * -.......... -• —- jot, Poročila ob 5.00. 6.00. j. .3.00. 15.00, 17.00. 19.00. 2*' ^ 11.00 Radijski koledar^i*-Simfoničnj plesi in r®'!w5r’ 11.50 Za dom in žene; ‘. tj.*,. 13 poldanski operni spored. . 20 minut z Veselimi plans«^ Kmečko godbo: 13.15 12 L# f in glasbenih revij: J440^„ž NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11: Al Ga-leno, Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivani: AHa Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini. Trg Liberta 6: Ha-rabaglia v Barkovliah in Nicoli v Skedniu. ste - poslušajte!: 15.35 ni odlomki iz oper; 16.00 ,1(t ki iz literature . Gorrado ^ ro: Najlepša pesem; 16.20 L,t danski koncert; 17.15 in plesna glasba; 18.15 -j « 7.3 razne instrumente; porta.ža z evropskega PJL f' v veslanju na Bledu: '-U_JL, dr ir h vor. Flotovv: »Man-pera v 4 dejanjih. TELEVIZIJA ^ Družina A_c(g^| LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (Od 26. 8. do 8. 9.) Praxmarer, Trg Unita 4; Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Giustl, Strada del Friuli 7; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Signori, Trg Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10; Pizzul . Cignola, Korzo 14. 18.00 -j »Gost ie svet«: .18.15 S]]®* w 18.35 Dokumentarni fll vam bo pomagal 8 vzel naročilo. Uprava »Primorskega Mali oglasi IZREDNA PRILIKA 40 ^ U dolga i n pr i bi Ižno _ 3 soka STEKLENA VERA? ničarie, se proda po ni. Telefonirati na 41-8-’ r h s Ul. sv Fran. čiška 20/I1L tel. 17-338 sprejema serate. mali oglase, osmrtnic« od 8. do 12.30 In od 18. ur«. nim prepovedano. Viale, 16.00: »Taščina ogrlica«, R idoli ni. Viltorio Veneto, 16.00: «Tatica», F. Tozzi. L. Bourdin. Uelvedere, 16.30: »Mala svetni- ca«. Massimo, 16.30: «Gospodovalci iz Fort Ralstona«. C. Colbert. B. Snlli vari. Novo cine, 16.00: «Na planinah bom tvoja«, B. Grable, John Pa v n e. Odeon, 16.00: «Siouxova prisega«, C. Heston. S. Morrovv. Itadlo, 16.00: »Operacija mitra«, S. Barclav, M. Berti. Venezia, 16.00: «Neznani otok«, P. Ileed Skedenj, 18.00: »Kapitan Prikazen«. ' POLETNI KINO Areua del flori, 20 00: »Človek in vrag«, D. Darrieux. U. Phi-lipe. NOVOSTI: Lukacs; Goethe in njegov čas Morus: 2i«a!i davnine do na- ff$ ših dni Colakovič; Zapisi* . iz osuobodild*, $ vojne V. del Broz-Tito; Borb* za socialistično . demokracijo Vi' ( F del . TRŽAŠKA KNJlffi 1'rMl - III. N v. lelelon 37-** PRIMORSKI dnevnik — 3 — 39 tvfusta 1956 PO SESTANKU NENNISARACAT V PROLOCNANU Do enotne socialistične stranke bo - kljub ovirani - končno le prišlo Primerjajoč notranje stanje njen IaZVOj n» ka-koli področju družbene !'*Vn°‘ti s sta"i«'» in ra*-. em, kakršna se nam kaže-j 5na pr- v (irugih zahodnih ’ moramo Pn le-te h v t poK‘edu ugotoviti neka-Prednosti. Pribijamo - ° dejstvo da je med ovnimi razlogi družbene ‘nacije, v kakršni danes vegetirajo politične sile in -anja, katerih programi iz-aJ° določeno večjo ali “•»Jso pripravljenost za dose. Postavljenih demokratičnih motrov v razcepljenosti teh ki ni‘m,)či. izhajf,- 1..U, te razcepljenosti, kakor ^ 0 tudi hkrati pribijemo, * za omenjeno stanje, ni ga zdravila, razen one- „ ’ ,a. se te sile medsebojni in končno združijo. °rda bi pokazali prevelik- °P,lm!zem. če bi oh pn-i ‘e p0 dolgem času „e kratkim prišlo do važ-a sestanka med voditel.jp-^ socialistične in socialde-Ij c stranke, Nennijem •aragatoni. skušali ta se-t ar'ek| tcot bi morda kdo u-:j tolmačiti že kot znak npr najugodnejšo politično doz**** V0’ namreč v smislu a enotnega nastopa vseh okratičnih in socialističnih ,rank ter skupin. lav-°* VS' ostali družbeni po-1 nasPloh je tudi razvoj-naprednih, demokratič-tcj-USOcžalističnih gibanj po-ebijtf j' znaku spopada, v fi| “uerenciacije med polila tendencami, oziro- nti tS,Up‘nam’ — nositeljica-0- 6 tendenc, in sicer na mar^' k- določenih, bolj ali ideint, Venih razlik glede Itsk *6r Poetičnih nazorov, o(,li?r tudi glede metod :n ifnsko be Za naPredek- De' do le to privedlo celo teh i^3' so se nekatere vpZa[Sčen način. Ne licnctV/' tem Ba priprav-treb0 množic, da to po- nep, P° •‘notnosti, po enot- vsem <0PU v borbi za dose-družt)en JikuP.nlt' političnih ter ^‘Zurne' c'liev. razumejo, ho občil?in tu(li Rlobo-*dina 'J0’ sai je dejansko d: d0 praktična pot, ki vo-težko s8P(".ba druge ni. Toda tractio„ e ie odreči naenkrat k°reninnalnim .***»>, ki • rainilt sporih, dasirav- stališčem, za-■ strankarskim ho — , -•'ourin, aasirav- ^'n°- d?1 poi|darieno, vsem za Morajo ostati vsi osvoboditev širokih dzpori Mskih tlbstoječ„mno^ir 'z ozkih spon iawf™i'užbeueKa sta’ °žent Poskusi, a energije L8*' če rf8 ,0' znirznjeni kap-;.reba ip ° eno'oosti ne pride. '*ce !iotemtakem te mno- nih rešit i iz Pklepa omenje- v *er Pridržkov, a to Posal ini meri odvisno nai0„ezn,lh vodstev, ka-,*L°ga.bl Itil«. da, prvič. v° p0 vlil'J°, °dločno potre-c*lotnem°ltavltvi pn°tnostl llstičncm fmukl a* '^nem ,n »e J'orenv.m0 ^dit,, oziroma gibanju. li’. *enni""nup:“' Zcii‘b ko st:' no. dveh Saragat, vodite- >ia ki7bnih poli,ič‘ t.i lb ?ast Po svuJ‘lt Pro-m j® dtlo?PiUa v Prvi vrsti die?°vi osv K6*8 clovek« P° ?aniih zan, °borda kaj drugega, morda reakcionarji? Članek, ki ga je s tem v zvezi, namreč v zvezi s sestankom Nen-ni-Saragat n. pr. napisal v «La Giustizia» IJmberto Ri-ghetti. zveni prav tako. Vsak pristaš komunizma, pravi Um-berto Righetti, ki bo temu iztrgan, bo pridobljen za socialistično demokracijo itd. Socialistična demokracija bi bila potemtakem nekaj, s čimer komunisti nimajo nobene zveze! Se enkrat, se zdi, se komunizem zamenjuje, oziroma istoveti s stalinskimi koncepcijami o družbi in njenem razvoju, in to v vso škodo same socialistične enotnosti, na škodo razvoja - in borbe za ta razvoj. Bodimo si na jasnem, komunisti po vsem svetu so v svoji praktični borbi za vsakovrstne pravice delovnega človeka ter ?.a splošni razvoj vedno bili v bistu socialisti, v kolikor pa so se v določenih akcijah ravnali po nekaterih zmotnih ter njim samim škodljivih direktivah, skušajo le-to danes popraviti, kar še en-' krat in ponovno dokazuje njihovo socialistično zavest in pripravljenost, da koristijo in se bore za stvar socialističnih ciljev ter idealov. V toliko, da b-i se ne zakoreninilo mnenje, kako je v Italiji moč govoriti o neki socialistični enotnosti, ne da bi v tej bili zastopani milijoni italijanskih, socializmu dejansko najbolj predanih delovnih ljudi. D. F. ..v5 AMj-., •<. - *- T. m Svetovno javnost je pretresla vest o ugrabitvi dojenčka Petra VVeinbergerja v ZDA. Na sliki vidimo stanovanje ugrabitelja (A) in kraj, kjer so našli njegovo truplo (B). Egipt pripravljen braniti svojo vrhovnost in neodvisnost Kakršnokoli končno obliko aaij# zadonijo «/.akijučki», sedmimi deli je zastopan G. B. Bison, ki je de.lj časa deloval v Gorici ter med drugim tudi dekonral stroj) nekdanjega goriškega gledališča. Cejirav slikar lil. st, je z enim delom (»Madona«j zastopan tudi Tominc, v kolikor spada to delo k prvemu Tominčevemu načinu, ki ima še popoln karakter slikarstva IH. st. Medtem ko vidimo na razstavi 4 slike, ki jih sestavljavci katalogu pripisujejo Ltchle nreilu, ne vidimo na razstavi lunete »Križanja«, ki je nekoč krasil u oboke v Raktclu. Kar se. tiče pohištva, bi bilo zopet predolgo analizirati posamezne predmete (brez dvomu bi vsak jene limet to zaslužili: omejili se bomo samo na kratek pregled. Omenimo samo: zofe in naslanjače (beneški laki), postavljene v sobi s svileno tapecerijo s kitajskimi motivi: sbureaun iz rdečega laka; lep »secretaire« iz temnega laka m »eonsolle« po načinu sBrustolon» Nato se stolice v beneškem slog u, okrog glavne mize domačega izdelka; shrambo za sre-* bralno v dveh delih, gornji, z dvema vrat centa, ki imata še originalna stekla (I. polst. — nordijski okus), več predmetov v »terezijanskem« slogu ter druge, ki kažejo nadaljnji razvoj (»jo fe/inski« slog). Omembe vreden je servis i~ dunajskega por celuna ter kak drug kos i ste izdelave, s \ karakterji Meissen. Nekaj lepih izdelkov i- Capodimonte ter dragocena skupina Meissen. Omeniti moramo tudi lepo zbirko preprog (od katerih jih pa lahko samo nekaj prištevamo k IH. st.) med katerimi nam je posebno zbudila zanimanje mala svilenu preproga v dvorani št. 4, ki ji tudi sestavljavci kaluloga ne vedo izvoru. Videli smo torej skupek predmetov, hi čeprav prikličejo v naš spomin, mimo slogov, ki j‘h je neki kritik označil kot »ženski« slopi, delček takratnega življenja n Gorici, tjam vendar ne podaja celotne slike. Pristaviti moramo namreč, da so prireditelji razstave, ki je sicer popolnoma uspela, prizudeli krivico domačim obrtnikom, izdelovalcem znanih intarziranih in poslikanih skrinj iz Vipavske doline; steklarjem iz T rebus, znanim p« svojih poslikanih steklih; k erami-stom . iz Solkana ter zlatarjem s «Travnikaa, ki so bili tako dobro prikazani na ruzstdvi ‘cerkvene umetnosti l. 1!)S2. Pogrešali smo tudi izdelke idrijskih čipkaric in mnogo drugih st vari, ki bi prikazale življenje neke »nižje« Gorice, ki je bila prav tako lepa in je pran tako -priljubljena našemu srcu, Dobrp vemo, da je pomanjkljivosti ne moremo naprtiti organizatorjem, marveč bolj izredni obširnosti teme, ki so jo hoteli razviti s to razstavo. Poleg tega pa moramo jiriznnti, prav tisti, ki bi morali čutih duševno potrebo po uveljavljenju in priba u rred-linj te ljudske umetnosti, niso do sedaj nič napravili, ne s pciesuiu ne. z dejanji. o. c, lina ne mogla dobro ali slabo živeli, če je ta zemlja le zadostno vlažna in topla. To- da to, da rastlina v neki pr« sti živi, še ne pomeni,.da t o-bro živi. V štabi prsti, prav lahko neusmiljeno strada, stradajoča rastlina pa ne bo nikoli dala tistega, kar od nje pričakujemo. Naši"' predniki pred sto leti so večno imeli opravka s stradajočimi kulturami svojih bednih polj-Imeli so malo živine in zato malo gnoja, pa še ta je bil zavoljo slabo krmljene živine tudi slab. S primitivnimi načini obdelovanja niso mogli obvladati plevelov, ki so skoro nemoteni odjedali kulturnim rastlinam še od tiste ubožne odmere hra- ne. Posledica je bila neprekinjen glad pri ljudeh in živini. Danes, po sto letih, ko nas je ljudi najmanj dvakrat toliko kot tedaj, živimo brez primere bolje, kot so Živeli naši predniki takrat. To je potrjeno dejstvo in ne bajka. Boljši in smotrnejši načini kmetovanja ter izdatnejše gnojenje so več kot podvojili pridelke in pri tem so celo zmanjšali kmetov truc. Ko se danes menimo o gnojilih in- o premalo rodovitni zemlji, slišimo navadno vedno isto pesem; Njiva (travnik itd.) bi rodila več, toda potrebuje fosforja, kalija. dušika in morda tudi apna. Vselej je pomanjkanje ene ali druge od teh treh oziroma štirih redilnih snovi, včasih — ali menca največkrat manjkajo prav vse. Potem gremo in se pomenimo s kakim izkušenim človekom, ki nam svetuje, nakar kupimo ta ali ona u-metna gnojila ter morda celo poapnimo zemljo s kakim apnenčevim peskom. Po svojem najboljšem prepričanju damo torej zemlji tieto, kar ji manjka. In če smo vse pravilno pogodili in naredili, je naravno, da pričakujemo polnega uspeha v povečanju pridelka in tudi v kakovostnem izboljšanju tega pridelka. Vendar se včasih le dogodi, da uspeh ni tak, kakor smo pričakovali. Cudnot Dali smo zemlji covolj fosforja, kalija, dušika in apna; vemo, da je v njej dovolj humusa ali sprstenine; vemo tudi, da je prejela dovolj eonca in padavin — in vendar niso rastline tako bohotne, kot bi morale biti, in tudi kakovost pridelka ni na višku. In kakor je na svetu za vsak tak ali tak pojav nekje poseben vzrok, mora biti tudi za ta na« relativni neuspeh nekje tak poseben vzrok, morda celo več vzrokov. Po takem logičnem zaključku so mnbgi znanstveniki v raznih deželah Sveta začeli ta vzrok ali vzroke iskati, in ne brez uspeha. Našli <-o ji, čeprav morča ne še vseh. Njihova najnovejša spoznanja nam v bistvu razodevajo, da potrebuje neka rastlina (če hočemo, da bo dobro uspevala) ne samo toliko in toliko fosforja, kalija, dušika in apna, temveč, v majčkenih merah, še nekatere druge zemeljske prvine ali elemente. Teh prvin, če gledamo na našo zemeljsko oblo kot celoto, ni v njej ravno malo. Ogromne množine so jih, niso pa na žalost v vs-a-ki njivski prsti. Končno pa velja to tudi za fosfor, kalij, dušik in apno. Dušika je štiri petine v zraku, pa je rastlinam le nedostopen. V Nemčiji in še drugod so bogati rudniki kalijeve soli. V Severni Afriki in še v drugih krajih so ogromni skladi fosfornega kamenja Poznamo neizmerna pogorja samega apnenca in naš Kras- je ves apnenast, toda v prsti moje in tvoje njive ga m dovolj, kakor ni dovolj dušika, fosforja in kalija. Poleg naštetih in vsem po- znanih štirih elementov potrebuje rastlinstvo lin skozi njega živalstvo) še nekatere druge. Da nismo tega že pred mnogimi desetletji vedeli, je krivo dejstvo, da jih rastlin- stvo potrebuje nazarensko malo; tako malo, da si teli količin skoro ne moremo pred. stavljati. Od tistega, kar rastlina iz zemlje potrebuje, je teh »dodatnih« elementov komaj ena milijoninka! Toda navzlic tej majčkenosti, so rastlinam prav tako neobhodno potrebni, kot prej našteti štirje »veliki« elementi. In ne zato, ker jih na naši Zemlji ni mnogo pač pa zato, ker jih rastlinstvo tako malo potrebuje, so jim znastveniki dali im? »n.ikro-elementi«, Kateri so zdaj ti mikroelementi? O to so vsem znani stari znanci, ki jih srečujemo vsako uro in povsod; baker, bor, mangan, železo, cink, kobalt jod in morda še kak drug. Ko »e rastlina gradi ali ko se gra- di njen sad moraio ti elementi biti zraven, pa čeprav le v drobcenih atomih. Za rastlino so kakor vitamini brez njih bi hirala ali pa podlegla težkim boleznim. V ameriškem kmečkem listu «The Rural Ne\v-Yorker» je pisec kmečkih člankov, Harland Manchester, naštel lepo število »nesreč«, ki nastanejo ali ki utegnejo nasta ti, če v zemlji manjka ena ali druga od teh mikroprvin. Dogajalo se je, da v nekem piedelu države New Hampshi-re (USA) niso kmetje na noben način mogli vzrediti lepe zdrave in čvrste govedi Mršava in zanikrna je -bila, vdrtih oči in oguljene kože tci brez iskrosti in kakor brez volje do življenja. Marsika-| tera žival se je pri hoji pijano opotekala in se včasih kar zgrudila in poginila. Tamkajšnji ljudje so trdili, da lež: nad tem delom dežele prekletstvo nekega indijanskega poglavarja iz davnih dni, ki jo je bil baje preklel, ker so mu bili belokožci ubili sina. (Se nadaljuje) FRANCE MAGAJNA jji.lc po povsem točni ugotovitvi egiptovskega časopisja, dopustiti, uda se imperializem in kolonializem, ki so ga izgnali skozi vrata, ponovno vtihotapi v Egipt skozi okno. ki (ju skušajo, zukrmlzuti z diplomatskimi frazami». Zaključki večine, ki so jih sprejeli v Londonu s sumljivo hitrostjo, so torej take narave, da jih vlada v Kaim mera odkloniti tudi spričo po rast« prebujenega nacionalizma v vsem arabskem svetu Namesto pomirjenja in sprejema metode razgovorov, po •peni taka konferenca o sueškem vprašanju samo izzivanje na nadaljnjo borbo, in e tej najbolj kritični fazi te nat-novejše mednarodne krize, bi po trezni oceni predstavljala negotovost in nevarnost za splošni mir v svetu, Ce bi se v toku nadaljnjega razvoja dogodkov okrog Sueza metoda vsiljevanja in nasilja v tej ali oni obliki nadaljevala in celo stopnjevala, bi njeni aspekti — vedno kritične narave, ker bi zaostrovanje krize imelo neposredne posledice na splošni mednarodni položaj — nosili v sebi dramatične prehodne faze; od uporabe ekonomskih sankcij «hladne vojne«, do skrajnih posledic ‘neposredne uporabe sile Zahodne velesile so že pod-vzela nekatere ukrepe; blokiral' so egiptovsko dobroimet-je v britanskih funtih, francoskih frankih in ameriških dolarjih. Začela se je delna gospodarska blokada, ki je /a sedaj prizadela finančna sredstva Egipta, ki ne more plačati svojih nabav iz pologov v londonskih, jrariških in ameriških bankah A vsako finančno plačilo, ki izhaja iz egiptovskega izvoza v te dežele, je podvrženo takojšnji blokadi. To je grožnja, ki nam napoveduje, da utegne v kratkem povsem prenehati vsakršna trgovska izmenjava med Eg;ptom in omenjenimi deželami Neki angleški iinmčni časopis se čudi. da ie Egipt tako mirno sprejel flninčno nlokado :n pojasnjuje: »Naselje prav gotovo prepričan, da le-ta ne bo dolgo trajala«. Spričo dejstva, da je izostala ostrejša reakcija na hude finančne omejitve, bi se, po mnenju nekaterih ekonomistov, dalo sklepati, da Egiptu neposredno ne grozi gospo-daiska .kriza-' kljub'temu, aa ti ukrepi Egipt gospodarsko Slabijo, mu vendarlč ostajajo znatne rezerve zlata in dolarjev, ki bodo zadoščale za določene dobo, tudi če bi do- hodki od izvoza utrpeli večje znižanje. Poleg tega more E-gipt pristati n? to. da se pristojbine za prehod skozi Sueški kanal plačujejo na račun blokiranega dobroimetja v Londonu in Parizu, ker je kairska vlada gotova, da bo končno le prišla do njih, n Ui z obrestmi. Blokiranje dobroimetja pa prizadeva, in to po svojem obsegu celo huje, Veliko Britanijo in Francijo, zlasti Veliko Britanijo, ki je s svojim izvozom strojev imela vedno aktivno plačilno bilanco z Egiptom, Kako pa bi Egipt odgovoril na neposredno uporabo sile. na primer, če bi vojne ladje in vojska skušala okupirati Suez? Kaj bi pomenila vojna? Ne glede na možnost splošnega konflikta kako bi kazalo, če bi neka premočna sovražna sila skušala »upogniti« Egipt? To bi za egiptski narod ['omenilo borbo ha življenje in smrt, in to v najbolj dobesednem pomenu tega izraza. ker bi se ves narod uprl kot en sani mož. Neki angleški novinar je pred nedavnim obiskal voja-.-Uo vežbališče v bližini Kaira. Iz njegovega opisa jasno izhaja duh in razpoloženje e-giptskih ljudi, mož in žena, mladeničev, deklet in celo c-tiek, v teh dneh krize okrog Sueza, kakor tudi njihova odločnost, da branijo svoje življenje in deželo od morebitnega napadalca. »Neki mlad in stasit poročnik me je pozdravil na vhodu v vojaško taborišče in mi je ljubeznivo tolmačil, kako se organizira ta narodnoosvobodilna vojska, ki je v štirih dneh dosegla sto tisoč mož in žena — piše angleški novinar. Oni se prijavljajo za pr.v »'ovoljce, dobijo uniformo in. orožje, nato pa jim vojaki, ali bolj izkušeni ljudje dajo voiaški poduk v treh dneh po dvt uri na dan. Mi jih iz-vežbamo toliko, da znajo u-prevljati in streljati’ iz puške in strojne puške. Po treh dneh oni odnesejo svoje orožje in municijo na svoj dom. Ko se bo začela borba, oni ne bodo nosili uniform. Streljali bedo in ubijali sovražnika, kjerkoli bodo naleteli nanj«. — Toda vi, kot vojak, veste da to je proti vojaškim pravilom — je dodal angleški novinar — in da se bo s temi ljudmi tedaj ravnalo po teh pravilih. — Mi to vemo — je 7. nasmehom odvrnil egiptovski poročnik. — toda v taki vojni tudi ne bo nikakršnih pravil. Mi branimo svojo deželo. Sel sem na odprto polje — nadaljuje angleški novinar. Gledal sem kako se 4Q žena vežba. da bi znale streljati na sovražnika po ozkih in vijugastih kairskih ulicah. Neka žena je celo držala v naročju otroka in puško, medtem ko je poslušala inštruktorjeva navodila. Otroci so tekali in se igrali z orožjem, kakor z igračami. Vse žene so bile z menoj zelo ljubeznive, smehljale so se in se z menoj rade spuščale v pogovor. toda pomislil sem; S temi ženami, s puško in sar-žerjem, človeku ne bi bilo do smeha- — Ali bi vi streljali iz te puške — sem vprašal 17-let-no Ablo, ki obiskuje trgovsko šolo. Krasno dekle. — Seveda — je odgovorila Abla plaho, toda resno. —Ali menite, da je streljati in ubijati ženski posel? — je novinar vprašal neko drugo žensko. -- Da. ker se branimo oc Angležev in Francozov. Pogledal sem okoli — zaključuje angleški novinar: vijugaste ulice, na oknih oknice. Spomnil sem se Nikozije in pomislil, koliko izgub je mogoče povzročiti z nekaj puškami. A danes čuti vsak Egipčan. da ni sam v tej svoji obrambi. Xa seboj ima milijone ljudi arabskega sveta — je dejal predsednik Naser. Mogli pa bi dodati: tudi eim-patijo še več milijonov po vsem svobodnem svetu Kopel sredi Rima V Rimu je bilo zadnje dni 41 stopinj v senci; številni tuji turisti, ki niso mogli dobiti prostora v hotelih, so prenočili na Petrovem trgu in so se ponoči kopali v bazenih okoli vodometov, dokler jim policija tega ni prepovedala. UMRL JE ALFRED KINSEY Njegovo znanstveno delo je povezano z raziskovanjem o spolnem zadržanju pri moškem in ženski V soboto 25. t. m. je umrl biolog dr. Alfred Kinsey, ki j« čosegel svetovni sloves s svojimi raziskovanji o spolnem zadržanju pri moškem in ženski. Imel je (12 let in je skoraj do svoje smrti opravljal svoje delo kot direktor zavoda za seksualna raziskovanja na univerzi v Indiani- Kinseva je nedvomno ubilo njegovo lastno delo; bil je namreč neutruden znanstveni delavec, ki si ni utegnil privoščiti prepotrebnega počitka. Smatrali ga moremo za ameriškega Freuda, seve- da v zmanjšanem merilu, ker »o ee njegova raziskovanja omejevala le na odnošaje med obema spoloma. Bil je prvi. ki je leta 1921 priklical pozornost eržavnih ustanov na razmere, ki so takrat vladale med ameriškim narodom zaradi popolnega neznanja na tem pod- ročju Vse, kar se je nanašalo na to področje, se je tedaj smatralo za »tabu«. Odklanjali so vsako gmotno podporo za raziskovanja na tem področju, Z vztrajnostjo znanstvenika je Kinse.v skozi 25 let zbiral potrebne statistične podatke, ki jih je 5. januarja 1948 objavil v svoji prvi knjigi «Sexual behavior in the human male« (Spolno zadržanje pri moškem), pet let kasneje pa svoje drugo čelo, ki je obravnavalo isto vprašanje pri ženski. Prvo njegovo delo so dolu čedno razgrabili. V nekaj mesecih je založnik Sauders prodal milijon izvodov te knjijjo. Bolj kakor podrobnemu In skoraj zoološkemu popisu (Kineey je bil po poklicu živinozdravnik), je u-spe|i pripjsgti tezi, ki jo je avtor hotel podkrepiti z do- Ur. Alfred Kiusey, kazi, namreč; glejte kaj st vse graje vrednega dogaja v naši deželi, v vojski, v mornarici, v šoli, in vse to je pripisati izključno nevednosti in,dejstvu, da se ljudje nočejo poučiti o problemu, ki ima tako velik človeški pomen. Objava njegovih knjig je povzročila val napadov proti njemu in njegovim sodelavcem in vnela se je ostra polemična borba med njegovimi pristaši in bnimi, ki so rezultate Kinseyevih znanstvenih raziskovanj smatrali, kot običajno, za napad na integriteto ameriške »morale«. V tej polemiki je Kinsey sicer zmagal, a Rockefellerjeva ustanova, ki ga je do tedaj podpirala, mu je pred nedavnim odklenila nadaljnjo podporo. Se nadalje pa ga je podpirala ustanova »General Education Board«, ustanova ,ki mu je že leta 1921 omogočila nadaljevanje znanstvenega dela. Eno leto in pol po tem javnem priznanju, in ko je bil na tem. da zbere vee statistične podatke o blagodejnem vplivu, ki ga je že do »ec a j imelo njegovo delo na družbene odnošaje v ZDA je dr. Kinsey podlegel napadu pljučnice, ki je usodno uo-stanje njegovega PRIMORSKI DNEVNIK - 4 — 29. avgusta !*• - ............ SEJA ODBORA GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE SELVEG bo na Vrhu zgradila televizijsko ojačevalno postajo Zanimanje trgovinske zbornice za povezavo med severno in južno postajo - Sodelovanje v kampanji za večjo potrošnjo grozdja V. ponedeljek popoldne je bila seja odbora goriške trgovinske zbornice, ki ji je predsedoval Donato Depicolzuane. Predsednik odbora je odbornikom prečital brzojav ravnateljstva za gorsko ekonomijo in gozdove, v katerem je zajamčeno, da bo država še naprej vzdrževala državno žago v Gorici, kakor je to bilo v preteklosti. Med najvažnejšimi vprašanji ponedeljskega sestanka je bila vzpostavitev ojačevalne televizijske postaje na Vrhu. Predsednik je sporočil odbornikom, da je vojaško poveljstvo v Padovi odobrilo javni direkciji RAI, da na tem obmejnem področju zgradi oja-cevalno postajo za televizijo in za vse tri radijske programe. Po odobritvi vojaškega poveljstva je direkcija RAI stopila v stik z lokalno sekcijo SBLVEG, ki bo v kratkem pričel na Vrhu potrebna gradbena dela. Zelo podrobno so odbornik pregledali načrt programa za razvoj in ojačenje železniškega transporta in trasporta do cestah Treh Benečij. Predvsem ?o se zanimali za potrebe naše pokrajine in se zavzeli za dvotirno železnico Tržič - Gorica — Videm, zatem za povezavo železniškega prometa med južnim in severnim kolodvorom in izboljšanje cest, ki so povezane z avtostrado v gradnji Benetke - Palmanova. Odborniki so odobrili tudi stroške za upravljanje proste cone za leto 1955-56 in sprejeli program propagandistične kampanje za večjo potrošnja grezdja ter določili 60.000 lir za razne manifestacije, ki bodo v zvezi s to kampanjo. Končno so razpravljali še o manj važnih upravnih vprašanjih. pravila ali pa pomagala sorodnikom na polju. Posebno živahno je bilo v CRDA, kjer «o se vsi pogovori vrteli i-kr.li nesrečnega dogodka, ki se je pripetil v Ronkah in kier je postal žrtev družinske tragedije komaj 29-Ietni Um-berto Blažič. Izlet Sovodenjcev na Staro goro Prosvetno društvo v Sovod-njah bo 23. septembra letos organiziralo izlet z avtobusom v Beneško Slovenijo. So-vodenjci se bodo podali na Staro goro, nato si bodo ogledali Landarsko jamo in ob-iskali še druge zanimive kraje v Beneški Sloveniji. Kdor se za izlet še ni prijavil, naj to stori čimprej. Vpisovanje pri tov. Kuzminu v Sovod-njah. i Izlet na Mangart Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 9- septembra družinski izlet na Mangart. Udeleženci se bodo z avtobusom peljali prav do sedla, kjer je planinska koča. Od tu je lep razgled na Belopeška jezera in na bližnjo in daljno okolico. Kdor bo hotel se bo do tu lahko povzpel na vrh Mangarta, do koder je le še dobro uro hoda. Prijave se sprejemajo v trgovini Peter Čermelj na Kor-nu in v kavarni Bratuž. U-deleženci naj se prijavijo čimprej • zaradi naročitve avtobusa. Odhod okrog 5. zjutraj s Travnika. Vožnja tja in nazaj po 800 lir za člane in 850 lir za nečlane. V Novi Gorici 5.000 prebivalcev Po začrtani novi meji so poleg bivšega goriškega pokopališča začele mladinske brigade pripravljati teren za novo mesto, ki je kasneje post« lo tudi nov upravni center vehkega dela Primorske. Poleg nove upravne palače, ki je ena najlepših v Sloveniji, so zrasla nova velika stanovanjska poslopja, kasneje, posebno v zadnjem času pa lične manjše zgradbe podobne vilam z najmoderneje urejenimi stanovanji. Prebivalstvo Nove Gorice, v kateri je tudi gimnazija, vedno bolj narašča. Letos so zabeležili 5000 prebivalcev, ki bo konec leta z dograditvijo še novih poslopij naraslo še za nekaj sto. Vsekakor ima Nova Gorica perspektivo, da se iz najmanjšega slovenskega mesteca razvije v velik upravni in kulturni center. oko ji je brizgnila kislina, s katero je imela opravka. Odpeljali so jo na rešilno postajo. kjer so ji izprali oko. Izpred gostilne so mu odnesli kolo V ponedeljek ob 22. uri je 30-letni delavec Aldo Žbogar z Grada št. 23 javil policiji, da so mu izpred gostilne Špacapan v Ul. Brigata Pavia, kjer se je zadržal nekaj -časa, ukradli kolo, vredno 20.000 lir. Dva dneva neznosne vročine Včeraj ob 16.30 so zabeležili 30.2 stopinje vročine Ze dva dni je v Gorici neznosna vročina; vse kuže, tla bo prišlo do deževja, toda oblaki se samo zbirajo v okoli-c i ne da bi vsaj malo orosili mestne pločnike, kjer ie zaradi velikega pritiska zraku postalo že skoraj neznosno. Včeraj ob 10.30 so na gori-škem letališču zabeležili kar 30J stopinj vročina, medtem kc je bila najnižja temperature. ob 4 2 jutra j 17,8. Vse se zdi. da poletju na srečo le še ni konec iti so bila vsa predvidevanja o skorajšnji jeseni pi e nagi je na. V ji je spodrsnilo Ko se je 37-letna Luisa Marini včeraj ob 9. uri sprehajala po «,Stapdi», da bi si nakupila potrebščine za dom, ji ;e nenadoma spodrsnilo. Padla je na tla in si zvila levi pleženj. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v~ bolnišnico v Ul. Brigata Pavia, kjer bo ostala nekaj dni. «PiccoloTealro> se bo zopet predstavil v septembru Goriški '»Ficcolo Teatro«, ki se je zelo afirmiral v Spilim-bergu s »Stekleno tnenažeri-jo» bo z istim delom nastopil septembra meseca tudi v G rici, v novi dvorani goriškega Telovadnega društva. Publiki pa bo kasneje predstavil tudi eno dejanje dramaturga Calvi-na ki je pred kratkim umrl v Tržiču. Za svoje delo in izmenjavo mnenj si je »Piccolo Teatro« te dni uredil prostore v pokritem vrtu kavarne Garibaldi, kjer se bodo odslej srečali geriški igralci in drugi umetniki. POTREBA PO PREUREDITVI BLOKA PRI RDEČI HlSi Ali res ] bod 3odr o v septembru li stare stavbe? Po 14 dneh počitnic so se vrnili na delo Večina delavcev le prosti čas izkoristila za domača popravila V ponedeljek zjutraj so se številni delavci in delavke največjih industrijskih podjetij na Goriškem: SAFOG in podgorske predilnice v Gorici ter CRDA v Tržiču in predilnice v Ronkah vrnili na delo. Po i4-dnevnem počitku, ki so ga zelo redki preživeli v krajih izven Goriške, so si imeli marsikaj povedati. Večina je že kot običajno proste dneve izkoristila za razna domača po- Zapora štirih siadoledarn Ker niso prodajali sladoleda napravljenega po vseh higienskih pravilih, je policija cdločila trodnevno zaporo, n Mcer od 30. avgusta do 1. septembra sledečih siadoledarn: Mnrianna Moro iz Tržiča, A goetina Germani iz Tržiča, C i-terine Brešan iz Farre in Car-ie Franchi iz Gradišča. Motila ie nočni mir V torek ob 2,45 to stanovalci v Ul. Carducci obvestili licčnega stražnika, ki je bil v službi v bbžini, da neka ženska že dalj časa prepeva >n razgraja po ulici in jih ne pusti spati. Stražnik Mario Costi je odšel takoj v Ul. Carducci, kjer se je prepričal, da so pritožbe stanovalcev resnične. 46-letna Pieiina Furlan je pela na vse gilo in ko se ji je stražnik približal, ni odnehala. Na zahtevo, naj preneha s petjem, je Furlanova napadla stražnika in ga oklofutala. Costiju je končno uspelo, da io je odvedel na policijo, toda tudi tu ni kljub povečani straži mirovale, temveč je zgrabila za prvo lončnico :n jo vrgla na tla. Končno so u-gctovili, da gre za žensko, ki je bila že večkrat v goriškj umobolnici, zato so poklicali zdravnika, ki jo je spet spravil na varno v Ul. Vittorio Veneto. Cas bi bil, da sr tudi bolnišnica izprazni in da sb čimprej razširi prostor za prometna vozila Pred dnevi so na dvorišču, ko škodo kmetovalcem. Pred gostilne pri Rdeči hiši tik naj- dnevi je pokrajinski lovski važnejšega obmejnega preho-} stražar Valentino Godeas o-da na Goriškem začeli podi-j pazil skupino merjascev, vzel rati drevesa m čistiti grmi- puško v roke in uspel ustre- čevje. Sirijo se vesti, da se Uiti enega, ki je tehtal 107 bodo morali lastniki gostilne kg. diugi stanovalci z uradi in vred kmalu, najbrž že septembra meseca, izseliti iz obmejnih poslopij Kot znano, so odgovorne ob'asti že pred časom pregledale obmejno področje na tem važnem mednarodnem prehodu in bilo je govora, da bodo poslopje, v katerem so uradi in gostiln., podrli, napravili velik asfaltiran trg za vozila ter malo više zgradili novo moderno poslopje, ki bo lahko sprejelo vse policijske in finančne obmejne urade Vsekakor je zadnji čas, da se reši to vprašanje in da se tudi bolnici pri Rdeči hiši odredi drugo mesto, saj je neverjetno za tujca, da ga ob piihodu ali izhodu iz države opremlja mrtvec, ki ga pripeljejo iz mrliške veže, ki stoji tik obmejnega prehoda. Prav tako je promet z vozili, post bito tovorniki, tako velik, da ie postal nevaren za vse i-netnike propustnic, ki se ga poslužujejo. Nujno je torej, da se zače preurejevati ta obmejni predel, ki doslej ne daje dostojne slike državi. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Alesani Ul Carducci 12 - tel. 22-68. Nesreča delavke v podgorski predilnici Včeraj ob 18.15 se je na delu v podgorski predilnici v od. delku za izdelavo ravona ponesrečila 44-letna Karlina Komel iz Ul. Lunga 54. V desno * V okolici Krmina ustrelili velikeqa meijasca V okolici Krmina so opazili, ča številni merjasci že več časa povzročajo veliko škodo na pridelkih. Predvsem pa so si privoščili že dosti, krompirja in sadja. Skupina lovcev je sklenila, da bo postrelila merjasce, ki povzročajo, veli- —— tfilitc in eilajle fHimoViki dnevniki — KINO — CORSO. 17.00: »Ni greh», \ barvah, R. Colhnam. VERDI. 17.00: »Lov na pona rejevalce«, R. Danton. CENTRALE. 17.00: «Parada nemogočega«. VITTOHIA. 17.00: »Zenska za Joea», G. Parker. MODERNO. 17.00: «Zverinski plen«. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), (A). 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 840 (D), 10.54 (D), 14 (A), 15.48 (A), 16.57 (DD) 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D) 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4.40 (DD) 5.22 (A). 639 (A), 757 (A) 9.06 (DD), 9-36. (D). 10-55 (A) 13.03 (D), 14.01 (A), 15.53 (A), 1726 (D), 19.08 (A), 20.02 (D). 21.25 (A), 22.56 (A). PRIHODI: Iz Trsta: 5.19 (A), 6.35 (A) 7.53 (A). 9.04 (DD). 9.34 (D) 10.51 (A), 13.02 (D). 13.5' (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.0: (A), 1958 (A), 21.20 (A) 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4 (D)*, 5.58 (A). 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A). 838 (D), 10.5 (D), 13.58 (A), J5.47 (A). 15.56 (DD), 18.15 (A). 19.59 (A) 21.22 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi sa mo ob delavnikih in prazni kih do 9. septembra. iij - : ;• ::: : • . • • Jgg^lj ^§§1 1 ; ■ m & ■ s i m in .... JjK:-. Hitrostno prvenstvo diletantov v Kopenhagnu Ogna in Pinarello Izločena v četrtfinalu Faggin in Baldini v polfinalu zasledovalne vožnje KOPENHAGEN,. 28. — Danes se jc na dirkališču Or-drup nadaljevalo svetovno kolesarsko prvenstvo diletantov na dirkališčih. Vreme tudi danes pred začetkom tekmovanja ni bilo ugodno, vendar se pozneje toliko popravilo, da je tekmovanje potekalo brez motenj. Najprej sta bili na vrsti zadnji dve skupini v četrtfinalu zasledovalne vožnje posameznikov, ki bi morali biti sicer ze včeraj, pa st? bili zaradi plohe odloženi na danes. V prvih dveh skupinah sta zmagala Angleža Gam-brill nad Holandcem Hanse-nom in Geddes nad Holandcem Houvelingenom. V tretji četrtfinalni skupini je danes Italijan Baldini premagal Švicarja Schvveizer-ja, v četrti pa Italijan Faggin Holandca Braata. V polfinalu se bodo tako pomerili med seboj Baldini (It.) in Geddes (V.B.) ter Gambrill (V.B.) in Faggin (It.). Sledile so nato izločilne skupine v osmini finala hitrostne vožnje diletantov. V I. skupini je zmagal Hus Homanov pred Nemcem Simonom in Italijanom Ogno. V II. skupini je zmagal Avstrale.c Tressi-der pred Francozom Gruche. tom in Poljakom Zajacom. V 111. skupini je zmagal Italijan Pinarello pred Novozelandcem .lohnstonom in Fran cozom Verdeunom. V IV. skupini je zmagal Italijan Pe senti pred Argentincem Ba-tizem in Avstralcem Boothom V V. skupini je zmagal Francoz Rousseau pred Angležem Binchom. Novozelandcem R. Johnstanom in Belgijcem Bak-kerjem. Sledili so repesaži prema gancev iz vseh skupin. V I. repesaži je zmagal Italijan Ogna, v II. Francoz Grucht in v III. Argentinec Batiz. V četrtfinale so se tako kva-ificirani Italijani Pesenti. Pinarello in Ogna. Francoza Gruchet. ir Rousseau, Avstralec Tressider, Rus Romanov in Argentinec Batiz. Zreb je med njimi določil naslednje dvojice: Pesenti - Gruchet, Pinarello - Batiz, 1 ressider - Romanov, Ogna - Rousseau. Vsaka dvojica je morala v četrtfinalu tekmovati dvakrat in v polfinale se kvalificira tisti tekmovalec, ki zmaga v obeh tekmovanjih oz. tisti, ki zmaga v tretjem 'ekmovanju, če je bilo potrebno. Izidi tekmovanj v prvi vožnji: 1. dvojica: 1. Pesenti (It.) 12.2. 2. Gruchet (Fr.): 2. dvojica: 1. Pinarello (It.) 12.2. Batiz (Arg.) m prišel na start; 3. dvojica: 1. Tressider (Avs.) 12.4, 2. Romanov (SZ); 4. dvorca: 1. Rousseau (Fr.) 11.3. 2. Ogna (It.). * Izidi tekmovanja v drugi vožnji: 1. dvojica: 1. Gruchet (Fr.) 11.3. 2. Pesenti (It,): 2. dvojica: 1. Batiz (Arg.) 11.3. 2. rinarello: 3. dvojica: 1. Tressider (Avs.) 12.0. 2. Romanov (SZ): 4. dvojica: 1. Rousseau (Fr.) 11.4. 2. Ogna (It-)- 7. dvojno zmago sta se tako že dokončno kvalificirala Tokrat je Pesenti zmagal, Pinarello pa je moral ponovno klonili in je bil tako dokončno izločen tudi on. V polfinale sta se tako poleg ltousseaua in Tressiderja kvalificirala se Pesenti iu Batiz. Po tekmo- 1- Ogna, Pesenti in Pinarello: sedhj se smeje samo še eden. vanju Je Ogna priznal, da je bil Rousseau boljši od njega, da pa misli, da bo novi prvak Avstralec Tressider, medtem ko se bosla za drugo in tretje mesto borila Pesenti in Batiz. TEKMOVANJE V 1-URNI VOŽNJI (STAYERS) Tekmovanju diletantov v hitrostnih vožnjah je sledilo tekmovanje prvih dveh skupin v 1-urni vožnji, imenovani «stayers» (tretja skupina bo tekmovala jutri).'-,Prva dva iz vsake skupine in zmagovalec v repesaži .se bodo kvalificirali za finale, ki bodo v soboto. 1. skupina: 1. Timoner (Sp.) 65,7 IH) km, 2. Godeau (Fr.) z zaostankom 1 kioga in 340 m; 3. Otte (Nem.) 2 kroga in 320 m; 4. Zehnder (Šv.) 4 krogi in 315 m; 5. Koch (Hol.) 5 krogov' in 300 m. 2. skupina: 1. French (Avs.) 67.940 km: 2. Bucher (Sv.) 1 krog in 50 m; 3. Pronk (Hol.) 1 krog in 55 m: 4. Martino (It.) 4 krogi in 45 m. mminvAmiu) mcmt.im p runsivo Splitski HajduK vodi po 5- Kolu Presenečenji: poraza Partizana in DinoM0 Rezultati 5. kola: BSK - Radnički 0:1 (0:0) Partizan - Budučnost 1:2 (1:2) Zagreb - C. zvezda 2:7 (1:4) Spartak - Sarajevo 5:1 (3:0) Vojvodina-Lokomot. 2:1 (2:0) Hajduk Vardar 2:0 (1:0) Velež - Dinamo 4:2 (3:1) Lestvica po 5. kolu: Hajduk 5 3 2 0 10:3 8 Crvena zvezda 5 4 0 1 13:4 8 NOGOMET OSLO, 28. Finska 1:1. Norveška - Vojvodina Spartak Velež Partizan Dinamo Budučnost Lokomotiva Zagreb Radnički Vardar Sarajevo BSK BEOGFAD. 5 4 0 1 18:7 8 5 3 0 2 14:5 6 5 2 2 1 8:6 6 5 2 12 12:9 5 3 2 12 11:12 5 5 2 1 2 7:9 5 5 2 0 3 6:10 4 5 2 0 3 6:12 4 5 2 0 3 5:11 4 5 2 0 3 5:11 4 5 1 0 4 7:15 2 5 0 14 3:11 1 28. — Jugoslo- lastnem igrišču je mora.* ruti tudi BSK. ki po petih ‘ lih še edini ni dosegel n ne zmage. Ista usoda je no doletela še Zagreb, remu je Crvena zvezda di hrvaške prestolnice n ■ la kar 7 golov. Normalne so zmage Spartaka na ^ jevom, Vojvodine nad motivo. Hajduka nad darjem. Var* nogomet Podpisan sporazum Triestina - Belloni iiir TRST, 28. Vodstvo ha- vansko nogometno prvenstvo je letos že kar v začetku zelo razgibano in polno presenečenj tako. da je o vprašanju-favorita tudi samo ugibati zelo težko. Po nedeljskem -petem kolu so na vrhu Hajduk. Crvena zvezda in Vojvodina z enakim številom točk, toda kako dolgo? Tako Crvena zvezda kot Vojvodina sta že okusila bridkost poraza. Hajduk pa se je že dvakrat moral zadovoljiti z delitvijo točk. Pa tudi Spartak in Velež sta odlično startala. Največje presenečenje 5. kola predstavlja nedvomno poraz Partizana na domačem igrišču proti črnogorski Bu-dučnosti ter poraz Dinama v Mostarju proti Veležu. Na moš«# ir* EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO NA BLEDU -Jk---------------------------- 100 MOŠKIH VESLAŠKIH EKIP začne jutri z izločilnimi tekmovanji Izžrebane skupine za posamezne discipline - Kongres Mednarodne veslaške zveze - Duisburg in Poznanj sedeža prvenstev I. 1 957 in 1958 PLASMA ZENSKIH EKIP BLF.D. 28. — r o končanem tekmovanju ženskih ekip je vodstvo prvenstva izdalo poročilo o neuradnem ekipnem plasmaju, ki je naslednji: Sovjetska zveza 38 točk, Romunija 24, Nemčija 21, Madžarska 18,3. CSR 14, Avstrija 9,5, Poljska 7,5, Finska 3,5, Francija 2. Sovjetska ek;pa )e °~ III. skupina — Francija, Grčija, Danska, Norveška. DVOJKA BREZ KRMARJA: I. skupina — Italija. Švedska. Jugoslavija, Avstrija, Švica. II. skupina — Sovjetska zveza, Madžarska, Poljska, Anglija. Francija. III. skupina — Romunija, Nemčija. Holandska. SKIFF: I. skupina — Bol- svoiila pokal romunske vesla- „ . zmago v osme,- (tarska, Nemčija. Madžarska clj6 in^eslalke'zveze >LRj‘Va Kalija. Holandska. Danska, zmago v četvercu s krmarjem, kakor tudi pokal nizozemske zveze za prvo mesto v skup-' nem plasmaju. , Takoj po zaključnem žen-kem prvenstvu je večina ve- stine in njen dolgoletni nilec Belloni sta včeraj ' segla sporazum glede w denarne nagrade i6ralCUri(f, tako imenovani «reingagPT Tako so se že včeraj P0** dne vsi stari in na noV0.0#. gažirani. igralci prvič , pletno udeležili treninga , vodstvom trenerja Pasin*_-V četrtek bo novo Triestine odigralo svojo go trenii-g-tekmo v CerViP nu. v r.edeljo tretjo v tograru in četrto v Res®, Emilii. KOŠARKA Košarkarice Crvene zvedi* imaqale na turnirju v C*W11 CATANIA, 28. — V Čaja' se je v nedeljo zvečer za čil mednarodni ženski k I karski turnir, na katerem sodelovale tudi košark*^( C* Beogca' Crvene zvezde iz ki so že lani zmagale v tanii. Beograjske košarka so letos potrdile svojo m°c tn» ponovno osvojile prvo pred petorico Spartaka Prage, katero so premaga P' finalu z rezultatom 53:43- ortm CrV bril)* poročajo italijanski sporth^( e„ Vnčnrtrarice C* -- II. skupina — Francija. Češkoslovaška, Jugoslavija, Finska. Romunija, Sovjetska zveza. III. skupina — Anglija. BeU gija, Avstrija. DVOJKA S KRMARJEM: slačic odpotovala domov. O- j skupjfla _ Sovjetska zve-stale so samo madžarske, ni- j ^ poljska. Danska, Nemčija, zozemske. poljske in finske tekmovalke, ki bodo na Ble- du do zaključka moškega prvenstva. ŽREBANJE SKUPIN 7.A IZLOČILNA TEKMOVANJA MOŠKIH Včeraj je bilo na Bledu žrebanje za skupine v, predtekmovanju posameznih moških disciplin, za katere se je prijavilo na-dednjo število ekip: .Skiff: 15. dvojka brez krmarja- 13. dvojka s krmarjem 14 doubteisčull ll.-četverec s kr-marjem 14. četverec brez krmarja 14, osmerec 14. za polfinale Francoz Rousseau Zreb je dolpčil -naslednje in Avstralec Tressider. medtem ko je bil lanski svetovni prvak Ogna dokončno izločen, kar predstavlja doslej največje presenečenje letošnjega prvenstva. Pesenti in Gruchet ter Batiz in Pinarello pa so morali tekmovati še v tretje. skupine: CETVERF.C S KRMARJEM: I. skupina — Turčija. Finska Nemčija. Romunija, Jugoslavija. II. skupina'— Švica, švedska. Madžarska/ * Sovjetska zve/rf, Italija, Finska, Jugoslavija. II. skupina — Francija. Bolgarska, Turčija, Avstrija. Belgija. III. skupina — Madžarska. Italija. Holandska. Grčija, Švica. CETVERF.C BREZ KRMARJA: I. skupina — Švica. Norveška. Poljska, Švedska. Danska. II. skupina — Francija. Madžarska. Belgija, Nemčija. Italija. III. skupina — Sovjetska zveza. Jugoslavija, Romunija, Finska. DOllBLE - SCULL: I. skupina — Nemčija, Turčija, Finska. Švica. Francija, Belgija. II. skupina — Češkoslovaška, Danska, Sovjetska zveza. Jugoslavija. Madžarska. OSMEREC: I. skupina — Švedska, Madžarska, Franci- ja, Anglija. Finska. II. skupina — Italija. Češkoslovaška. Švica, Jugoslavija. Danska. III. skupina — Nemčija. Sovjetska zveza. Grčija, Romunija. Tekmovanja se bodo začela v četrtek popoldne. Na Bledu so zbrane že skoraj vse | reprezentance razen Švicar- j ske in avstrijske, danes pa, so prispele ekipe švedske | Norveške, Italije, Grčije. Ma-i džarske. Belgije, Danske in ! Francije. KONGRES MEDNARODNE VEŠLASKE ZVEZE Danes je bil na Bledu kongres Mednarodne veslaške zveze. Poleg drugih manj važnih vprašanj, so razpravljali tudi o krajih, kjer naj bodo prvenstvi za 1. 1957 in 1958. Določili so, da bo evropsko veslaško prvenstvo prihodnje leto v Duisburgu v Zahodni 'Nemčiji od 29. avg. do 1. sej>-tembra, 1. 1958 pa v Poznanju na Poljskem. Razpravljali so tudi o organizaciji svetovnega prvenstva v veslanju vsako četrto leto. so košarkarice zvezde navdušile z no igro. RIM, 28. — Jugoslovan sodnik Stefanovič je sPr'j(1 povabilo italijanske kofart0(|. ske zveze in bo skupno s ■ . niki Vanderschuerenom 1 ^ gija). Rerdlom (Švica) in verberijem (It.) vodil - ! za 4. pokal Mairano. Odgovorni uredntK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Letni liino v Škerijjjj predvaja danes. sre kozarec z vodo se jeje j) vrnil, na suflerko Pa . t* usula majhna povode*1) nenadna kopel jo je Pa( j* toliko streznila, da • zavedla in spregovoril* zadnje za igrnlca 0 besede, ki so mu omo da je primerno zaklj111’1 t>' jo gostobesednost in. t* hkrati rešen iz prec*) prijetnega položaja. ■> (Nadaljevanji *!e