Jugoslavija in njene sosede               Dr. Roman Savnik
2. Grčija.
Nobena sosednja država ni Slovencem tako dalcč kot Grčija. Dolgo-trajno in utrudljivo bi bilo potovati tja. Izbire ni velike. Lahko bi sc napotili z edino železnico cnimo Bcot»rada in Skoplja proti grški meji, ali pa bi s parnikom premerili vse Jadransko morjc in bi dospeli na cilj sele na južnem koncu albanskega obrežja.
Toda vkljub toliki daljavi skoro ni Slovenca, ki ne bi že v rani mladosti kaj vedel o tej deželi. Kdo nc pozna silncga boga Zevza, ki je v togoti grmel in metal strele z ncba, kdo še ni čital pripovedk o trojanski vojni. o Odiseju in njegovih desctletnih blodnjah po morju in o srecni vrnitvi v domači kraj? Toda vse to so le bajke nekdanjih junaških in kulturnih Grkov, ki so živeli pred več tisoČ leti. Ncspremenjena je ostala Ie njihova domovina, v kateri se je odigral tudi dobršen del naše slovanske zgodovine.
Po propadu silne Rimske države so poplavili Balkanski polotok naši slovanski predniki, ki so prodrli globoko na Grško. Marsikje narn o Slovanih pricajo Ie krajevna imena, do danes pa so se tu ohranili le blizu jugoslo-vanske meje skoro do Soluna. Tu sta sc pred dobrimi tisoč lcti rodila sv. Ciril in Metod,, ki sta kot slovanska apostola tudi mcd Slovenci širila krščansko vero v nasem jeziku. In na taistih tleh so se nedavno med sve-tovno vojno odtgravali dogodki, ki so nas končno povedli v svobodo. Po umiku srbske vojske prcko albanskih gora so našli naši junaki pribežališče na grškem otoku Krfu. Tu so narodni voditelji 1. 1916. glasno napovcdali nadaljnji boj /,a ustauovitcv Jugoslavije, nakar so se pričeti n« solunskem bojišču zadnji boji za uresničenje tega vzvišenega cilja. Tudi na Grškcm trohne kosti naših junakov, ki so iz domovinske ljubezni žrtvovali življenjc. Tako nas grška zemlja spominja sedanjosti in davne pruteklosti.
Grčija je še enkrat manjša od JugosIavHjc. Razprostira se v južnem delu Balkanskega polotoka, ki postaja tu vedno ožji in se cepi v majhne pol-otoke. Med nje se vrivajo globoki zalivi, tako da ni iz notranjosti dežele nikjer daleč do morja. Obrežje sprcmljajo Številni otoki, zlasti na vzhodu v Egejskem morju. To je z njimi tako gosto posuto, da tvorijo otoki prav-cati most med Evropo in Azijo.
Država je zelo siromažna. Navadno se kar iz morja dviga skalnato go-rovje, med katerim je le malo nižin, a še te so deloma zamočvirjene. Najvišja
64
gora je 01 i rn p, ki je 50 m višji od Triglava. Njegov strmi vrh je očem malokdaj viden, ker ga zastirajo oblaki. Starim Grkom se je zdela gora nepristopna, zato so ju smatrali za bivalisče bogov. še danes se inalokdo povzpne na njo. Nedavno so se tu potikali roparji, ki so se počutili varne kot nekdaj bogovi.
Podnebjc je zelo toplo. Zime so mile, poletja pa tako vroea in suha, da usahnejo manjše reke in so rastline kar ožgane od solnca. Poleti ne dežuje tudi po več mesecev, vendar pa je zrak zaradi bližine morja tako kristalno čist, kakor pri nas le po deževju. Polj jc malo, pridelek žita tako skromen, da ga morajo večinoma uvažati. Pašniki dajejo pičlo hrano le ovcam in kozam. Govedo uvažajo iz Jugoslavije. Tudi jjozdov nedostaja. Tla so navadno zarasla le z grmičjem. samo bolj v gorah je nekaj večjih

Dana&nje Aiene. Na levl staroslavna Akropola.
gajev borovcev in pinij. Pomanjkanje gozda se čuti na vsakem koraku. Nil lesenih MŠ, ne lesenih ograj, povsod grade le iz kamna. Tega pa je mnogo, 1 zlasti marmorja, ki je slovel že od nekdaj.
V Grčiji prevladuje tako rastlinstvo kot v našera primorju. Izvrstno uspeva najra^novrstnejše južno sadje, zlasti smokve, pomaranče in liraone. Povsod rasteta oljka in tobak, nemara še več pa je vinske trte. Grško grozdje, grškc rozine veljajo za najfinejše na svctu.
Zeleznic je malo. Kolodvori so skromni, prometa ni mnogo. Kajti prc-bivalstvo se železnic malo poslužuje, večinoma potuje po morju. Morski proraet je za GrČijo tolikega pornena kot v Evropi Ie še za Norveško. Tudi nedostaja lepih cest; zaradi goratih tal je njihova graditev zvezana s prc-velikimi stroški. Navadno držc krajša slaba pota le iz pristanišč do bližnjih gorskih naselbin. Še nedavno niso imeli prebivalci ne konj ne voz. Ves kopni promet sc je vršil z natovorjenimi živalmi. Zadnji čas imajo tudi vozove, a ti so zaradi slabih in strmih kolovozov lahki in imajo le dvoje velikih koles.
Prebivalstvo države je sicer večinoma grško, a poznajo se mu mnogi vplivi tujih narodov, zlasti Slovanov, Arabbev in Turkov. Albanei so raz-treseni skoro po vsej državi. Njihovo vplivanje na Grke je bilo nekoč toliko, da so ti od njih prevzeli razne običaje in celo narodno nošo. Turek pa je
65
vladal na Grškem tako dolgo kot Srbom. še]c pred sto leti se jc Grk osvo-bodil in si ustanovil svojo državo. Toda slcdovi turskega jarma se dolgo niso dali zabrisati. Današnja grska mesta so nastala šele pozneje.
Grčija je republika. Glavno mesto so Atene. ki se zadnja leta silno razvijajo. Pred sto lcti so imelc komaj nekaj tisoč ljudi, danes štejejo s pri-staniščem Pirejem, ki leži poleg ob morju, že okrog en tnilijon prebivalcev. Atcne hranijo mnogu spomenikov iz starogrške dobe. Nad mestom se vzpenja okrog 90 m visok grič Akropola, na katerem so razvaline najlepsih svetisč, ki so jih kdaj stari Grki zgradili na Čast svojim bogovom. Na ttsoče ljudi iz vseh delov sveta prihaja vsako leto semkaj, prave romarskc pro-cesijt hodijo na Akropolo občudovat starodavne stavbe, ki so celo v raz-vaiinah očarujoče. Tudi Pirej se naglo razvija. Tu se šcle prav vidi, kaj je Grku morje. Zijolj to grško pristanisče ima vcčji promet kot vse jugoslo-vanskc luke skupaj. Vsako leto tu pristane in odpluje 30.000 ladij, se izkrca in vkrca nad 2 milijona potnikov.
Siromašnost grude je vzrok izredne štedljivosti prebivalstva. Zaprav-[janje denarja, pohajkovanje mu je tuje. Ze otrok si služi lastcn denar, zlasti po mestih. Narod živi skoro vse leto na cestah. Zato je življenjc v orških mestih nenavadno bučno. Vsak trg je veliko zbirališČe ljudi, ki se tilasno razgovarjajo. Po cestnih hodnikih so polnozasedene mize in stoli. Mimo hodijo goste gruče maHh trgovcev in čistilcev čevljev, prcd hisnimi vhodi preže za mizami menjalci denarja. Ob sleherneni koraku po mcstnih ulicah samo trgovanje in lov za zaslužkom. Polne so tudi kavarne in restav-racije, a nikdo ne pije piva ali vina, kvečjemu kak tujec. Domačin se zado volji z limonado, še večkrat pa ksr z vodo.
KLjub skromnemu življenju je že marsikoga prisilila beda, da se je izsdil. Na tisoče Grkov živj zlasti v Ameriki. Mnogi so tam obogateii, pa niso pozabili domovinc. Baš z njihovim denarjem so se najvcč okrasile Atcne 7 javnimi stavbami, spomeniki in nasadi.
Grkom pripada tudi Solun. Ker leži komaj 60 km daleč od naše meje, je za Jugoslavijo veJikega pomena. Preko tega pristanišČa uvažamo in iz~ važamo mnogo blaga; tu često pristanejo tudi ladje z jugoslovensko tro-bojnico.
(Nadaljevanje v pribodnji številki.)