M J V,C/l
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA « v . -
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbot SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 190 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 606-70/3-24
Stev.35 (493) LETO X.
NOVO MESTO, 3. SEPTEMBRA 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje
•Delo* v Ljubljani
Že letos Italijanka na 3.000 hektarov
28. avgusta je bila v Novem mestu seja upravnega odbora okrajne zadružne zveze. Na tej seji so razpravljali o jesenski setvi, o izvajanju plana kooperacij in o investicijah v kmetijstvu. Te investicije za naš okraj v prihodnjem letu so predvidene na 1 milijardo 406 milijonov dinarjev.
Okrajni plan setve žitaric v fcooperfecijri j* 3.000 ha ali 30f/o vseh površin, na ka-terih smo aejali žitarice do sedaj. Ta plan Je bil predviden sicer Sele za leto 1960, izpolnili- pa ga bomo Se v tem letu, čeprav je bil prvotni xa eno tretjino nižji.
Naše KZ so si umetna gnojila ra žitaTtoe priskrbela, semen za povišan plan, se pravi za 1000 ha, pa še ni«o naročile. Vse seme, ki ga bomo letos sejali, mora biti priznano za seme, sicer kmetovalci ne bodo dobili umetnih gnojil. Zadruge morajo zagotoviti kooperantom tudi strojno obdelavo zemlje, strojno gnojenje, sejanje, škropljenj« in žetev, ker bo le tako mogoče doseči največji možni donos italijanskih vrat pseni.ce.
Sprejeta sta bila tudi sklepa, da bodo dobili kooperanti razen drugih ugodnosti tudi z« 10ftf i ceneje umetni gnoj (nekatere vrste celo za 150%), in da bodo ta kooperante, ki bodo parcele
združili, strojne ure cenejše. Ce so parcele pšenice (in tudi druge) združene, ni treba prevažati traktorja in kombajna z en« krpice zemlje na drugo, ampak izorje oziroma požanje vse naenkrat. Tako pride strojna ura ceneje.
Kmetijske zadruge bodo imele na svojem ozemlju vso.prostost, vendar samo, na svojem ozemlju. Zadruga, ki bo posegala s svojim poslovanjem, predvsem s prodajo in odkupom, na ozemlje katere koli druge zadruge, bo kaznovana.
Ker bodo letos umetna gnojila za kooperante občutno cenejša, bo Šel vsak kmet raje v kooperacijo, kot pa da bi kupil gnoj po višjih cenah. Zato morajo biti kmetijske zadruge pripravljene, da bodo kooperantom lahko nudile potrebno mehanizacijo in strokovno pomoč.
'Letošnji plan investicij v kmetijstvu, hi je bil 655,000.000 dinarjev, je bil do 30. julija dose-
žen po bančnih pokazateljih s 45%. V hmeljarstvu (nasadi, sušilnice) in v mehanizaciji je bil izpolnjen s 100%, v živinoreji (pitališča, govedo) pa le delno.
V prihodnjem letu bo investiranih v kmetijstvo v našem okraju 1 milijardo 406,000.000 dinarjev, kolikor je bilo prvotno predvideno do leta 1961. Ker bomo petletni plan izpolnili v 4 letih, bomo v prihodnjem letu porabili tudi te investicije. Pri kmetijskih zadrugah bodo vložene Investicije v višini 702 milijona dinarjev, pri družbenih posestvih in poslovnih zvezah pa 704 milijone.
Ta sredstva bodo predvidoma razdeljene takole: občina Novo mesto 346 milijonov: občina Črnomelj 311 milijonov, občina Metlika 49 milijonov, občimi Brežice 225 milijonov, občina Videm-Krško 186 milijonov, Sevnica 81 milijonov, občina Trebnje 170 milijonov in občina Žužemberk 6,4 milijonov dinarjev.
V preteklih letih smo porabili naše kmetijske investicije v glavnem za gradnjo zadružnih domov in upravnih zgradb, kar seveda ni nič prispevalo k po-
večanju naše kmetijske proizvodnje. Šele v zadnjih letih smo začeli to popravljati. Naše investicije za leto 1960 so namenjene skoro vse za pospeševanje proizvodnje saj sb predvidene v glavnem za nakup mehanizacije, za kmetijske melioracije, za živino, nasade ter gradnjo skladišč dn remiz. Osnovna kmetijska panoga v našem okraju bo živinoreja. Čimprej moramo povečati število glav živine na hektar in priti od sedanjih 0,61 glav na ha na 2 glavi na ha.
Okrajna zadružna zveza bo razširila tudi svoj projektantski oddelek in dobila zanj nove strokovne moči. Sedanji namreč ne zmore vsega dela, zato večkrat zamujamo roke za vlaganje projektov. Ta oddelek bo izdelal tudi ureditvene načrte za sleherno zadrugo v okraju.
Ocenjevalec pri komisiji na letošnjem vinskem sejmu, kjer je naša država v močni mednarodni konkurenci dosegla tako lepa priznanja
Trebelno proslavlja
Kakor vsako leto, bodo tudi letos krajevni odbor ^B, SZDL in ZVVI Trebelno priredili 6. septembra proslavo v počastitev 17. obletnice ustanovitve Gubčeve brigad«.   Letos še v
Novi predsednik ObLO Brežice
17. avgusta Je bila seja občinskega ljudskega odbora v Brežicah, na kateri so med drugim •prejeli odpoved dosedanjega predsednika ObLO tov. Ivana Kolenca, ki odhaja v pokoj. Odborniki so se mu zahvalili za požrtvovalno delo na tem odgovornem mestu, ki ga je vestno opravljal pet let. Za novega predsednika ObLO so izvolili odbornika Mirka Kambiča. Občani brežiške občine mu pri njegovem delu želijo mnogo uspehov.
toliko večjem obsegu, ker bodo obenem proslavili tudi 40. obletnico KPJ in sko.i. Proslava bo na kraju ustanovitve Gubčeve brigade, v gozdu pod Trebelnim. Tu s0 se zbrali 6. septembra 1942 borci Dolenjskega odreda, Gorjanske. Ka in Belokranjskega bataljona ter zahodnega Krškega odreda in se združili v enoto; v Gub-čev0 brigado. Brigada se je borila proti okupatorju In domačim .izdajalcem pretežno ,na Dolenjskem in Notranjskem ter si priborila naziv udarne.
Spričo hrabrosti In ugleda te brigade smo prebivalci tukaj šnjega območja ponosni, da sr je prav v našem kraju ustane vila tako hrabra in skoraj nr premagljiva partizanska enota
Vsaka hiša, steza, dolina i grič je bila znana borcem Gub čeve brigade na območju Tre
belnega. Tu je bilo njihovo zatočišče. Borci so tedaj Trebelno Imenovali Mala Rusija.
Zato vabi Trebelno vse preživele borce NOV, da se proslave udeležijo ln obiščejo naš kraj, saj j* vidno spremenil podobo. Iz ruševin je zraste 1 Zadružni dom, obnovljena so skoraj vsa požgana gospodarska poslopja in zasvetila je elektrika v 17 vaseh. Pridite in obiščite nas, da obudimo stare partizanske spomine!
Pripravljalni odbor Trebelno
Tako prijetne in brezskrbne so bile igre med počitnicami. V soboto se bodo pa &pet odiprla šolska vrata. Mnogi bodo prvič stopili v »-hram učenosti-«, drugi pa se bodo okrepljeni in polni nove vneme vrnili v svoje učilnice. Vsem šolarjem, od prvega razreda pa tja do vseučilišča, želimo lepih uspehov pri učenju, da bodo stopili v življenje čimbolj pripravljeni■ za naloge, ki jih čakajo v naši1 družbi.
JUGOSLAVIJA: 76ZLATIH MEDALJ
na V. jubilejnem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
Številna poročila domačega tiska so seznanila naše bralce, da je bil 28. avgusta v Ljubljani slovesno otvorjen V. mednarodni jubilejni vinski sejem.
Občinstvo jeJr&lo tudi ž> obveščeno o mnogih posameznostih, med drugim tudi o delu mednarodne ocenjevalne komisije, ki je bila letos še i»po$>otlnjeina in pomnožena s slovitimi člami it Francije (2), itailije (1) in Grčije (1).
Ocenjevalce so nam torej poslale naslednje države: Francija, Anglija, Zahodna Nemčija, Avstrija, Italija, Grčija in Romunija.
O načinu ocenjevanja samega, nam je že znano, da ocenjuje vsak degustator vsak vzorec samostojno, tajno, ločeno pri svoji mizi, da se za vsajc vzorec napove samo zaporedna degustacijska številka, skupina vina kot na primer: konzumno, kvalitetno, morebitna sorta (desertno ali peneče). Da se izogne kakršnim koli možnim predsodkom, se poreklo, to je država, ne napove.
Na ustrezne formularje vpiše vsak ocenjevalec za vsaik vzorec svojo oceno po točkah, sešfteje in podpiše. Tako izpolnjeni in podpisani formularji se sproti pobirajo in odnašajo v računski oddelek, kjer se takoj izračunajo povprečiki in vpišejo tudd nagrade (bronasta, srebrna ali zlata medalja). Vsa izračunavanja preveri še zato določen kontrolor.
Na oceno je prišlo še pravočasno 568 vzorcev, ocenjenih je bilo 524. Izločenih je bilo 44 vzoraev in to največkrat zaradi vrenja. Vzorca, ki so prispeli šele potem, ko je komisija končala svoje delo, niso bili ocenjeni.
Število vzorcev je resnično zelo visoko. Tujih razstavljal-cev je 68, torej rekordno število, domačih pa 81.
Skupno je bilo razdeljenih 146 zlatih, 349 srebrnih in 29 bronastih medalj. Od te.^a je dobila Jugoslavija: 76 zlatih, 191 srebrnih in 27 bronastih medalj.
Posebno razveseljivo in pomembno je dejstvo, da je letos na lastno pobudo razstavilo svoja vina več svetovno znanih inozemskih tvrdk, kar nam je' najboljši dokaz, kako zelo raste v tujini ugled naših internacionalnih vinskih sejmov.
Konkurenca je bila torej izredno ostra in ker vsi vemo, da je vsaka država udeleženka poslala na razstavo samo svoja
najboljša vina, ki jih premore, potem smo lahko upravičeno ponosni na naša jugoslovanska vina, ki so dosegla rekordno visoko število zlatih in srebrnih medalj. Število tujih degu&iatorjev je bilo večje kot število domačih!
Jugoslavija pa je dosegla vrh tega še 9 »šampionov 1959«, za katere so bili pogoji še posebej težki!
Po II. svetovni vojni so se potrošniki vina v Evropi in tudi drugod usmerili na konzum polsladkih in sladkih vin. Za suha vina sploh ni bilo več zanimanja. V zadnjih dveh letih je pa opaziti ponovno preusmeritev: vedno bolj in bolj se uveljavljajo lahka, kislasta suha vina, rdeča in bela. To
Novomeška MDB »Kotla Kolmana-Maroka« na avtomobilski cesti
V nedeljo zvečer je lz Novega mesta na izgradnjo avtomobilske ceste v Srbijo odpotovala IX. novomeška mladinska delovna brigada »Karla Kolinana-Maroka«. Brigada, ki je združila mladinec ln mladinke iz vseh občim novomeškega okraja, Stoje 105 brigadirjev ln brigadlrk.
To Je že četrta brigada lz našega okraja, ki se Je letos udeležila gradnje avtomobilske ceste v Srbiji in Makedoniji. Prvi dve, to sta bili VI. novomeška »Katja Kupen.i« in VII. novomeška »Milana Majcna«, sta šteli skupno 214 brigadirjev ln brigadlrk ln bili kar šestkrat udarni, ter le vsaka po enkrat posebej pohvaljeni. Tretja letošnja, oziroma VIII. novomeška srednješolska MDB »Ivana Starlhe-Janka«, pa Je Štela 130 brigadirjev in brlgadirk ter bila štirikrat udarna. S tem si Je prihorlla naslov najboljše slovenske srednješolske mladinske delovne brigade. Omeniti moramo še X. novomeško MDB »Dušana Jereba«, ki jo Je Julija organiziral okrajni komite LMS Novo mesto in Je bila sestavljena lz 4n srednješolcev našega okraja. Ta Je bila lokalnega značaja in Je sodelovala pri izgradnji novomeškega stadiona. Dosegla Je prav tako lep uspeh, saj Je bila kar trikrat udarna.
15. septembra bo odšla na avtomobilsko cesto še kombinirana MDB iz novomeškega, celjskega in murskosobo-škega okraja, v kateri bo tudi 20 mladincev ln mladink iz našega okraja.
Tako bo letos na zveznih ln lokalnih delovnih akcijah sodelovalo kar 509 mladincev in mladink iz našega okraja, ki bodo s svojim delom nedvomno precej pripomogli k hitrejši izgradnji družbenega standarda naših delovnih ljudi.
Sevničani za občinski praznik
14. septembra 1944 so za sev-nriško Kopitarno počile partizanske puške in pregnale zatiralce naših ljudi. En del podjetja je takrat tudi pogorel, delo pa se je ustavilo za dalj časa. Ta dan je po 6klepu ObLO od lani dalje proglašen za občinski praznik.
Pred dnevi so se sestali predstavniki občinskih organizacij in se pogovorili o letošnji proslavi tega dnp. Sklenili so, da bodo pričeli praznovanje že v nedeljo dopoldan z veliko gasil-•ko vajo, popoldan pa naj bi bila nogometna tekma. Po njej bo vesel# razpoh, Aem 4Mrm. V ponedeljek H. st?t>i'   >»ra bo ijutrai oro-
menadni koncert, slavnostne seja ObLO, komemoracija pred sodiščem, kjer je spominski* plošča v spomin na dogodek, ko so aktivisti Kozjanskega odred« osvobodili lz ječe talce. Po tej kratki svečanosti bo skupen odhod do spomenika, kjer bo glavna spominska svečanost s kulturnim sporedom in polaganjem vencev. Patrulje AMD bodn vence odnesle tudi na vse dru ge spominske kraje v občin: Popoldan pa se bo veselo razpoloženje nadaljevalo spet \ jih nikjer ne manjka, pa , b; radi uprizorili napad na sodišče •tasilskenru demu. Taborniki pa bodo zakurili na predvečer tudi dva večja kresa.
V Črnomlju asfaltirajo
Cesta na odcepu proti podjet. u »Zora«   v smeri železniške □staje je bila v precej slabem tanju,   zlasti   zaradi prevoza nemoga iz Kanižarice na želez-liSko postajo. Ponekod je bila udi ozka. Cesto so delno razkrili  ln  jo  sedaj asfaltirajo. Delo gre hitro od rok. Tudi ta stranska cesta v Črnomlju bo odslej Čista in sodobna.
so bila mnenja tudi tujih članov degustacijske komisije, ki so našla potrdilo v dodelitvi zlatih medalj lahkim suhim kislastim vinom kot so nemška, avstrijska, mnoga jugoslovanska in še druga vina, (Na daljava*je na &. strani)
Na odkup sadja so se pripravili
Malokateri sadjar je zaradi lanske obilne letine sadja pričakoval, da bo. letos drevje spet tako rodilo. Slive so obrodile kot že dolgo ne. Zaradi izredne okužbe sadja, zlasti jabolk, po skrlupu, bo letos pri nas zelo malo dobrega sadja. Kmetijske zadruge niso organizirale poletnega škropljenja sadnega drevja. To pa se je letos precej maščevalo skoraj slehernemu kmetovalcu in kmetijskim zadrugam. ' Zaradi slabe kvalitete, kmetovalci sadja ne bodo mogli prodati po boljši ceni, leot ga sicer, zadruge pa bodo imele manjši promet. Večino sadja pri nas bo '-'kupila tovarna Belsad. Ta .; nekaterimi zadrugami žo ..klenila pogodbo, tako da odkup sadja od vsega začetka sezone v redu poteka. Poslovna zveza Črnomelj pa odkupuje obrane slive za izvor. Tu bodo brez dvoma lahko dosegli znatno boljšo ceno.
Jože Skof
Invalidi v počastitev KPJ
Okrajni in občinski odbor Zveze vojaških invalidov v Novem mestu priredita v počastitev 40-Ietnice ustanovitve KPJ .">. in 6. septembra v Novem mestu kulturno ln družabno proslavo.
V soboto*, 5, septembra bo v Domu JLA slavnostna akademija, na kateri bo nastopil tudi Invalidski pevski zbor Iz Ljubljane. Začetek ob 20.15.
V nedeljo, 6. septembra ob 14, uri bo na Grmu razvitje invalidskega prapora. Pej bo moški pevski zbor Dušana Jereba, na sporedu bo Pa *e nagovor, recitacije in cnodejanka. Sledila bo ljudska zabava « bogatim srečolovom, igral bo jazz orkester JLA. — Zvečer ognjemet.
Jutri 8. seja 0L0
Ha tečaju za matematiko in fiziko za učitelje osemletk v Novem mestu so se tečajniki lahko sami a poskusi prepričali o veljavnosti nekaterih fizikalnih zakonov. Gotovo tečaj ni bil le koristen, ampak tudi zanimiv. Članek o tem tečaju preberite na strani 5.
Predsednik OLO Novo mesto Miko Belopavlovič je sklical za petek, 4. septembra, 8. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, ki bo ob 9. uri dopoldne v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Na inevnem redu je porečilo pod-iredsednika OLO o gibanju go-podarstva v okraju v prvi po-ovlci leta 1959, poročilo pred--ednika komisije za obnovitvene kredite in poročilo o organizaciji kmetijskih Sol v okraju. Na seji bodo odborniki sklepali o ustanovitvi gospodinjsko
Šole v Novem mestu in sprejeli njen predračun za leto 1959-60, sprejeli in potrdili bodo statut okrajne Komunalne banke, razpravljali bodo o različnih premoženjsko-pravnih zadevah, o jamstvenih izjavah, volitvah in imenovanjih.
V R F M v
OO 4. DO 13. SEPTEMBRA V splošnem nestalno s p#--fnimi padavinami in ohlrt-
lit v umi. Razjasnitve n\» botfo trajale več kot t;i dni.
V. 1U.
Izigrano samoupravljanje
Kom pripelje samovoljno gospodarjenje,zlorabljanje uradnih položajev in okoriščanje, 6e je v podjetju delavsko samoupravljanje le na papirju, namesto njega pa vlada nezakonitost in samovolja posameznikov
Pred kratkim se je pred ©krožnim sodiščem v Novem mestu zagovarjala skupinica ljudi zaradi. kaznivega dejanja ponareditve in uničenja uradne listine in zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic. Čeprav obtoženci 6 svojimi dejanji družbi niso povzročili kakšne posebrje škode in bi zaradi njihove dobre preteklosti ter odkritosrčnosti priznanj na glavni obravnavi niti ne poročali o
se izrečena kazen odloži za dobo enega leta (sodba še ni pravomoćna).
To, kar nas v zadevi bolj zunima kot potek procesa, pa so sledeča dejstva: v Industriji čevljev >Bor< (prejšnji Čevljarski zadrugi) v Dol. Toplicah se je leta in leta šušljalo med delavstvom, da poslovanje obtožencev ni čisto v redu. Absolutističen odnos direktorja do zaposlenih je dušil pogum, da bi ljudje s kritiko
njihovih prestopkih, bomo to prišli odkrito na dan. Ponovila
se je stara, nič kaj čedna pe
kn
le storili, vem dar iz drugih namenov. Gre za primer iz-i g ranega delavskega samoupravljanja in nevarne samovolje, ki v svojem bistvu ni osamljen. Tadi v našem okra-imamo nekaj podjetij, v, taterih glas pošten©, ustvarjalne kritike posamezniki du-iijo (Ln udušijo), kjer so načela delavskega samoupravljanja poosebljena v airek-torjai ali v ozkem krogu vase zaprtih, največkrat zelo sebičnih »voditeljev« takega podjetja. Gre torej za primer, ob katerem se velja zamisliti.
Pred sodiščem so dajali odgovor uslužbenci in delavci Industrije čevljev »Bor« iz Dolenjskih Toplic: Anton Henigman, direktor podjetja, njegov*sestra Pepca Peršina, nekdanja krijigovodtkinja v >Boru«, Janez Turk, prirezo-valec. usnja, in Roman Sušter-šič, skladiščnik v podjetju. Prvi trije so se v jeseni 1953 zmenili, da bodo odtegovali evidenci knjigovodstva v podjetju različne zneske denarja, ki so ga sprejemali pri drobnih prodajah usnja in čevljev, kar sta opravljala Anton Henigman in Suštaršič. O ta-
sem: v skrbi za ljubi kruhek in v strahu za službo je marsikdo molčal, namesto da bi pošteno dvignil glavo in odkrito povedal, kaj je prav in kaj ne. Delavsko samoupravljanje je bilo v »Boru« na šibkih nogah — in prav to je tudi omogočalo ribarjenje v kalnem. Povezava »vršička« (direktor - knjigovodkinja -predsednik UO in predsednik DS) je rodila samovoljo in nezakonito poslovanje. Končno je hotel že kar vsak uveljaviti svoje stališče; začeli so se prepirati, knjigovodkinja pa je odpovedala službo (takrat so tudi sporazumno uničili celotno dokumentacijo v zvezi s Črnim fondom).
Vsi pa pri »Boru« le niso molčali. Stanje v podjetju in Škodljive namere obtožencev je pričel kritizirati čevljar Rajko Henigman. tako med člani upravnega odbora kot med kolektivom. Ravnal je tako, kot mu je velevala vest; bil je član upravnega odbora in je upravičeno povedal, da mu tako poslovanje ni všeč. Da bi ga onemogočili, so začeli obtoženci gonjo proti njemu; mimo Zakona o delav-
podjetju. »Vršiček« pa se je hotel Še bolj zavarovati; v skrbi za svojo čast so Rajka Henigman a tožili pred okrajnim sodiščem v Novem mestu zaradi obrekovanja. Na razpravi pred okrajnim sodiščem so se Rajko Henigman in obtoženci poravnali, preklicati je moral svoje trditve in plačati tožbene stroške. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem pa se je vendarle — čeprav malo kasneje — ugotovilo, da so obtoženci zares krivi -kaznivih dejanj, s katerimi jih je Rajko Henigman svoječasno* »obremenjeval« in v imenu poštenosti zahteval, da se stanje v kolektivu popravi.
Prav gotovo v Industriji čevljev »Bor« do opisanih nepravilnosti ne bi prišlo, če bi ves kolektiv odločno pomagal graditi trdne, poštene medsebojne odnose in če bi si vztrajno prizadeval, da bi delavsko samoupravljanje postalo stvarnost, ne pa le lepa heseda in dober načrt. Res je, da je samovolja direktorja to v veliki meri onemogočala, a če si je upal dvigniti glas proti krivicam en sam človek, pa so ga drugi Člani kolektiva pustili pri tem poštenem delu na cedilu — mar potemtakem -krivda za ugotovljeno stanje ne meče sence na celoten kolektiv »Bora«? Več poguma, več delavske možatosti in odločnosti, pa bi samovolji kaj hitro izpodrezali korenine. So pota in možnosti, da take stvari, temeljito uredimo (kaj pa vloga sindikata, političnih organizacij, občinskega zbora proizvajalcev — da iih omenimo lo nekaj!) — toda včasih manjka prave  volje in po-
ZUNANJEP OTI T I č N 1 TED EN S K I PREGLED
Ko spremljamo pot ameriškega predsednika Dwlghta Eisenhovverja po Evropi (trenutno Je v Londonu, nato pojde v Pariz), se sprašujemo, čeprav je nekoliko prerano, ne o čem se predsednik ZDA pogovarja, ker ,ic to precej na dlani, ampak kakšna jc pravzaprav njegova naloga. Znano Je, da je prišel v Evropo pred obiskom sovjetskega premiera Hru-Sreva v ZDA, ker bi se rad posvetoval s tremi glavnimi zavezniki: Britanci, Francozi in zahodnimi Nemci. O čem?
V tem Je pravzaprav nekakšno nesoglasje. Takoj ko je bilo objavljeno, da bosta Hruščev in Eisenliovver obiskala ZDA oziroma ZSSR. je ameriško zunanje ministrstvo, podprto z predsednikovimi izjavami, jeto zagotavljati evropskim zaveznikom, da se ne bo Eisenhower pogajal s Hruščevim o ničemer, kar bi zadevalo interese Zahodne Evrope. Se več, Eisenhower se sploh ne bo pogajal, ampak samo pogovarjal. Zahodni zavezniki naj bodo mirni. Potemtakem nI bilo tako nujnega razloga, da bi Eiscnhower osebno prišel v Evropo.
Toda zahodni zavezniki očitno niso bili mirni — aH bolje rečeno — niso bili enotni. Atlantski pakt, ki je nekoč pomenil tudi politično tvorbo, sposobno, da kot en blok nastopa do Vzhoda, je danes zaradi notranjih razprtij Izgubil to vlogo. Toda nekakšna enotnost Zahoda pred pogovori In nato pogajanji je potrebna. Ta enotnost naj bi bila glavni namen Eisen-hovverjeve poti. Medtem pa bomo morali potrpežljivo čakati, da Elsenhower obišče de Ganila, preden bomo lahko sploh kaj zvedeli o sadovih predsednikovih prizadevanj.
Poudariti je treba, da Je doslej Elsen-howerj«va pot potekala v vzdušju upanja In precejšnjega optimizma, ki ga delijo
tudi v Moskvi. Značilno Je na primer, da Je bonnskl kancler Adenauer odgovoril na pismo HruŠČeva šele po razgovoru z Elsenhovverjem in da je bil ta odgovor pomirljiv. Hruščev Je o njem dejal, da bi bilo mogoče premostiti prepad med Zahodno Nemčijo in ZSSR, če bi takšnemu pismu sledila tudi dejanja. Tudi v javnem pogovoru pred televizijskimi oddajniki sta se Eisenhower ln britanski premier Macmillan držala zmerne linije In nista z ničemer  pokvarila ugodnega
V Aziji pa se je položaj spet zaostril. Dotlej j« veljalo kot glavno žarišče Laos, kjer su boji med vladnimi četami ln oddelki Patet Lao, ki jih podpirajo komunisti ter Hanoj Ih Peking. Toda prav v zadnjih dneh Je prišlo do najhujše zaostritve na indljsko-tibetanski meji, ko je oddelek kitajskih vojakov vdrl na Indijsko ozemlje in' tam ostal. Indijski premier Nehru jc označil to kot agresijo. Sicer pa je položaj še nejasen, ker gre za ozemlje, kjer nI ne cest ne drugih
Velike priprave
vzdušja, ki ga je doslej ustvarjal Elsen-hovverjev obisk v Evropi.
V VVashingtonu so nekaj časa precej ugibali, kako naj sprejmejo Hruščeva, ko bo prišel na obisk. Hrulčev je namreč predsednik ministrskega sveta ZSSR in generalni sekretar KP ZSSR, formalno pa je poglavar države Kliment Vorošilov v svojstvu predsednika Prezidlja ljudske skupščine. Tem ugibanjem Je najprej napravil konee sam predsednik ZDA Eisen-hower, ki Je dejal, da bo počakal In pozdravil Hruščeva na letališču, nato pa Se uradno sporočilo sovjetske časopisne agencije TASS. V tem sporočilu je bilo rečeno, da bo Niklta Hruščev obiskal ZDA v svojstvu poglavarja države. Iz tega izhaja, da mu gredo vse časti, ki jih po protokolu In tudi drugače Izkazujejo suverenom. Torej bodo sovjetskega gosta, kl bo prišel na obisk s soprogo in družino, pozdravili z enaindvajsetimi topovskimi streli.
prometnih sredstev, ampak računajo razdalje v dnevih, kl Jih človek potrebuje za pešačenje lz kraja v kraj. Zaradi kitajske boje vi tasti, ki večkrat meji na nesramnost, se je položaj zaostril. Za to nI odgovorna Indija, saj Nehru še zmeraj čaka na razvoj dogodkov in je Indijsko uradno stališče še zmeraj takšno, da je treba LR Kitajsko sprejeti v OZN. Priznati pa je treba, da sedanja kitajska zunanja politika, nc lajša položaja tistim državam, predvsem Indiji, ki zahtevajo njen sprejem v svetovno organizacijo.
i Pretekli torek je minilo dvajset let, kar se je začela druga svetovna vojna. Prvega septembra je nacistična Nemčija napadla Poljsko in tako sprožila najhujše klanje v zgodovini človeštva. Svet se je lz temeljev spremenil, toda cilj je ostal isti: mir. Boj zanj se bije v vseh delih sveta, v srcih ljudi, v miselnosti novih generacij.
Pomenek v Beli Krajin
ko pridobljenem denarju je
Pepca Peršina vodila posebno skem samoupravljanju so ga guma. evidenco, i/, tako ustvarjenega   razrešili funkcije člana uprav-     Primer nepravilnosti v >Bo-»črnega fonda« pa so plače-  nega odbora in ga končno ne-  ru< nas je ponovno opomnil,
zakonito odpustili iz službe! Pri tem niso uporabili niti običajnega disciplinskega postopka, pač pa so odpoved ^utemeljili« z izgovorom, da je rušil delovno disciplino v
vali razne izdatke, glede katerih so se ipravtako posebej domenili. Od leta 1955 dalje je vedel za to tudi Šu&eršio Roman. Od jeseni 1953 do junija 1956 je Peršinova neopravičeno izplačevala svojemu bratu zneske od 4 do 5000 dinarjev, tako da je dobil skupno okoli 106.000 dinarjev, hišniku Martinu Veselu pa od 1. 12. 1,955 dalje na mesec od 2.000 do 3,000 din.. Iz tega fon-dfi je izplačala iS. 7.49*6 znesek 68.115 din za dpekoi, ki so io porabili pri dograditvi delavnice. Razen tega je Janez Turk kot takratni predsednik delavskega sveta dopuščal tako poslovanje in ga od časa do časa z Romanom Suštarši-čem celo »pregledal«, da se je prepričal, kako se uporabljajo sredstva, odtegnjena redni evidenci. V letu 1956 je več mesecev hranil doma 300.000 din, ki 00 jih sporazumno odtegnili redni evidenci v podjetju, kar pa je pozneje vrnil knjigovodkinii Pepci in so ta denar tudi vložili v Narodno banko.
Kot uradne osebe torej niso vpisali v uradne knjige pomembnih gospodarskih podatkov, pri tem pa so razen tega, da bi pridobili Bebi ali drugim korist, izrabili svoj uradni položaj. Za Turka velja pripomniti, da pri svojem delu tudi ni opravil svoje uradne dolžnosti kot predsednik delavskega sveta, saj je vedel za protizakonito poslovanje, a ga je celo podpiral in prikrival. Obtoženci so očitano jim krivdo v celoti priznali; obsojeni so bili: Anton Henigman na 3 mesece in 15 dni zapora, Pepca Pršina na 3 mesece in 15 dni zapora, Roman SuSter&č na 2 meseca in 5 dni zapora in Janez Tnrk na en mesec zapora, vsem pa
da uveljavljanje delavskega — kot tudi sicer celotnega družbenega — samoupravljanja nikakor ni stvar posameznikov, temveč celotnih kolektivov, vse nase družbe!
Kmetovalci v Bell krajini so letos dosegli nekaj lepih pridelkov, zlasti Pri Italijanski pšenici. To jim je vlilo poguma, tako da prav resno razpravljajo o bližajoči se jesenski setvi. Da, v velikih dvoranah občinskih odborov pa v sejnih sobah kmetijskih 'zadrug In majhnih kmečkih izbah razpravljajo na plenumih občinskih odborov Socialistične zveze, na zasedanjih zadružnih svetov in drugih organlz-aclj o pripravah na jesensko setev. Pa ne samo tu.
Tudi med posamezniki so pogovori o letini in prihodnji setvi kaj pogosti. To nam pove, da 6o priprave v polnem teku.
Pred dnevi sem obiskal predsednika zadružnega sveta KZ Metlika tovariša Janeza Peča-riča v Curilah. v jeseni je bil med prvimi, ki so se odločili za pogodbeno sodelovanje z zadrugo. Tako je v kooperaciji pose-jal 60 arov pšenice, letos pa posadil 50 arov hibridne koruze. Tudi za pogodbeno pitanje živine se je že odločil.
»Sejal sem italijanko ,San pastore* in dosegel 40 metrskih stotov na ha. Seveda so ml k temu 'precej pripomogli tudi agrotehnični ukrepi. Sej al sem g strojem, žel pa s snopovezai-nlkom. Zelei sem s kombajnom, vendar pa ga zadruga ni dobila.« j« povedal.
Kako kaže za Jesen pri vaši zadrugi?
»Tu In tam se pojavlja zanimanje, vendar pa bo treba krepko poprijeti. Vesta, le nekaj n| v redu. Kooperanti bi morali dobit! cenejše usluge ln umetna gnojila kot ostali. Do-
slej so bile za vse Iste cen* Pogodbeniki so bil l pri tem oškodovani, ker so morali plačati se akumulacijo ln obresti, oni so 66 nam pa lahko smejali. Prav tako bo treba Izboljšati strokovno službo. Pri nas bi potrebovali vsaj še enega kmetijskega tehnika. Strokovnjaki naj bi se oprijeli bolj konkretnega dela na terenu In manj paptrnatega v pisarnah. Vsekakor bomo morali nudit! tudi več strojne obdelave, predvsem pa do prihodnje žetve dobiti kombajn.«
Tudi drugod sem slišal podobne želje. Tovariš Peter Smalcelj iz Draga tuša je zagotavljal, da b( v jeseni organizirali kompleks okrog 8 ha ** pogodbeno setev Italijanske pšenice, če bi zadruga zajamčila žetev a kombajnom. On In sosedje so le tudi razmišljali, da bi v primeru, če bi se pri nabavi kombajna pojavile kakšne finančne težave, bili pripravljeni prispevati po 20, 30 In tudi več tisoč dinarjev, kar pa bi potem pri »torltvah obračunali. R.5.
Viniški sejem ali zadružni dogoni B
Kdo bi si bil mislil, da bo »grenka roža« — naš dolenjski hmelj že v svojem, drugem letu dal tolikim pridnim rokam zaslužka, skupnosti pa dragocene devize
Ko so bili po vsej Sloveniji ukinjeni živinski sejmi, razen na Vinici In v Metliki, so se sejmi tudi v teh dveh krajih bistveno spremenili. Tako so pripeljali prej na sejem na Vinico nekaj sto glav govedi, saj je bil to razen sejma v Metliki eden izmed najbolj obiskanih, Bedaj pa priženo le nekaj tuca-tov goveje živine.  Na. zadnjih
SEJALI SO
temtedmi nabiramo
Cvetje rdeče deteljice (100 dinarjev), rmana brez pecljev (* > dinarjev).
list hiribske rese (500 dinarjev), breze brez rumenih listov (30 dinarjev), divjega kostanja brce debelega peci j a (40 dinarjev), slozenovca (180 dinarjev), melise (140 dinarjev), trpotca ozkollatnega (70 dinarjev), robide (40 dinarjev), maline (40 dinarjev), bršljlna — bršlan (70 dmarjev).
Rastlina zlate rozge (60 dinarjev), črnobine — črnabll (80 dinarjev), gladišnlka (36 dinarjev), hribske rese '200 dinarjev), ko-pltnika s korenino (75 dlnarjevV tavSentrože (70 dinarjev), rmana (30 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev), ptičji dresen -moravka (40 dinarjev), bresko-vega dresna brez debelih stebel (30 dinarjev).
Korenine arnike   (350 dinarjev), hlušč rezan kot gobe (160 dinarjev), regrat rumeni (125 dl narjev).
Plodove ce&mtna (120 dinarjev), črnega trna — oparnice (50 dinarjev) bezg;> (100 dinar-Jav).
Oni dan so sejali možje, člani zadružnega sveta neke naše zadruge. Najprej so, kot se spodobi', začeli razčiščevati *stere stvari.
— V Kurji vasi Italijanke ne bo nihče sejal. Obljubil sem jim mašino za mlatit, pa ni prišla. Pšenica gnije. Vi pa ste mlatili vse povsod, samo tu ne, kjer je največ zadružnikov. Ne, Italijanke ne bomo več sejali!
Precej časa je trajalo to prerekanje. RazpaKU so po upravniku, predsedniku zadružnega sveta, strojniku »ki baše v mašino vse kot osel. dokler se ta ne pokvari«.
Končno se je nekdo spomnil:
— Ne tovariši, ni kriva Italijanka in kaj vem kdo še. Ml smo krivi, ker nismo določili vrstni red, kdaj in kje bomo mlatili. O vsem smo govorili na naših sejah, samo o čemer bi morali, ne. "
Presedlali so na uspeh italijanko:
— Jaz sem pridelal 4-.000 kg na ha.
— Jaz 8,
-- Tri pa pol.
— Pet.
— Pet pa pol.
— In Jaz Šest.
— Jo bomo še sejali?
— Se.
— Jaz ne, ker je nisem pridelal kaj prida.
— Ja ti, si dal drugo dozo gnoja detelji namesto pšenici. Pšenica ti je polegla, detelja pa zgnila. Prav ti je, ko ne upoštevaš navodil.
Vstal je možak, kmet, začel mlatiiti z rokami po zraku, kot da lovi muhe ln povedal:
— Tovarili, jaz mislim, da nam je jasno. Stara pšenica je
polegla; Italijanka je ostala pokonci, stara je dala nekaj zrn, nova veliko, stara naj gre k vragu ..., ne bomo je sejali več.
— Tako Je!
In še o koruzi:
— Nekdo je dejal spomladi: »Sploh ne bom sejal hibride. Ne maram Je.« Zdaj pa pravi; »Nikoli več druge, samo htbrido.«
— Torej bomo še sejali in sadili visokorodne sorte. Zdaj se pogovorimo, s koliko zemlje bomo šli v jesensko setev, je dejal predsednik zadružnega sveta.
Povedati moram, da se vse to dogaja v eni izmed hribovskih zadrug, kl ji je osnova živinoreja, vendar so se priglasili za jesensko setev vsi člani zadružnega sveta. Se neka žena, kl nima lastnih njiv, ampak le najete, je dala zapisati deset arov.
Razprava je prešla na mehanizacijo:
— Sredstev za stroje ni? V drugih zadrugah imajo traktorje in ostale stroje, kaj oni denar na cesti pobirajo? Mi smo
ZAPORA CESTE IN PREUSMERITEV CESTE
Zaradi rekons^rukclj-sklh del na cesti 11/330 57.000—58.000 skozi mesto Krško bo dne 2. septembra ves osebni in tovorni promet do treh ton na relaciji Impolca—Brežice preusmerjen na cesto 111/1556 Impolca—Raka— Drnovo, težji tovorni promet pa po cesti H/331 Boštan j—Tržišče—Mokronog—Trebnje.
imeli do sedaj samo eno mlatil-nico, pa smo še to prodali. Upravnik zadruge:
— Mlatilnico smo prodali zato, ker nismo imeli garaže zanjo. Nekaj časa smo jo imeli kar pred kmetijsko zadrugo, pa so ji otroci ali morda kdo drug pobrali skoro vse vijake in nekaj delov. Prisiljeni smo bdli, da jo prodamo, ln to v Izgubo.
Odločili so se, da bodo kupili dve mlatllnici in sejalnlci, saj je oni, ki je edini sejal s sejal-nico, imel zelo lep, Če ne najlepši pridelek pšenice. TI stroji bodo za začetek spravljeni pri članih zadružnih svetov, ki bodo pazili, da ne bo spet kdo pobral z njih delov in vijakov. Sklenili so tudi, da bodo kupili traktor.
Čeprav je živinoreja že dolgo dolgo let njihova glavna panoga, jih je bilo le malo težko pripraviti za pitanje živine.
— Nimamo krme.
— Ce je nimaš ti, jo Imam jaz.
— To je novo. (Strah jih je Se.) Ne vem, če bomo uspeli.
— Lani ste prav tako govorili o pšenici in koruzi, letos ju pa hvalite, je povedati kmetijski tehnik. Stare, težke delovne živine, s katero ste vi barantalci barantali, bo ved^o manj. Njive bodo obdelovali stroji. Povem vam, da boste vi najboljši rejci mlade Živine, kot ste bili do sedaj najboljši rejol stare, pa čeprav se še malo otepate.
— Tako je. Pitali bomo.
In v srednjo kmetijsko Šolo bodo poslali dva. Za enega so
Naročile si Dctanjski list, če ga še ne prejemate vsak teden na svoj naslovi
bili sicer v dvomih; Bi ga, ali ne? Končno so sklenili: Naj gre! Saj je mlad in lahko skoči po njivah. »Pa tako prijazen je,« so dejale žene, članice zadružnega sveta in možje se niso mogli več upirati. J. P.
dveh sejmih na Vinici sploh nI bilo živine s hrvaške strani. Tam imajo namreč na iste dneve zadružne dogone. Obmejne hrvaške občine ne izdajajo več potnih listov za živino svojega področja za viniški sejem, zato ta sejem ni več tak, kakršen Je bil včasih. Živina, kolikor je še pride iz viniške okolice, je slabše vrste. Kupci, mesarji in mesarska podjetja ne marajo kupiti goveje živina po klavnem razredu in ceni, ki jo določi ocenjevalna komisija, ker jo kmetovalci po tej ceni morajo prodati. Sejem je sedaj podoben bolj sejmu za plemeno ln plemensko živino, ker kmetje le med seboj menjajo vole, krave, junce in drugo živino. Vse kaže, da bo sejem na Vinici kmalu »izumrl«, nadomestili pa ga bodo sejmi za plemeno ln plemensko živino in zadružni dogoni.
■ V Laos Je prVspela prva letalska pošiljka nove ameriške vojaške pomoči oboroženim silam Laosa. Vsebovala Je obleke ln obutev. Za zdaj Se niso sporočili, kdaj bodo ZDA začele pošiljati orožje,
■ Zahodnonemškl kancler Adenauer Je Izjavil v Bonnu po radiu, da bo Nemčija postala nekega dne dobra soseda Poljske. »NaS namen Je ustvariti podlago za razumevanje, spoštovanje ln ljubezen med današnjo Nemčijo ln poljskim narodom,« Je dejal Adenauer v govoru, kl ga Je imel ob dvajseti obletnici Hitlerjevega napada na Poljsko.
■ BlvSI britanski atomski znanstvenik dr. Klaus Fucbs je bil imenovan za namestnika direktorja osrednjega Inštituta za jedrsko fiziko bUzu Dres-dena. Dr. Fuchs Je bil pred kratkim izpuščen lz britanskega zapora, kjer Jo odsedel več Trf. r.arnđl  vohnutvn  v. k^tU,
Sovjetske zveze. Takoj po Izpustitvi Je odpotoval v Vzhodno Nemčijo, kjor živi njegov oče.
■ Soproga sovjetskega ministrskega predsednika Hru-ščova, Nina Petrovna, Je sprejela povabilo predsednika Ei-senhowerJa, naj obišče ZDA. Skupaj s Hruščevim In njo bodo prispeli na obisk v ZDA tudi njuni hčerki Julija ln Rada, sin SergeJ in zet Aleksander AdžubeJ, ki Je glavni urednik »Izvestlj« In bo poročal svojemu listu o bivanju premiera Hruščeva v ZDA.
■ Pakistanski dnevnik »Pakistan Times« piše, da bi lahko bližnji sestanek med premierom Nehrujem irt pakistanskim premierom Ajuhom pomenil prelomnico v odnosajih med obema državama. Med Pakistanom In Indijo Je se zmeraj glavno nerešeno vprašanje Kašmir, kl zastruplja odnošaje med Delhljem in Ka-račijem. Toda po vedno agresivnejši politiki LR Kitajske do Indije Je čutiti, da Je prišlo med Indijo ln Pakistanom do določenega zbližanja oziroma do so dozoreli pogoji za znatno izboljšanje odnošajev med obema državama.
■ V Španiji pripravljajo velik proces proti članu p »111 biroja kp Španije Sanchezu Monteru in skupini antlfuSJ-»tov, kl so Jih aretirali zaradi
poskusa organiziranja »nacionalne stavke« pted dvema mesecema.
Polletni obračun zbora proizvajalcev občine Črnomelj
Pretekli teden je zbor proizvajalcev občine Črnomelj razpravljal o izpolnitvi občinskega družbenega plana v prvem polletju letošnjega leta. Pri razčlenjevanju doseženih uspehov sb sodelovali tudi predstavniki delavskega samoupravljanja vseh gospodarskih organizacij iz območja občine ter nudili članom zbora proizvajalcev zaželene podatke.
Obseg Industrijske proizvodnje je bil skupaj z gradbeništvom v letošnjem prvem polletju za 20 odstotkov višji kot v istem razdobju lani. S takim porastom proizvodnje je dosežena planirana letna dinamika, saj predvideva družbeni plan za leto 1959 dvig obsega proizvodnje tudi za 20 odstotkov. K«fr>slej doseženemu vzponu sta prisoevali največji delež podjetji Industrija za eloktrozveze Iz Semiča in Rudnik Kanižarica. Talko se je v Industriji za elektrozveze dvignila produktivnost na eno zaposlene osebo od lanskih 903 tisoč din na 1.179.000 din. To je v veJikf meri odraz občutnega povečanja izvajanja
del po učinku,
V obrti — ln to v družbenem sektorju — se je povečal obseg vrednosti proizvodnje ln uslug proti lanskemu letu za 13 odstotkov. To povečanje pa je nižje od postavke v družbenem planu, po kateri bi se •morala letos povečati vrednost za 17 odstotkov. Ta neuspeh je v glavnem posledica neurejenega stanja v podjetju »Planina«, kjer so letošnji plan izpolnili s komaj 34 odstotki.
Število zaposlenih se Je v prvem polletju dvignilo za 9 odstotkov, pri tem pa se je tudi storilnost dvignila za 10 odstotkov. Najbolj občuten porast storilnosti je bil dosežen v industriji in to za 12 odstotek opravljeftih dnin po pa je bila storilnost v gradbeništvu in pri* nekaterih obrtnih podjetjih. Vtem ko se je v Industriji občutno povečal odstotek izvršenih dnin po učinku, je to vprašanje še ostalo odprto pri obrtnih podjetjih. Tako se »Kovinar* In »SHkarsko-pleskarsko podjetje« nista odzvala lanskoletnemu pozivu zbora proizvajalcev
ter do sedaj sploh še nista uvedla meril za delo po učinku. Ker pa so se kljub temu izrazito dvignili zaslužki — slednje velja zlasti za »Kovinarja« — je zbor proizvajalcev sklenil, da se pošlje v obe podjetji finančno revizijo.
Ob zaključku seje je predsednik zbora proizvajalcev inženir Branko Peternelj opozoril člane zbora in predstavnike kolektivov na sprejete sklepe ter nakazal smernice za delo v ostalih štirih mesecih letošnjega leta. Ugodno doseženi rezultati te prvega polletja namreč nakazujejo, da bo možno letošnje planske naloge ne samo doseči, ampak tudi preseči.
Kolektivom je bilo naročeno, da morajo tisti, ki še niso množično obravnavali polletnih periodičnih obračunov, to obvezno izvršiti do 5. septembra. Vsafcemu članu kolektiva morajo namreč biti znane sprejete lastne plansike naloge ter njih izpolnjevanje, prav tniko pa mu mora biti znana tudi gospodarnost poslovanja podjetja z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Stev. S» (493)
»DOLENJSKI LIST«
Stran 3
V.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uživanje lahkih kislastih vin v svetu torej narašča in to na račun močnih in sladkih. Menimo, da je to popolnoma pravilno In koristno, ker stremimo tudi pri nas, da bi postalo vino del naše prehrane, to se pravi naši državljani bi naj po trudapolnem delu uživali lahka konzumna vina, v zmernih količinah redno pri vsakem obroku hrane. To je obenem tudi najuspešnejši način rešitve vinske .krize, ki je S samim izvozom ne bodemo mogli preprečiti.
NAUK  ZA NASE "™
DOLENJSKE VINOGRADNIKE
Kot je zgoraj omenjeno, Imajo lahka, kislasta, suha vina, posebno pa še rdeča, veliko bodočnost. Tudi inozemstvo zahteva taka vina. Toda
tako tuji kot domači kupci so prisiljeni zahtevati vina prijetnega, čistega, dobrega okusa in lepe barve. Primes samorodnic je zabranjena v vseh državah, ki pri nas kupujejo, enako seveda tudi pri nas. Zato je ravno sedaj pred trgatvijo nujno in primerno, da se naši dolenjski in tudi drugi vinogradniki s temi dejstvi seznanijo in se potrudijo pridelati vimo, ki bo ustrezalo predpisom vinskega zakona in zahtevam kupcev.
Nujno je torej:
1. Vso vinsko posodo, kadi, preše, brente, Škafe — skratka — tudi vse orodje, ki pride z moštom v dotiko, temeljito očistiti, da se mošt ne bi že pri rojstvu navzel (pokvarjenega) vonja in okusa.
2. Pri   trgatvi   izločiti vse
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED -
Razprava o polletnih obračunih gospodarskih organizacij je bila letos zanimiva zavoljo dveh stvari in sicer:
Prvič zaradi tega, da so v gospodarskih organizacijah ugotovili, kako so gospodarili v prvem polletju in kako naj bi gospodarili v drugI polovici leta, tlrugače rečeno, kaj bi veljalo izpopolniti v organizaciji dela, tehnološkem procesu proizvodnje, poslovanju itd., in
drugič ta razprava je bila zanimiva tudi zavoljo tega, ker je bila to prva priložnost, da so lahko v gospodarskih organizacijah proučili, kako je novi sistem nagrajevanja (kjer so ga uveljavili), spodbujal rast proizvodnje, gibanje storilnosti in osebnih dohodkov.
Značilno je, da je mogoče razbrati iz obračunov gospodarskih organizacij vrsto razveseljivih ugotovitev; v večini gospodarskih organizacij je dohodek narastel, novo zaposlevanje Je dokaj manjše kot v lanskem polletju, prejemki delavcev pa so precej večji. In k tej ugotovitvi takoj druga: v večini gospodarskih organizacij, tam, kjer so dosegli takšne uspehe, so jih dosegli zato, ker so nagrajevanje po učinku razširili, dosegli so jih zavoljo tega, ker so se otresli stare mezdne miselnosti, dobro sestavili tarifne pravilnike, določili z njimi takšna merila in instrumente, ki spodbujajo storilnost, rast proizvodnje in smotrno gospodarjenje. Ponekod seveda niso poželi takšnih uspehov. V nekaterih kolektivih zavoljo tega, ker so Jim preprečevale boljši način nagrajevanja določene objektivne okoliščine, ponekod pa zavoljo tega, ker so nekolikanj zapostavili delo po učinku alt pa o tarifni politiki- razpravljali v ozkem krogu, % njo niso seznanili ves kolektiv, skratka, prepustili stvar samohotnemu toku.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa velja vendarle ugotoviti, da so ekonomski In politični uspehi, kl so jih dosegli v dobršnem delu naših kolektivov, dobri obeti za še boljše poslovne uspehe v naslednjem polletju. Seveda bi bilo napak, če bi srcdaj ob teh ugotovitvah zastali z delom. Način nagrajevanja, uveljavljen z letošnjimi tarifnimi pravilniki, velja še in ge proučevati. Čeprav mogoče v tem aH onem podjetju pripisujejo vse dosedanje uspehe Izključno uveljavljenemu načinu
POPRAVIMO ZAMUJENO
nagrajevanja, s tem ni rečeno, da so Izčrpali prav vse možno-1 sti. V nekaterih podjetjih so mogoče v tedanjih pogojih zasnovali tarifno politiko nekoliko enostransko. Odločili so se recimo, da bodo z njo rešili različna vprašanja, na primer, da bi bolje izkoristili izdelavnl čas, bolj znižali proizvodne stroške, drugje spet, da bi zboljšall kakovost izdlekov, zmanjšali izmečke itd. Takšna ali drugačna odločitev Jim je za tedanje razmere odgovarjala, toda prav analiza poslovanja v prvem polletju jih je lahko opozorila, da bi veljalo sistem nagrajevanja še izpopolniti, če ne takoj, pa čez čas In za vse to ustvariti tudi potrebne pogoje. To pomeni, da kaže sistem nagrajevanja v vsakem posameznem podjetju skrbno proučevati, obenem pa koristno uporabiti vse izkušnje, ki so jih pridobili v sosednjih podjetjih. Prav takšna izmenjava izkušenj bo prispevek k hitrejšemu Izpopolnjevanju posameznih sistemov nagrajevanja. Napak bi bilo namreč misliti, da so tarifni pravilniki, sprejeti letos, dokončna stvar ln da je treba čakati leto ter jih šele potlej spreminjati. Način nagrajevanja je sproščen In prav zavoljo te sproščenosti je moč stvari tudi sproti popravljati. Smoter pri teh popravkih pa mora hiti: doseči čim večjo produktivnost, skladno s tem pa naj naraščajo tudi prejemki zaposlenih.
Seveda bi bilo napak, če bi zatisnill oči pred nekaterimi napakami. V posameznih podjetjih, teh je sicer manj, je bila razprava o polletnem obračunu gospodarskih organizacij in seveda tudi o nagrajevanju v prvem polletju bolj »dopustniška«, da tako rečemo. Ponekod so na hltrico sklicali zasedanje delavskega sveta, češ, ta organ mora razpravljati o polletnem računu, ker to zahtevajo predpisi, in prav tako na hltrico so potlej obravnavali tako poslovanje kot tudi način nagrajevanja. Takšna površnost, kjer so jo zagrešili, pa je lahko zelo škodljiva. V drugem polletju bodo zaradi takšne površnosti še ohranili napake, ki so jim v prvi polovici leta zmanjšale poslovne uspehe, in tudi sistema nagrajevanja ne bodo proučili ter spremenili, kar bi sicer veljalo spremeniti oziroma izpopolniti. Prav bi bilo, da bi takšne napake popravili, saj bodo kaj kmalu na razpolago podatki o poslovanju za tri četrtine leta.
vinski sejem
gnile, plesnive ali posušene jagode, v kad dati (na prešo) res samo zrelo, zdravo grozdje.
3. Samorodnice — otelo in druge — je treba, v kolikor je le mogoče, prodati na trgu kot grozdje za jelo, ostanek pa spreŠatl posebej za domačo potrošnjo.
4. Z moštom ravnati pravilno, po burnem vrenju redno dolivanje; cvička ne pustiti predolgo v kadeh, pretočiti ga pravočasno v sode, redno dolivanje, pravočasni pretok. Pogosta kontrola vonja in okusa in, če se pokaže le najmanjša napaka, takoj pretočiti v dobro pripravljeno, edravo posodo,
5. Po končanem burnem vrenju morajo biti vse posode stalno polne,
6. Za barvanje cvička uporabite portugalko In modro frankinjo.
Vinogradnik, ki se bo ravnal po teh navodilih, bo svoj pridelek kljub preobilici vina Lahko hitro in dobro prodal.
Vina s hibami pa bo težko ali aploh nemogoče prodati. Promet vin s primesjo samorodnic pa je po vinskem zakonu Itak prepovedan in jih bosta vinska in tržna inšpekcija kot taka že v kleti pridelovalca označili in zabranili prodaje za ljudsko potrošnjo. .
Vinogradniki I bodite sami sebi prijatelji in pripravite dobro kaprico, ki bo šla gladko v denar in razveselila naše potrošnike cvička.
Če boste pravilno ravnali, se vam nd treba bati vinske krize, kd je že tu, ker je vaš pridelek, posebno cviček, zaželen In priljubljen, toda pomnite samo v dobri kvaliteti, kajti slaba vina si ne želi noben potrošnik na svetu!
Josip Levanič
Upravu ki se boje strojev
Težave z vodovodom
Glavno omrežje za vodovod v Sentrupertu je dokončno urejeno, niso pa še napeljani priključki v hiše, Koristniki vodovoda ko sami prispevali 1,500.000 dinarjev, drugo je pa dala občina in KZ Sentrupert
Sedaj manjka Še 2 milijona dinarjev. S tem denarjem bd bilo vprašanje vodovoda do kraja rešeno in vsi prebivalci bi imeli
dobro in zdravo vodo. Težave so z nekaterimi prebivalci Senfc-ruperta, ki nimajo pravega razumevanja in ne podpro tistih, kl sd prizadevajo za to preko-ristno napeljavo. Kje dobiti še 2 milijona? Občina nima več denarja, upajo pa, da bodo dograditev vodovoda podprla podjetja. J. J.
V petek je bilo v Brežicah posvetovanje upravnikov kmetijskih zadrug, ki ga je sklical občinski ljudski odbor Brežice. Razpravljali so zlasti o planu investiranja, o kmetijstvu za leto 1960 in o trenutnem stanju proizvodnega sodelovanja med •zadrugami in kmeti.
V brežiški občini je predvidenih za investiranje v kmetijstvu v prihodnjem letu 83 milijonov 600,000 dinarjev (samo v kmetijskih zadrugah), Kmetijska poslovna zveza Brežice pa bo porabila za agromelioracije 120 milijonov dinarjev. 83 milijonov 600.000 dinarjev je takole razdeljeno na kmetijske zadruge: Brežice 11,3 milijone dinarjev (kombajni, traktor, dve stiskalnici za seno in ureditev odtočnih kanalov v potok Gabernico), Cerklje 26,5 milijona (traktor, kombajn, kosilnica, stiskalnica, obračalnik, skladišče, remiza in goveji hlevi), Jesenice 0,6 milijona (traktor), Globoko 11 milijonov (remiza, sadovnjak), Do-bova 19 milijonov (traktor, kombajn, oprema, skladišče), Bi-zeljsko 15,3 milijona (dva*traktorja, kamion, kosilnica, vinska klet, oprema za klet, skladišče za sadje).
V razpravi o investicijah je bilo opaziti, da se skoro vsi upravniki kmetijskih zadrug boje kupiti poljedelske stroje. Trdijo namreč, da stroji, Id jih imajo, zadostujejo za potrebe zadrug še nekaj let, čepfav ima kaka zadruga samo kosilnico, ostale pa le malo več kmetijske mehanizacije. Neki upravnik zadruge, ki ima en traktor in 970
ha obdelovalne zemlje, je Izjavil, da sedanja njihova mehanizacija zadovoljuje trenutne potrebe! Nasprotno' pa čutijo kmetje vse večjo potrebo po kmetijskih strojih, gaj vidijo, da imajo doma vedno manj delovne sile in da bodo to pomanjkanje morali nadomestiti stroji. Kmetje v večini primerov orjejo s svojimi plugi le še zato, ker niso povsem gotovi, da bo zadruga s svojo mehanizacijo lahko zadovoljila njihove potrebe. Torej so prav nekatere kmetijske zadruge same krive, da se kmetijstvo na njihovem področju hitreje r.i razvija. Najbolj se je to pokazalo na tem posvetovanju, saj je bilo treba nekaterim upravnikom ponujati in skoraj vsiljevati kredite za stroje.
V pogodbeni vzreji mladih telet od 1 leta do 2 let starosti so brežiške kmetijske zadruge precej pod planom, pač pa se je pogodbena vzreja prašičev močno približala planu, saj Imajo sklenjenih pogodb že za 1525 bekonov od planiranih 1600. Plan kooperacije za pšenico in ječmen imajo vse kmetijske zadruge skupaj 316 ha, pogodbe pa »o začeli sklepati šele pred kratkim, ker niso še vedeli za cene umetnih gnojil.
KOOPERANTOM VSE UGODNOSTI
Kooperanti morajo imeti in bodo tudi imeli prednost pri strojni obdelavi njiv, razen tega bodo plačevali strojne ure 20% ceneje kot nekooperanti. Tudi umetna gnojila bodo dobili ko-
Premoženje narašča
V prvem polletju sta dosegli najboljši finančni uspeh kmetijski zadrugi Hinje in Žužemberk, Njun dobiček je, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, močno narasel. Uspešno poslovanje kmeti'jeke zadruge Hinje, ki ima najtežje pogoje, močno preseneča, obenem pa meče senco na slabše gospodarjenje sosednih zadrug,
KZ Črnomelj gradi
V KZ Črnomelj so pričeli graditi poslovne lokale. Zadružna poslovalnica z železnino in reprodukcijskim materialom je že dalj časa v slabih prostorih, ki ne ustrezajo higiem-sko-teh ničnimi predpisom, pa še takih prostorov ji primanjkuje za usipešno posilovanje, zato se je odločila za gradnjo novih poslovnih prostorov. V njih bo imela zadruga svojo poslovalnico, pisairniško-upravne prostore in stanovanje. Sedaj že kopljejo temelje in dovažajo gradivo. Delo je prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja.'
Šiviljski tečaj
»Singerjevi« šiviljski tečaji so znani že po vsej Sloveniji. Tak tečaj bo letos tudi v Črnomlju. Pričel se bo 1. septembra ir\ bo trajal štiri mesece. Tečaj bo pod strokovnim vodstvom prireditelja. Črnomaljska dekleta in žene so se za ta tečaj prijavile že v lepem številu.
4
Stanovanja, stanovanja
Te dni so v Kostanjevici pričeli graditi stanovanjski blok. Dela je prevzelo gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega. Pred vojno je bilo namreč v gradu triindvajset stanovanj. Prebivalstvo se je preselilo v Kostanjevico ln tako se je stanovanjska stiska pravzaprav začela. Dotok novih stanovalcev je stanje po vojni še poslabšal. Da bi te težavne razmere Izboljšali, so si Kostanjevičand že dolgo prizadevali, da bi postavili večjo stanovanjsko zgradbo. Zdaj se je ta želja pričela uresničevati. Čeprav pozno, smo vendarle vsi veseli, da je do tega prišlo. Nova stanovanjska hiša bo staia nasproti Doma kulture.
kt imajo za gospodarienje boljše pogoje.
Težko opravičljivo J* malomarno poslovanje v odkupu lesa Pri kmetijski zadTUgi Dvor. Zaradi neodgovornega odkupovalca je bilo ogromno število pragov pri odpremi izvrženih, a čimer jo bila zadruga Dvor oškodovana za več kot 400.000 dinarjev.
Kmetijska zadrugia Sela-Sum-berk je tudi Ustvarila precejšnja sredstva v prvem polletju, pač pa ji je odkup borovnic prinesel manj zaradi' slabše letine. Vse zadiruige so v prvem polletju povečale odkup kmetijskih pridelkov.; .posebno še kmetijska zadruga iSvor.
Letošnja    polletna bilanca
Trebnje dobi asfalt
Občinski ljudski odbor Trebnje je v lastni režiji začel asfaltirati cesto skozi Trebnje. Asfaltirana cesta bo dolga 800 metrov. Ce bo vreme ugodno, bo delo končano v štirinajstih dneh.
kmetijske zadruge Hinje izkazuje. 33 odst. več prometa kot v istem obdobju lani, dobička pa 127 odstotkov več pri enakem, številu zaposlenih,
Kmetijska zadruga Žužemberk je v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim polletjem povečala promet za 11 odstotkov, dobiček je povečala za 31
odstotkov, zaposlenega pa Ima samo enega delavca vej kot lani.
Za drugo polletje so dobile zadruge konkretne planske naloge, ki naj bi v bodoče zagotovile rast zadružnega premoženja ln akumulacije večjih tržnih presežkov v živinoreji in poljedelstvu. M. S.
Komisdja za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju NOVOTEKS, Novo mesto razpisuje delovno mesto
s a I d o k o n tista
PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU. STANOVANJE NI NA RAZPOLAGO. NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI PO DOGOVORU. PISMENE ALI OSEBNE PONUDBE SPREJEMA UPRAVA PODJETJA.
Spomlnček na praznik mladine In tabornikov na Fodstenicah: 780 tabornikov se je zbralo na partizanskem Rogu; njihova povorka je segala iz tabora posameznih odredov vse do slavnostnega prostora. Na sliki: skupina tabornikov pred odhodom v povorko, v ozadju Podstenice. Aprila so bili tod še belokranjski stcljniki, v juliju pa že koruza; v začetku cvetenja je
dosegla višini 2 metra (Foto Jože Skof)
operanti po znatno nižji ceni kot ostali kmetovalci. Za pridelke, za katere se bo kooperant obvezal, da jih bo prodal sadrugi, bo dobil pri kg dinar ali nekaj dinarjev več kot nekooperant. Kmet, ki bo šel v kooperacijo z nad polovico svoje zemlje, bo do'-il plačane vse svoje pridelke draže kot tisti, ki ni štl v kooperacijo, pa čeprav ne bo sklenil pogodbe o prodaji pridelkov. Se posebne popuste pa bodo dale zadruge tistim kmetom, ki bodo svoje njive združili, da jih bo tako laže strojno obdelovati.
Spet smo šli med ljudd in v zadruge, da jih povprašamo o kooperaciji, njenih ' prednostih, koristih in pomanjkljivostih, zadruge pa še o tem, kako so pripravljene na jesensko setev.
ZENA V KOOPERACIJI
Ivana Hren iz Dol. Križa prd Žužemberku je povedala:
— Štiri prašiče, kl sem jih pogodbeno vzredila, sem že oddala zadrugi. Doma jih pitam še 14.
— Dobro zaslužite s tem?
— Dobro, a tudi dobro delam.
— Italijanke pa niste sejali?
— Sem, v kooperaciji. Iz 98 kilogramov semena sem dobila 1750 kg pšenice. Večina jih je pridelala še več. Jaz sem sejala med pšenico tudi deteljo. V kooperacijo sem šla še s koruzo, krompirjem in travnikom. Pri zadrugi imam dolga 30 tisoč dinarjev. Ta denar bom dobila, če prodam pol PTidellka italijanke. Letos bom ila zopet v konperaoijo.
6000 KG PŠENICE NA HEKTAR
— Nekateri so lani trdili, da smo neumni, ko gremo v kooperacijo, ' je povedal Ciril Legan iz Žužemberka. Zdaj pa vidijo, da bo držalo prav narobe. Pridelal sem 900 kg pšenice na 15 arih, kar pomeni 6000 kg na hektar. To je bil nag boljši uspeh v naši zadrugi. Letos sem sklenil, da bom šel v kooperacijo s 30 ari, verjetno pa s še več, ko bodo prišli sklepat pogodbe.
— Kako pa je s hibrido?
— Tudi ta lepo kaže. Nad polovico je ima po dva stroka. Sejal sem jo na 12 arih in računam, da jo bom pridelal več kot prej na 40.
— Letos bodo šli tudi tisti v kooperacijo, ki lani niso šli. Nekaj me jih je že nadlegovalo za seme, Jaz pa pravim, naj ga kupijo v zadrugi. Če smo ga mi morali plačati draže, naj ga tudi oni.
Kaj povedo kmetovalci in ka) kmetijska zadruga
CE TE PŠENICE NE BI SEJAL
je sploh nič ne bi imel, pravi marsikateri kmet iz Dobrniča in okolice. Anton Perpar k Dobrniča pa je povedal, da je pridelal nad 4 tisoč kilogramov italijanke na hektar, s«-jal jo je na 80 arih in pravi, da jo bo letos spet toliko. Rekel je, da so seme in gnoj bolj pozno dobili. Oral je s traktorjem.
— Dežja je bilo preveč, d?ž-ja, je povedal. Ce ga ne bi bilo toliko, bi pridelali precej
več.
PREDSEDNIK JE DAL ZGLED
Pri kmetijski zadrugi Sent-lnvrenc imajo kooperačijski plan italijanke — 70 ha. Po-
godb še niso sklepali vendar imajo že več prijav. Predsednik zadružnega sveta je dal zapisati za jesensko setev dva hektara, pa tudi ostali člani zadružnega sveta ne zaostajajo dosti za njom. Zadruga ima gnoj za pšenico že naročen, za deteljišča in travnike pa še ne. Podobno je tudi v ostalih zadrugah. Za jesensko gnojenje travnikov in deteljišč je treba gnoj čimprej naročiti, ker se lahko zgodi, da ga ne bodo dobili pravočasno.
NE GREM, ZEMLJO PA DAM!
Janez Potokar iz Starega trga pri Trebnjem je povedal:
— Nikoli, do smrti ne grem v kooperacijo. Ne bom delal
zanjo. Z zadrugo že ne. Zemljo pa dam zadrugi. Takoj podpišem. Ne zahtevam nič odškodnine, samo davke naj za tisto njivo plačajo. Davkov imam okoli 250 tisoč din, s taksami za vinograd in ostalimi pa plačujem nad 300 tisoč dinarjev letno. Star sem že 56 let, otroci so v službah ali pa hodijo v šolo. Nobeden noče ostati na zemlji, tako se mučiva sama z ženo.
Razložil sem mu, da mu bo prav zaradi tega prišla kooperacija prav, saj se ne bo mučil Po njivah on, ampak stroji.
Spet je odkimal.
— Zakaj se vam je italijan-ka tako zamerila?
— Sejal sem jo že med vojno. Prvo leto sem jo pridelal
6 tisoč kilogramov na hektar, drugo leto pa je pozebla in takrat sem sklenil, da ne bom tega vraga nikoli več sejal.
— Kdaj pa ste sejali itali-janko, mislim tisto, ki ste jo sejali drugič?
— Tako kot našo staro pšenico.
— No, vidite, zato vam je pa pozebla. Italijanka raste zaradi umetnih gnojil hitreje, zato jo je treba sejati 15 dni do 1 mesec pozneje kot našo staro pšenico.
— Morda imate prav, toda v kooperacijo ne grem in italijanke ne bom več sejal. Nekaj zemlje pa odstopim zadrugi, in to lepe njive. Takoj podpišem.
Torej vi iz uprave KZ Trebnje, stopite k njemu! Ce noče iti v kooperacijo on, pa naj vam da v zakup njivo.
PRVE POGODBE
Kmetijska zadruga Kostanjevica je že sklenila koopera-cijskih pogodb za 15 ha. Jesenski plan za setev pšenice imajo 40 hektarov. Lanski, ki je bil 30 ha, so presegli. Plenica je bila ponekod dobra, po-
0 Tukaj SZDL Trebnje. Na
zadnjem razširjenem plenumu SZDL smo razpravljali o stanovanjskih skupnostih ln predlagali ustanovitev štirih v občini. Skupnosti naj bi bile v Trebnjem, na Mirni, v Slovenski vasi in v Mokronogu. Posebna komisija bo ugotovila resnične potrebe ln tudi želje prebivalstva, predno bomo predloge uresničili. Na plenumu smo se pogovorili tudi o poravnalnih svetih kot novi obliki družbenega upravljanja in o zborih volivcev, na katerih bomo te dni volili nove krajevne odbore.
0 Predstavništvo Podjetja Singer lz Ljubljane je organiziralo v Črnomlju tečaj za spoznavanje mehanizma šivalnega stroja in za šivanje ter krojenje. Pouk je dvakrat tedensko v treh izmenah In bo trajal štiri mesece. Do sedaj se je prijavilo že blizu 150 žena in deklet iz Črnomlja ter okolice. Tečaj se je pričel 1. septembra Ln ga vodita strokovni učiteljici.
0 Proslave na Bohorju, kt je bila 23. avgusta in je lepo uspela, se je udeležilo več kot 3000 ljudi. Kot smo Že poročali je bila pod pokroviteljstvom Sergeia Kraigherja, člana Zveznega izvršnega sveta, ki je zbrani množici govoril.
£ Obrtno podjetje ELA Novo mesto je patentiralo domači univerzalni aparat za lzžigonje rogov pri goveji živini. Aparat je v celoti domače konstrukcije. Konstruiral ga je direktor podjetja Alojz Soln. " trimesečnem preizkušanju se je aparat stoodstotno obnesel. Podjetje ima že vrsto naročil ln se pripravljt na serijsko proizvodnjo.
4) V občini Senovo so v soboto, 29. avgusta na seji ObLO razpravljali o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1958 in polletnih bilancah za leto 1959. Ugotovili so, da so bilp naloge družbenega plana v letu 1958 uresničene s 103%, v prvem polletju letos, pa s 102%. Storilnost dela v Rudniku Senovo se j« povečala za več kot 2%.
Q Občinski komite ZKS Novo mesto bo organiziral s 1. oktobrom 1959 politično šolo. ki bo sprejela 30 slušateljev. Šola je namenjena predvsem mladim komunistom in jim bo nudila osnovno znanje iz marksizma, di-u?.benih ved in politične ekonomije.
0 Gradbeno podjetje Remont
v Žužemberku je zelo založeno z naročili, saj gradi in obnavlja skoro dobesedno na vseh koncih v okraju. Dokončujejo občinsko stavbo v Žužemberku, ki bo gotova letos, gradijo novo šolo v Selih pri Hinjah, kl bo prihodnje šolsko leto sprejela prve učence in še številne drug« gradnje. Storilnost dela v podjetju je v aadnjih dveh letih narasla za več kot 20»/o. čeprav imajo zelo malo mehanizacije, imii—imiii w'nitf-«iM»nni«Hnmmmmamm
nekod pa zaradi poplav in pre-obilega ali prepičlega dežja slabša.
SPLOŠNA UGOTOVITEV
Obiskali smo več zadrug in več kmetov,* toda o vseh n« bomo pisali. Ugotovili smo, da so oblastveni organi in družbene organizacije nudile pri pripravah za kooperacijo in jesensko setev vso pomoč. Tudi zadružni sveti so že vsi razpravljali o kooperaciji in še posebej o jesenski setvi. Kljub temu pa večina zadrug še ni začela sklepati pogodb. Izgovarjajo se, da niso imel« con za umetna gnojila ia obrazcev pogodb.
Zadruge so v glavnem oskrbljene t gnojili za jesensko setev pšenice, nimajo pa dovoli gnojil za travnike In deteljišča. Semena pšenice tudi še nimaio vse zadruge naročenega. Razen vsega tega pa prrcfM zadrug nima dovolj po-lirdel«kih strojev, s katerimi bi omogočile nemoteno obd«-lovanle remije kooperantov ifl nego tpr popravljanje koope-raoijskih pridelkov.
G3^6
Poštenost na tehtnici
Začelo se je v petek 21. avgusta ob 7. uri zjutraj. Tržni inšpektor OLO, praktikant tržnega inšpektorja in jaz smo ugibali, če nam bo pri akciji vreme naklonjeno ali ne. Mirku, učencu osemletke, vreme ni bilo nič prav, ker je imel druge skrbi. V mislih je ponavljal: »Za 70 din prave kave«, kar smo ga malo prej naučili. To bo moral ponavljati v vseh novomeških trgovinah od Žabje vasi do Brs-Ijina. »In da boš povsod dobil račun, koliko si dal za kavo. Reci, da ga moraš pokazati mami,« smo mu dali še zadnje navodilo in ga poslali v trgovino v Žabji vasi. Mi smo ga čakali pred Industrijo motornih vozil in si s takim zanimanjem ogledovali »delavce«, kakor da imamo v žepih najmanj po nekaj milijonov.
fikcija je stekla
Čez nekaj minut se je fant vrnil. Prinesel je tudi račun: >3dkg kave 70 din.« Račun in
kava sta zdrknila v pripravljeno vrečko. Kave je bilo 33.4 gramov, cena je 2.100 din za kg, kar pomeni, da zasluži ta trgovina pri kg kave samo 21 din (se pravi, da jo prodajajo po 2.121 din). To še kar frt0,
Naslednja postaja }e bila trgovina v Kandiji. Tu fant ni dobil računa, pač pa so mu napisali na vrečko »70«, kar pomeni 20 din. Kave je bilo 48.8 gramov. Cena kave je 1.300 din, trgovina pa jo prodaja po 1.458 din. Kar za 158 din zaslužka pri kg! 158 din, ki predstavljajo za vsakega, posebno pa za upokojence in stare mamice, ki kavo najraje pijejo, precej. Saj to je že nekaj »kofetkov«!
Pri »Koloniale« je dobil Mirko žgano kavo, ki Jo prodajajo po 2.500 din. Dali so mu jo le za 50 din, »ker pol deke ne tehtajo«. Kave je bilo 23 gramov, kar pomeni, da jo prodajajo po 2.173 din kg in imajo pri kg 327 din zgube. Zdaj res ne vem, če je tehtnica v trgovini pokvarjena ali
NAS OBISK
pa iz neznanih vzrokov prodajajo v izgubo. Vsekakor zanimiv primeri da dobi naku-povalec več kukor plača, vendar upajmo, da trgovina ne bo imela zgube, ker je 2.500 din. za kg kave že lep denar.
Pri -Potrošni*' imajo pri kg kave samo 46 din »nepredvidenih izrednih dohodkov«, pri »Delikatesi« 54 din, medtem ko poskoči pri »Pogači« številka na 113. Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, ubogi potrošnik pa plača
Se je na svetu poštenje
Obupali- smo že skoraj. Kaj ni točnosti? Ni poštenja? Nič kaj navdušeno nismo gledali račun trgovine »Živila« (pri osemletki). Na njem je namreč pisalo z okorno roko »K kava po 130 din je 65 din«. Izvid o preiskavi kave pa nas Je presenetil. (Vso kavo so pregledali in stehtali v živilskem laboratoriju Okrajnega higienskega zavoda.) To je bila edina prodajalna, kjer smo dobili toliko kave, kolikor emo je plačali. Pa so naši trgovci le še pošteni  in na-
tančni! Zelo pa smo bili pre senečeni, ko smo na uprav, Prehrane zvedeli, da ta prodajalec ni trgovec, ampak, samo začasno pomaga v trgovini, ker je ena prodajalka na dopustu. Njegovo redno delovno mesto je v skladišču.
V »Speče riji* (bivša trgovina Oblak) zaslužijo pri kg kave 53 din, v »Prehrani« (pri domu JLA) 20 din, v poslovalnici >Usiužnost« (v Zadružnem domu Bršljin) pa 49 din. V kavi. ki smo jo kupili v »Preskrbi« -nasproti železniške postaje v Bršljinu), smo dobili skorjico kruha, čeprav se pri turški kavi ne prigrizuje kruh. Kave smo tu dobili dobro mero, saj jo prodajajo v zgubo — za 74 din pri kg. Edina trgovina, ki ni imela kave je »Pecivo«, poslovalnica trgovskega podjetja Prehrana. Tu smo kupili za 30 din bonbonov. Fant je dobil točno mero. Tudi tu ni prodajala stalna prodajalka.
Zadnji preizkus
Za zaključek smo preverili
še poštenost pri prodaji osta-
V živilskem laboratoriju v Novem meslu niso bili pri tehtanju kave važni samo grami; tu poznajo in uporabljajo tudi stotinke grama.,.
lih živil. Ustavili smo gospodinjo Ano Kic iz Potočne vasi, ki je pravkar nesla iz trgovine »Prehrana« (pri bršljinski železniški postaji) poln nahrbtnik živil.
— Tovarišica, zdaj pa pojdite z nami. Gremo nazaj v trgovino,
— Ježeš, kaj pa je?
— Boste že videli.
""■m......na,.,
Dekle
med retortami
Hudoklinova Milena je lani končala kemični oddelek Teh' niške srednje šole v Ljubljani. Zaposlena je v žfpilskem laboratoriju Okrajnega higienskega zavoda Novo mesto. Stara je 21 let.
V: Kako to, da ste se odločili za študij kemije? '
O: Ze od malega sem imela veselje zanjo. Še bolj pa sem jo vzljubila v gimnaziji.
V; Kdo vas je učil in vam vzbudil tako veselje za kemijo?
O: Profesor Fabian.
V: Analizirate živila. Katerih največ?
O: Moko, mleko, salame in vino pa tudi druga.
V: Kaj ugotavljate?
O: Da so živila večinoma v redu. Če niso, reklamiramo pri prodajalcu, da jih ne sme prodajati.
V: In če jih kljub temu prodajajo?
O: Jih predamo sodniku za prekrške. Tudi jaz že samostojno analiziram živila. Delo je zanimivo.
V: Kje dobite vzorce za analize?
O: Nekaj jih poberemo sami,  nekaj  pa  jih prinesejo
stranke, predvsem vino.
V: Nameravate ostati vedno v Novem mestu?
O: Do zdaj še nisem pomislila, da bi Sla drugam. Med šolskimi počitnicami sem prihajala sem tudi na prakso.
V: Pride pri vas kdaj do nesreče? Vam kaj raznese?
O: Raznese ne, pač pa se včasih kdo polije s kislino, a mi to hitro nevtraliziramo, saj smo kemiki:
V: S čim se ukvarjate izven službe?
O: Poleti se kopam, pozimi smučam. Najraje berem, predvsem klasike. Od tujih mi najbolj ugaja Shakespeare, od domačih pa Kersnik. Nove pesnike in pisatelje nimam preveč rada.
V: Kako je pa doma?
O: V redu. Doma nas je pet z očetom, ki je pri Novoteksu obratovodja, in mamo, ki gospodinji doma. Imam še dve sestri. Obe sta mlajši. Ena hodi še v osemletko, druga pa je že na kemičnem oddelku Tehniške srednje šolev_Ljub-Ijani. Kakor vidite tudi njo veseli kemija. Morda bo šla tudi mlajša za nama.
Tokrat smo obiskali Živilski laboratorij, ki skrbi zo zdravo prehrano. Tako smo se jim vsaj malo oddolžili, saj skrbe za nas vse. Večkrat pa so pomagali tudi Dolenjskemu listu pri raznih akcijah, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
V trgovini je morala prodajalka pod kontrolo tržnega inšpektorja Še enkrat pretentati vse prodano.
— Po čim imate olje?
— Po 274.
— Ne, po 276, je dejaja druga prodajalka. Potem so se prodajalke razdelile v dva taboru: polovica jih je trdilo, da je olje po 274, druga polovica pa, da je po 276. Čudna trgovina, kjer prodajalke ne vedo cen. Pri 89 dkg olja je plačala gospodinja 16 din preveč.
Poper in rumenilo ie zaračunala prodajalka kar na okroglo po 30 oziroma po 10 din, čeprav piše na škatli, kjer imajo poper, da je po 27 din, na predalu, kjer imajo rumenilo, pa da je le-to po 8 dinarjev zavitek.
Sladkor, mast in margarina so bili točno stehtani in pra-
vilno zaračunani. Zataknilo se je spet pri rozinah. Pri pol kg jih je manjkalo 2 dkg.
— Prej je bilo točno, 6e je izgovarjala prodajalka.
— Mi jih nismo pojedli, je zatrdil inšpektor.
— Potem pa je bila na tehtnici kakšna drobtina, se je znašla prodajalka.
Tudi moke je pri 25 kg manjkalo četrt kg.
Gospodinji je inšpektorjev poseg prihranil 28 din, četrt kg moke in 2 dikg rozin. Ce trgovci oberejo tako vsakega kupca, potem imajo trgovine vsak dan lep znesek neupravičenih, včasih morda tudi namerno prigoljufanih dohodkov. Potrošnikov denar naj ima res tisto veljavo, kot jo mora imeti, ne pa da je zaradi malomarnosti prodajalcev vreden enkrat več drugič manj. J. P*
Rudarji iz Kanižarice dvigajo storilnost
PrizorČek z velikega slavja v Podstenicah: tabornice so pravkar  pripele   dragim gostom nageljčke — trenutek pred pričetkom proslave
Občinski komite LMS Videm-Krško prejel zasluženo nagrado
Pred dnevi Je imel občinski komite LMS Vldem-Krško slavnostni plenum, kateremu so prisostvovali sekretar CK LMS Stane Kranj c, predsednik občinskega ljudskega odbora Vldem-Krško Stane Nunčtč, sekretar Zveze komunistov MIlan Havbar ln predsednik okrajnega komiteja LMS Novo mesto
V krajšem referatu Je predsednica občinskega komiteja LMS Vldem-Krško tov. Ivica ZmdarSlč govorila o raznih organizacijskih vprašanjih, katerih namen je še bolj razgibati dejavnost mladine v tej občini. Razvidno Je bilo, da Je delo mladine zelo razgibano, obstajajo pa še možnosti, da se mladino razglblje tam, kjer dose-da.1 delo ni šlo tako kot bi lahko. Na splošno se iz leta v leto opaža večje uspehe ln to največ pri kmečki mladini, kl ima vidno vlogo pri socializaciji vasi.
V tromesečnem predkongresnem tekmovanju, ki sta ga organizirala centralni komite LMS in okraj-ni komite LMS Novo mesto, Je najlepše uspehe na vseh področjih mladinskega dela dosegla v okraju videm-krska občina irt tako v republiškem merilu zasedla n. mesto ln prejela od CK LMS v trajen dar dlaskop. Nagrado je v imenu CK LMS izročil tov. Stane Kranjc. V okrajnem tekmovanju Je občinski komite zasedel I. mesto, aktiv LMS Veliki Podlog pa prvo mesto ln prejel kot
nagrado radijski aparat. Predsedniku aktiva ga Je izročil predsednik okrajnega komiteja LMS Novo mesto. Predsednik aktiva se Je zahvalil za nagrado in obljubil, da bodo skušali obdržati mesto najboljšega aktiva v okraju Novo mesto.
Predsednik občine tov. Stane Nunčlč je prisotne mladince seznanil z gospodarsko problematiko in nakazal smernice, po katerih naj mladina dela, da bo doprinesla čimveč za dvig produktivnosti v podjetjih in na vasi. Poudaril Je, da Je zelo zadovoljen z uspehom, ki ga Je dosegla mladina, in da pričakuje Se vnaprej podobnih uspehov.
Sekretar obč. komiteja Zveze komunistov tov. Milan Ravbar je govoril o političnem izobraževalnem' delu mladine. Z vrsto seminarjev, s predavanji in tečaji se je dvignila polltično-ideološka raven mladine. V bodoče bo potrebno poskrbeti, da bo Se več podobnih Izobraževalnih oblik, ki bodo omogočile mlademu človeku možnost za izpopolnitev, izobraževanje mladih je velika naloga, kl jo morajo skupno reševati vse, organizacije, ki skrbijo za vzgojo nase mladine. . Člani občinskega plenuma mladine so obljubili, da bodo dokazali, da so to priznanje CK LMS res upravičeno prejeli ln da bodo z vso vnemo nadaljevali svoje delo. ««
•Partizanskim Toplicam v spomin na slavne dni osvobodilnega boja — 22. 8. 1959« piše na spominski plošči novega kopališča v Dol. Toplicah. Na sliki: predsednik ObLO Novo mesto■ Maks  Vato  odkriva ploščo
V Zvezni zunanjetrgovinski zbornici so pred dnevi podpisali dopolnilni kompenzacijski aranžma, po katerem bo dobavila Jugoslavija Bolgariji 15.000 t visoko donosne semenske pšenice. V zameno pa bodo dobili ustrezne količine merkantllne pSenlce. fižola sončničnega semena t ln surove nafte
Na zadnji seji delavskega »veta Kamliarskega premogovnika so razpravljali o poUetnen* periodičnem obračunu. Ugotovili so, da Je bil dosežen v letošnjem prvem polletju prav lep gospodarski uspeh. S podatki tehničnih rezultatov Je bil ves kolektiv seznanjen po svojem biltenu že v mesecu Juliju, analiza rezultatov finančnega poslovanja pa Je bila slehernemu članu kolektiva podana v 7. Številki »Belokranjskega rudarja«.
Polletni dinamični plan proiz-vodnje so kanižarski rudarji presa«] i za 3,3 odstotka, medtem ko Je bila lotosnja proizvodnja kar za 3* odstotkov višja od lanske v Istem obdobju. Predvideni celotni letni dohodek so dosegli 42-odstot-no, kajti v drugem polletju Je predvidena Se povečana proizvodnja, razen tega bodo tudi realizirana jamska ln zunanja Investicijska dela, izvedena v lastni režiji.
Stalež delovne sile so sicer povečali za is odstotkov, vendar ne na račun storilnosti, ampak za povečano proizvodnjo lin obložitev investicijskih del. Da je to res, pojasnjuje primerjava doseženih storitev. Jamska storitev h je dvignUa od lanske v prvem polletju, kl je znašala 0,97 tone na eno opravljeno dnino, na 1,05 tone ali za 8 odstotkov, rudniška pa celo od 0,68 tone na 0,75 tone na eno opravljeno dnino, to Je za 10 odstotkov. Ugotovili so tudi, da te Je dvignil odstotek opravljenih dnin po učinku od lanskega povprečja 72 odstotkov na 78 odstotkov, kar Je seveda jamstvo za stvarnost povečane storilnosti.
Na seji so precej razpravljali o razmeroma visokem odstotku Izostankov, kl Je sicer nekoliko manjši od lanskoletnega povprečja v istem času, pa Se vedno previsok. Največ izostankov gre na račun bolezni, nezgod in »plavih«. Medtem ko Je razmerje pri boleznih ln nezgodah malenkostno ugodnejše, sc od meseca do meseca veča število neopravičenih Izostankov, v glavnem na račun plavih ponedeljkov in pa tistih članov kolektiva, kl zapostavljajo delo v rudniku in dajejo v času glavnih kmečkih del prednost obdelavi zemlje in vinogradov. Delavski svet je sklenil, da bo nepoboljšljive JzostankarJe — kljub pomanjkanju delavcev — izločil.
Delavski svet je dalje ugotovil, da rudnik razpolaga z dovolj visoko zmogljivostjo, da bi bilo m ozn o doseči ne samo osnovni plan letne proizvodnje, kl je v celoti za 33 odstotkov večji od lanskoletnega, ampak tudi količino 60.000 ton. kl jo predvideva okrajni družbeni plan. Ovira, da bi približali proizvodnjo obstoječim zmogljivostmi, pa Je izključno le občutno pomanjkanje delovne sile kot pri večini slovenskih premogovnikov. Po analizi zaposlenosti prebivalstva v Črnomlju samem ter v bližnji in daljni okolici Je delavski svet ugotovil, da bo možno pritegniti mladino v rudarstvo izključno le z občutno višjim zaslužkom, kot Je v industriji; razen tega pa Je pogoj za dotok novih delavcev iz oddaljenejših krajev povečanje stanovanjskega fonda na rudniku tako glede družinskih kakor samskih stanovanj.
Uspeh loških hmeljarjev
Hmeljišča v Loki pri Zidanem mostu so letos, ko «o prvič pošteno rodila »seleno zlato«, pokazala izreden uspeh. Pred dnevi so obiralci Kmetijskega posestva Sevnica obrali prve tri hektare hmelja in dobili 4 tone posušenega hmelja odlične kakovosti, kl jo je potrdil strokovnjak kmetijskega inštituta iz Žalca. Računajo, da bo isti donos dosežen na ostalih 8 ha površin, zasejanih s hmeljem. Velike težav« imajo obiralci, ki zaradi domačih opravil (seno, oranje itd.) ne delajo kot v Savinjski dolini od zore do mraka, temveč znatno manj, zato tudi manj naberejo. Pogoji za nabiranje «o Isti kot v Savinjski dolini ln te težave prihodnje leto verjetno ne bo. Tisoče- deklet ln fantov se Je odpeljalo mimo teh hmeljišč, drugo leto Pa bodo enak zaslužek lahko   dobili   bliže Dolenjske.
Zapiski iz S 1e z i j e
Wroclaw, nekdanji Breslau, Je tretje največje mesto Poljske. Včasih je bil sedež nemške Spodnje Sleztje, danes pa je glavno mesto zahodnega vojvodstva. Zrasel je iz ruševin zadnje trdnjave fašizma, kl Je od konca februarja do maja 1945. leta nudila ogorčen odpor prodirajoči Rdeči armadi. Pričujoča zgodba bo samo odlomek Iz bližnje zgodovine tega mesta, ki v. malem nazorno prikazuje povojni razvoj Poljske, v kateri Je po vojni vsak tretji Poljak menjal svoje prebivališče.
APRIL 1945
Ruske armade so čedalje bolj •tiskale obroč okrog breslauske trdnjave. Vodile so se ogorčene borbe za vsako ulico, hišo, kamen. Nekateri predeli mesta so bUi že zravnani z zemljo. Nekdanji veličastni Benderplatz je spreminjal svojo podobo. Bil je vedno bolj podoben pokopališču, na katerem so v nebo štrleči dimniki predstavljali križe in Obeliske.
Rusi so nekaj dni zapored obstreljevali neko dvonadstropno biso na Bismarckstrasse. Ko so Jo naposled spremenili v kup ruševin, so začeli z jurišem. Zadeli so ob ogenj iz vseh mogo-fiih vrst orožja, zakopanega v
ruševine. TedajcI - so spoznali, da z rušenjem spreminjajo mesto v močno trdnjavo, kjer nimajo ničesar več, kamor bi lahko namerili topovske cevi.
Hitlerjevo časopisje je dan za dnem objavljalo vesti o fantastičnem odporu breslauskih branilcev. Ko pa se je z letališča pri Furstenbrucke dvignilo zadnje nemško letalo, s katerim je zbežal komandant trdnjave, so poročevalci umolknili. Bres'aua skorajda ni bilo več. Dvomesečno obleganje ga je spremenilo v ruševine In ga tako izbrisalo z zemljevida. Pod ruševinami so ostali desettisoči žrtev strašne vojne, v kateri je lahko en sam človek odločal o usodi milijonov ...
MAJ 1945...
Ko se Je profesor Piprek v mraku znašel na ulicah mrtvega me.sta, ga je nekaj stisnilo okrog srca. Ozrl se je okrog sebe. Povsod same ruševine. Schweidnitzstrasse je bila po-žgana. Na Schmiedebrucke in Ringu je bilo komaj opaziti življenje. Tudi Bismarckstrasse je bila kakor mrtva. Nekatere stavbe so dogorevale. S številnih pogorišč se je valil gost dim. Prevzet od prizora, kl mu je jemal pogum, se je spomnil naloge, s katero so ga poslali I v Breslau; ki mora po nekaj stoletjih nasilne germanizacije postati spet poljski. Naložili so' mu nalogo, da pripravi univerzo za začetek življenja. Skupaj z njim so prišli še številni drugi pionirji, ki niso začeli samo obnavljati Breslau, temveč ga tudi korak po korak vračati materi Poljski . . .
SEPTEMBER 1(45,.,
Breslauska opera Di bila po-žgana. Ostala je nečotr.knj<:na sredi ruševin, kakor da jo je rešil čudež. Kmalu po kapitulaciji j«  bil  v  njej simfonični
koncert   v   izvedbi nemškega opernega orkestra.
Simfonija je privabila iz ruševin preživele Breslaučane. Čeprav je bilo težko zbrati toliko poguma in priti na ceste, po katerih so hodili zmage pijani ruski vojaki, so vendarle napolnili koncertno .dvorano. Koncert je bil signal za začetek življenja. Dokazal je, da Breslau ni mrtev. Njegovo življenje se je nadaljevalo v ruševinah ... «r ■
Nemški operni orkester se je nato preselil v Zahodno Nemčijo. Zamenjali so ga posamezni poljski umetniki iz Varšave ln Krakova, ki so Jeli zbirati okrog sebe nadebudne fante in dekleta, da bi vzgojili generacijo mladih pevcev. 8. septembra lf>45 je zaživela na odru prva poljska nacionalna opera »Hal-' ka«. To je bil dokaz, da je na ruševinah nemškega Breslaua začel vstajati poljski Wroclaw..
JULIJ  1959 . ..
V Wroclawu ni več Nemcev., Preselili so se v Zahodno Nemčijo, kjer »o si že ustvarili novo
eksistenco. Zamenjali so jih Poljaki z vseh vetrov Poljske.
Danes je ostal samo še spomin na breslauske ruševine. V wroclawske visoke šole je vpisano 13.000 študentov. Železnica |e v celoti obnovljena. Zgradili »o tudi že mostove, med njimi tudi velik most, ki je nadomestil nekdanji Freiheitsbrucke Obnovili so številne industrijske objekte,, kot na primer Pafavvag (nekdanji LInke Hoffmann), »M-5« (Farno) in druge. Večji de! crkva, kulturno zgodovinskih spomenikov, patricijskih hiš na trgu, kl dokazujejo poljsko zgodovino Wroclawa, so restavri-,rali. Zadnja leta obnavljajo južmi del mesta. Iz ruševin Je zrisio mesto, ki šteje že okrog 40C.000 prebivalcev Napredek pa bi bil lahko še večji, če se ne bi bile postavljale na pot velike ovire, med katere je šteti tud' 11-letni stHlinskt čas.
BODOČNOST .
Ni zborovanju v Koščeržin' smo se srečali s poljskimi taborniki, ki so vedeli mnogo o Jugoslaviji in so hoteli zvedeti od nas le več. Dajali so nam na-
slove, da bi ostali prijatelji. Za spomin so naredili številne fotografske posnetke.
Ko sem se že poslovil od »harcerjev«, je boječe prišel k meni dvanajstletni fant. V roki je stiskal listek s svojim naslovom: Bogdan Stefanovrslci, ul. Kosctuszko, Wroclaw, Polska.
»Kje si rojen?« me je zanimalo.
»No, v Wroclawu .,,« je presenečeno odvrnil. »In starši?« Zmajal je z rameni. »Kakšen poklic si boš Izbral?«
Ne da bi pomišijal, je odvrnil: »Inženir.«
»In kje Želiš delati, ko boš imel svoj poklic?« »V Wroclawu ..,«
V zahodnih pokrajinah, ki so bile po vojni priključene Poljski, se Je od 1945 do danes rodilo 2,5 milijona otrok. Njihovi starši so resda prišli z vzhoda, oni pa ne poznajo nobene druge rodne domovine. Za njih je Wroclaw ravno tako Poljska kot Varšava aH Krakov F. 8.
lz ruševin nemškega Breslau*  n-  • *ial poljski Wroclaw
	KULTURA IN PROSVETA	
		
BOŽIDAR JAKAC — častni meščan Novega mesta
V petek, 21. avgusta, so na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto »prejeli odločbo o podelitvi naMova častnega meščana mesta Novo mesto slovenskemu slikarju in grafiku, akademiku in rektorju akademije upodabljajoče umetnosti, rojaku profesorju Božidarju Jak-ou. Predlog za podelitev častnega naslova je utemeljil predsednik ObLO tov. Maks Vale, ki je v krajši obrazložitvi opisal umetnikovo življenje in ustvarjanje ter njegove Številne zasluge za razvoj slovenske umetnosti in kulture. Da je Novo mesto z Dolenjsko postalo znano v ožjem in širšem merilu, je v nemali meri prav tako zasluga akademika Božidarja Jakca, ki je s paleto, s pisano in govorjeno besedo ter s filmi prikazoval svetu lepoto naših krajev in jih za vedno ohranil v svojih umetninah.
Diplomo častnega meščana bodo tovarišu Jakcu podelili kasneje.
OTROC
Franjo STIPLOVSEK:   MIKENSKI  GRAD (1938)
Poletje se nagiba v dozorevajoče jesen. Vse, kar se je pred morečo pripeko umaknilo v hlad in brezdelje, se vrača polagoma v normalno delo spočito in polno novih upov ter oživljajoče volje. Počitnice in dopusta so v glavnem pri kraju. Neka mrzlična vznemirjenost preveva mesta in vasi. Temu prelomu letnih časov daje posebej začetek Sole značilno podobo. Ulice so spet polne mladih zagorelih obrazov, v družinah se čuti utrip skrbi in rahle vznemirjenosti. Najmlajši se z napetim pričakovanjem pripravljajo na prvo pot v šolo. Pri vsakoletnem srečanju z učenci po daljših počitnicah opažajo vzgojitelji značilne duševne in telesne spremembe — mladina raste ln dozoreva. Največja skrb prevzema starše. Treba je novih knjig, zvezkov in še marsikaj. Šolanje otrok je za starše vedno hud duševni in materialni problem. Ob nenehnih življenjskih spremembah se tudi vse naše šolstvo v zadnjih letih organizacijsko in vsebinsko naglo spreminja. Dohiteti ln ujeti hoče korak s časom, ki naglo zametu je vse, kar nt uporabno ter vsebinsko ne bogati človeka. Vsa naša javnost je ob teh sep-
V lepem jesenskem popoldnevu se je pomikala v gosjem redu skupina udeležencev geografskega seminarja od izvira Težke vode proti Gorjancem. Očem, vajenim opazovanja, ni ušel pogled na slabo izkoriščen in zanemarjeni gozd. Pot skozi malo naselje je dala še več priložnosti za opazovani]e zaostalosti gospodarstva. Nikjer urejenih gnoj-ničniih jam, hlevi in stanovanja v istem poslopju, skrajno nehigienske kapnice — vse to je napravilo na inianoidoče težak neprijeten vtis. Edino pokončni drogovi, vkopani v zemljo, sicer še brez električne napeljave, so pričal/i, da prihaja tudi v te zaostale kraje nova doba napredka.
Popolnoma drugačen vtis je napravu« Dolenjska na udeležence geografskega seminar-" j a naslednji dan, ko so si v celodnevni ekskurziji ogledali MireTisko in Savsko dolino ter spodnji del Krške kotline. Industrializacija prodira nezadržno v nekoč čisto agrarne predele. S svojo podjetnostjo in iznajdljivostjo se uveljavlija tudi dolenjski človek na področju industrijske proizvodnje.
Užitek je bilo opazovati v Mirni delavce v tovarni šivalnih strojev, kako hite in izkoristijo vsak trenutek za dvig proizvodnje. Zanimivo je tudi bilo poslušati ravnatelja tovarne alkoholnih pijač, ko je razlagal vso zgodovino razvoja podjetja. Občudovali smo lepa betonska tla dvorišča: »Tu leži naša trinajsta plača. Nas delavski svet je tako sklenil,« je skromno pripomnil. »Posebno uspešni smo v Izdelavi pelinkovca — tu po-
sekamo mnogo starejše tvrd-ke.«
Velike kadi čakajo pripravljene za sprejem sliv, ki so letos izredno dobro obrodile. . Kalorična centrala v Brestanici dela s polno paro. Potekajo priprave za postavitev novega kotla in agregata, kar bo podvojilo zmogljivost elektrarne. Dolenjska bo potem imela dovolj energije na razpolago za nove tovarne in za mehanizacijo kmetijstva.
»Tovarna celuloze in papirja Djuro Salarj« — je napis ob vhodu v največjo tovarno na Dolenjskem. Koliko dela je vloženega v ta obrat! Koliko prizadevanja in volje je bilo potrebno, da so se navadili delavci ravnati z ogromnim strojem, ki noč in dan proizvaja edini na Balkanu časopisni rotacijski papir. Najmanjša simet ali ostan'lci stmole med valji in široki trak papirja, kl se vije med valji, se pretrga. Oster pisk in dvajset parov rok priskoči vsak na svojem mestu in v nekaj minutah je zopet napeljan papirnati trak do konca, kjer se hitro debeliijo zvitki, težlci pri polnem navoju do pet ton. Uro za uro, vsako uro novih 5 ton, kadar gre delo gladko izpod rok...
Zunaj na robu tovarniških poslopij pa se lesketajo sončni žarki v gladini bazena, kl nudi delovnemu človeku prijetno kopel. V otroškem bazenu je posebno živahno. Najmlajši uživajo zrak, sonce, vodo — vse to so jim ustvarili s svojim delom% njihovi očetje iin matere, povezani v socialistično družbo...
Brežice —   kdor gre skozi
Priprave za šolo
Tečaj za učitelje na osemletkah
Reforma šole zahteva od učitelja vsestransko razgledanost ln temeljito strokovno in metodično znanje. Zato je v letošnjih počitnicah organiziralo tajništvo za šolstvo OLO Novo mesto več tečajev. V dneh od 24.-27. VIII. je bil tečaj za učitelje, ki poučujejo na osemletkah fiziko in matematiko. Sestava programa za tečaj, ki je prvi v seriji podobnih tečajev, je bila poverjena matematičnemu aktivu v Novem mestu. Sodeč po rezultatih ankete, ki je bila izvedena med udeleženci, je tečaj v celoti uspel. Najbolj so bile všeč tečajnikom fizikalne vaje, to je serija poskusov lz optike, elektrike in magnetizma, ki so jih mogli sami izvesti ter se tako prepričati, da Je mogoče tudi z malenkostnimi sredstvi pokazati nekatera teŽavnejša poglavja.
Na drugem mestu je bilo predavanje Inšp*. Zabkaa'ja o po-
Na Bledu se bodo zbrali folkloristi
Slovensko etnografsko društvo bo od 14. do 17. septembra organiziralo na Bledu VI. kongres in letno skupščino Zveze »druženja folkloristov JujrPSla-Vifle* Predavali bedo jugoslovanski in nekateri tuji etnografi in strokovnjaki za folkloro. Kongres bo pod pokroviteljstvom Sveta za kulturo in pi-o-■veto LRS.
nazorilih pri pouku matematike ter o uporabi flanelografa, sodobnega sredstva, ki naj omogoči ekonomičnejšo izrabo učne ure.
2al je bilo premalo časa, tako da ni bilo mogoče praktično opraviti nekaj terenskih merjenj, ki Jih novi učni načrt močno upošteva, so pa učitelji dobili o tem jasno sliko iz predavanja prof. Trdana, ki je razen'tega obravnaval tudi nekaj važnejših poglavij iz metodike matematike.
Ing. Mam je podal v zelo zgoščeni obliki pregled finančne matematike. Tu so bile stvari, ki so bile za udeležence povsem nove. Treba pa se bo še kdaj kasneje vrnit! nanje in jih še obravnavati.
Zadnji dan tečaja je prof. Fa-bian obravnaval nekaj problemov, kl so skupni fiziki in biologiji. Udeleženci so obiskali tudi tovarno zdravil v Novem mestu. Bili so presenečeni nad njeno vzorno ureditvijo.
Ko odhajajo učitelji na svoja službena mesta, polni novih vtisov ta Idej, si želijo še podobnih tečajev, kajti že r.a tem tečaju so se pojavila vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti. Do takrat pa se tajništvu za šolstvo ln ostalirn, kl so pripomogli, da se je tečaj vršil in uspel, i-kreno zahvaljujejo.
Tečajniki so stanovali in bih na hrani v Internatu v Smihelu in so bili s postrežbo in stanovanjem izredno zadovoljni.
-n
mesto, naj ne opusti ogleda muzeja! Soba za sobo se vrsti. Najmočnejši vtis pusti zadnja med njimi z dokumenti iz NOB. Nemški razglas z imeni talcev, ki so bili ustreljeni, spodaj pa fotografije — portreti žrtev. Sami mladi, živahni obrazi a pogledom polnim življenja. In vsi ti so morali pasti, ker niso hoteli kloniti pred fašističnim škornjem.
Kostanjevica je bila zadnja postaja ekskurzije. Tu ni tovarn. V najstarejšemu mestu Dolenijske se je usidrala kultura. Kostanjevica je danes znana po svojih kulturnih prireditvah, ki so prerasle lokalni obseg. Te prireditve so od časa do časa. trajno pa dela v tem kraju šola z vsem osebjem. Kdor stopi v prostore toostanjeviške osemletke, ima vtis, da je vstopil v dom kulture. Vse je čisto, vsi hodniki in veže so napolnjeni z umetninami na&ih slikarjev In kiparjev — stalna umetniška razstava.
»Koliko vam pa otroci napravijo škode?« sem načel pogovor z ravnateljem Smrekar-jem.« Skoro nič! Lani so ubili eno šipo. Veste, tako okolje vpliva tudi na mladega človeka, da se obnaša kulturno.«
»Nam spet pripravljate kakšno kulturno presenečenje,« vprašam ob slovesu? »O tem se še ne govori,« je bil kratek, malo hudomušen odgovor. Koštanjeviški grad s 100 metrov dolgim arkadičnim hodnikom je evropska znamenitost — na dvorišču se že več let vrste gostovanja znanih gledališč, ki privabijo tisoče gledalcev. Pod širokimi oboki pa stoji v kleti vinarske zadruge sod pri sodu in čaka na nov pridelek. Kostanjeviški cviček je znam širom domovine in tudi Izven nje — tudi to je posebnost Dolenjske.
Štiridnevni seminar za geografe, ki ga je omogočil okrajni svet za prosveto v Novem mestu, je poleg ekskurzij in ogleda Novega mesta (pod vodstvom ravnateMa" ' muzeja prof. Jarca) obravnaval problematiko pouka zemljepisa v zvezi z reformo šole. Nazornost pri pouku, uporaba učil in čimveč ekskurzij, v katerih naj mladina spozna življenje tn gospodarski razvoj, tudi Izven domačega krarja, bodo učinkovita sredstva za vzgojo novega rodu, da bo sposoben nadaljevati z izgradnjo socialistične družbe.
M. D.
tembrskih dneh rahlo vzvalovl-la. Vsak preobrat je vznemirju-joč.
Po lanskoletnih organizacijskih spremembah se bodo letos v mnogo večji meri uveljavili notranji, učnoprogramski načrti, zlasti v 4. in 5. razredu osnovnih šol. Čeprav v naši republiki zakon o osnovnem šolstvu še ni sprejet, bo pa njegovo Idejno in vsebinsko jedro že pognalo prvo kal. In rojevanje novega življenja je vedno vznemirljivo. Zato Je razumljiva posebna skrb staršev ln učlteljstva ob letošnjem začetku šole.
Menda ne bo odveč poudarjati, da je šola stvar vse naše družbe. Ona svojih nalog ne bo mogla zadovoljivo reševati, če ne bo v vsej širini in globini postala resen problem vse naše javnosti. To ni samo naš, marveč svetovni problem. Naše šolstvo pa ima velikansko prednost v tej zapleteni problematiki prav v naši družbeni ureditvi, kl ne dovoljuje nobene družbene institucije — ln to Je naša šola — stagnirati v Jalov privesek, marveč si z družbenim upravljanjem zagotavlja neprestan živ dotok tistih sil, ki pojijo vse, kar je zdravo, s še večjo čvrstostjo, kar je dozorelo ali odmrlo. Pa pravi čas odvrže v nepovratno preteklost. Hotel bi poudariti, da je odveč vsak strah, da šola ob Intenzivnem sodelovanju družbenih organov ne bo dosegla stare šole. Ne samo doseči, marveč prekositi jo mora, V tem je »misel reformnih prizadevanj. Morda je največja ovira na tej poti prav togost in ozkost dosedanje "'prakse. Po osnutku zakona o osnovrJem šolstvu so namreč danes zelo široke možnosti, da bo mogla uvajati poleg osnovnega programa še vse tiste delavnosti in dodatni učni program, ki ga zahtevajo krajevne gospodarske, kulturne ln družbene prilike, v kolikor bo interes javnosti dovolj močan ln prepričljiv. Razume se, da dobra volja in ustrezna usposobljenost učnega kadra temu interesu ne bo mogla zadostiti, če ne bo poleg vseh ostalih pogojev — moralno političnih — tudi dovolj materialnih sredstev. Ta so pa spet odvisna od gospodarske razvitosti krajev in splošne razgledanosti upravnih organov.
Pri konkretnem delu šole pri vzgoji ln Izobrazbi učencev Imajo poleg šolskih vzgojiteljev največji delež starši Ko otrok iz družine odhaja v šolo in s tam v večji življenjski okoliš, dobiva polagoma stik z družbo. Vendar Je vpliv družine še dolgo časa odločilen, vse dotlej, dokler otrok ne doseže stopnjo samostojne osebnosti. Mnogokrat beremo, naj bo šola kraj radosti. To je treba pač razumeti, da naj bo šola kra<J radostnega dela. Socialistični humanizem ne propagiramo kot radost brez dela, marveč kot delo, ki vliva
človeku veselje do življenja. In če je detetu igra neke vrste resno delo, je šola pač kraj, kjer se otrok navaja na neko delo, primerno svojim umskim in telesnim sposobnostim — v vsakem primeru pa je šola deLov-no mesto. Danes Še nimamo onih materialnih možnosti, da bi mogla Šola v celoti zadostiti vsem delovnim potrebam bodočega državljana. K vzgoji k delu kot osnovni potrebi človeškega življenja bodo morali še dolgo časa pomagati starši, ki tudi morajo s svojim delom v največji meri prispevati k rasti in izobrazbi svojih otrok. Sola v sedanjih pogojih nosi Ie del odgovornosti za bodočnost mlade generacije. S tem pa ni rečeno, da naj starši nastopajo doma kot Inštruktorji, marveč kot vzgojitelji, ki pazijo, kaj njihov otrok dela, kam zahaja, kakšna nagnjenja ga prevzema-
jo, kako telesno in duševno uspeva. Delež staršev pri vzgoji otrok je velikanski in odločujoč, zato poln skrbi in odgovornosti. Stik staršev s šolo daje zdravo orientacijo pri vzgoji in podpora staršev kot volivcev pri družbenih organih more šoli ogromno pomagati pri vzgojnem prizadevanju.
Sola je danes sredi reformnega prizadevanja in letošnje leto je vmesna etapa v nadaljnjih spremembah, ki jih bo narekovala pozitivna praksa ln razvoj. Naša skrb bodi ob začetku šolskega leta, da bomo optimistično in vestno sledili vsem tem prizadevanjem v prepričanju, da gre za velike stvaritve v družbenem dogajanju, za novo vrednotenje bodočega človeka, ki nam raste v mladi generaciji, ki te dni spet prestopa šolski prag.
-nk-
Širši pomen TSS
Tehniška srednja šola bo dobila nove prostore
Tehniška srednja šola se je že močno utrdila; vedno več je kandidatov, ki žele obiskovati omenjeni zavod. Letos bodo že trije letniki elektro ln strojnega oddelka in dva letnika večerne tehniške šole, kjer se bo usposabljalo za bodoče tehnike že okrog 300 slušateljev.
Sola je tudi kadrovsko dobro zasedena, trenutno pa ima tudi dovolj učilnic, medtem ko koristijo delavnice v tovarni celuloze in papirja. V teh delavnicah je usposabljanje slušateljev zagotovljeno, vse pa kaže, da bodo sčasoma začeli ovirati redno poslovanje v tovarni. Zaradi stalne razširitve bo v nekaj letih tudi primanjkovalo učilnic.
O vsem tem so že razpravljali na občini in prišli tudi na okrajnem ljudskem odboru do zaključka, da ne bi bilo primerno adaptirati sedanje šole niti ne bi dalo dobrega Izgleda, če bi poleg sedanjega poslopja zidali moderne delavnice. Zato so prišli do zaključka, da je treba graditi novo poslopje za tehniško srednjo šolo z delavnicami in dijaškim domom. Sredstva za to gradnjo naj bi zagotovila podjetja iz Spodnjega Posav-ja iz skladov za kadre, ker ima omenjena šola širši zna-
čaj. Razpisana Je že bila širša lokacija, ki predvideva gradnjo nove šole nasproti zgradb stanovanjske zadruge na levem bregu Save.
Ljudski odbor meni, da se postavi gradbeni odbor, ki naj bi 6e takoj lotil izdelave načrtov, prihodnje leto »pa bi mu zagotovili potrebna začetna sredstva, da bi se lahko takoj lotil prvih gradenj.
RANGUSOVI SLIKI
Mlinar Martin Zagore ll Vrhpolja pri Sentjerneji. ima * svojem mlinu dve sliki ljudskega mojstra Rangu»a, ki se Je rodil t tem mlinu. Sliki sta zelo slabo ohranjeni. Dva mu. t Iva iz okolice % ljudmi v takratni noši sta našli kana na vratca stenski li omaric.  Kljub temu, d«
sta Kliki Že precej zbrisani, ee še vidijo 2h/e barve, kl jih je Rangu* uporabljal pri delu. Vrat <;a imajo obliko pravo-kotnika. Rangu« Je znan po tvoji slik J na vratih kl so shranjena v Gra carjevem turnu
PODALJŠANA RAZSTAVA
Razstava akad. slikarja Božidarja JAKCA »S POTI PO RDEČI ZEMLJI«, ki je v prostorih Dol. muzeja v Novem mestu, je podaljšana do 20. septembra, da bi si jo lahko ogledala tudi šolska mladina.
V SLAVNOSTNI DVORANI
Niti Brežičani, še manj seveda obiskovalci in izletniki v Brežicah, ne vedo, da že poldrugi mesec v brežiški grajski dvorani neumorno in z ljubezensko vnemo dela šest slovenskih slikarjev na obno-vi znaT/tenitlh baročnih fresk. Ker je dvorana znana tudi izven naše ožje domovine, iz raznih enciklopedij pa jo poznajo tudi mnogi inozemci in si jo radi ogledajo, naj o tem obsežnem restavratorskem delu, ki ga vodi Zavod za spomeniško varstvo LRS, poročamo tudi našim bralcem, saj so mnogi od njih že sami bili v brežiški grajski dvorani.
Slikarji, ki smo' jih na JO m visokem odru sredi dvorane zmotili pri delu, so nam povedali, da ie to po obsegu doslej največje delo, ki ga opravlja Zavod za spomeniško varstvo. Dvorana je dolga 35 metrov, široka 10 m in ravno tako visoka. Poslikan je strop dvorane in vse štiri stene, kjer so bile freske Se posebno, močno poškodovane. Na stropu so freske sicer nekoliko bolje ohranjene, ker pa je bila preperela lesena stropna in strešna konstrukcija, je grozila nevarnost, da se strop mestoma zruši v dvorano in za vedno uniči ta umetnostni spomenik minulih stoletij. Da bi preprečili grozečo katastrofo, so v preteklih letih izmenjali leseno stropno in strešno konstrukcijo ter prekrili streho z novo opeko, na izmenjani novi strop pa .so ves omet pričvrstili z minizirani-mi železnimi ploščami in vijaki.
Ko je bilo opravljeno to zahtevno delo, so mogli šele letos začeti z obnavljanjem teh ogromnih poslikanih ploskev, ki so bile ravno v bližnji preteklosti močno poškodovane. Lastnik gradu, bogati štajerski grof Friderik At-' tems, je dal poslikati dvorano v prvem desetletju 18. stol., da je v njej čimbolj svečanb
proslavil svojo poroko. Raznim, slavnostnim namenom je služila dvorana skoraj polni dve stoletji in šele v zadnjih 60 letih, ko je fevdalni red dokončno izgubil veljavo, je dvorana ostala zapuščena in so jo le ob raznih potrebah uporabljali za stanovanjske namene in  tako včasih ne-
usmiljeno uničevali njene freske. Kolikor niso slikarijo poškodovali že razni priložnostni stanovalci — v prvi svetovni vojni je bila v dvorani bolnica za ranjene vojake, v drugi stanovanje za nemške vojne ujetnike — je to storil potres leta i#95 in Še prav posebej oni leta 1917, katere-
ga središče je bilo prav pri Brežicah. JVa stropu in zidovih dvorane so se takrat pokazale precejšnje razpoke, ki so se počasi večale; ponekod se je odluščil tudi košček poslikanega ometa.
Zato so letos slikarji morali začeti z zamudnim in napornim delom, da poiščejo in
Bakhusova skupina v brežiški slavnostni dvorani
plombirajo vsako še tako neznatno razpoko in s posebnim kitom nadomestijo odpadle koščke poslikanega ometa, nato pa vse ploskve, kjer je bila slikarija poškodovana ali že z ometom odpadla, ponovno poslikajo. Seveda mora pri tem delu imeti slikar-restavrator ueliko izkušeni in sposobnosti, da pri preslikavanju vsakokrat v vseh odtenkih zadene barve baročnega slikarskega mojstra, ki je poslikal dvorano pred okrog 250 leti. Ko končajo z opisano retušo, vse poslikane ploskve oškropijo s posebno tekočino, preparatom, ki umije in izredno osveži barve ter jih fiksira na sloj ometa. Po vsem tem dolgotrajnem in zamudnem postopku zaživijo slikarske kompozicije na stropu in stenah dvorane v razkošnem bogastvu barv, ki jih je pred pol-tretjim stoletjem mojstrsko uporabljal neznani štajerski slikar v slavnostni dvorani brežiškepa pradu.
Ce še povemo, da je polovica tega napornega in zamudnega dela že opravljena in da so slikarji-restavratorji v razgovoru izrazili upanje, da bodo do jeseni z restavracijo končali, bomo laže razumeli uspeh dela, o katerem so celo nekateri strokovnjaki dvomiti, da bi bilo lahko v dogled-nem času končano. Nedvomno gre za ta uspeh glavna zasluga marljivi restavratorski ekipi slikarjev s prof. Šu-bicem na čelu in Zavodu za spomeniško varstvo LRS, ki vodi in v glavnem tudi sam finansira to obsežno delo. Po svojih močeh seveda že tudi nekaj let občina Brežice z razumevanjem prispeva lep finančni delež za restavriranje 'epa dragocenega umetnostno-nodovinskega spomenika, ki bo ietos dokončno obnovljen 'n tako ohranjen kot bogata kulturna dediščina bodočim rodovom.
4754
Stran (S t* ■
SPORT IN TELESM VZGOJA • SPORT W TELES ASA VZGOJA m SPORT Hi TELESNA VZtfOJA
Telesno vzgojni oddih
Zadnji čas mnogo slišimo in berem.) o rekreaciji. Latinska beseda »recreatio« pomeni poči, tek, osveženje, okrepitev, oddih, zabavo, igro ali prosti čas za odmor. Rekreacija in šport v podjetjih sta danes 6plošen pojav v svetu. Milijoni ljudi se ukvarjajo s športom v podjetjih in ustanovah, kjer imajo za to primerne naprave in igrišča. Osnovni cilj je oddih brez zelje za rezultati ali rekordi. Danes se zahtevajo vedno veojt delovni uspehi od .naših ljudi, zato Je utrujenost vedno večja m mora biti rekreacija organizirana in točno po planu Izvedena akcija počitka delovnih ljudi.
V vsakodnevnem življenju razlikujemo telesno in duševno delo. Pri telesnem delu delajo pretežno roiSice in z njimi tudi notranji organi in živčni sistem. Pri duševnem delu pa Je posebno dejaven živčni sistem 1« samo v manjši meri tudi notranji organi in mišice. Tudi razna pozitivna m negativna vznemirjenja utrujajo človeka in njegov živčni sistem, kl Je posebno po negativnih vznemirjenjih zelo utrujen, Vsaka utrujenost zmanjša delovno sposobnost in v tem je ravno vpra-lanje, zakaj se toliko razpravlja O rekreaciji. Medicina, fiziologija in psihologija niso še popolnoma Odkril« procesov, ki povzročijo utrujenost. Utrujenost delovnih Uudi se pozna tudi pri zmanjševanju delovne storilnosti in je tudi Klavni vzrok številnih nesreč pri delu.
Počitka imamo dve vrsti: pasivni ali običajni počitek in aktivni počitek. S popolnim mirovanjem se le počasi odpočljemo in to lahko izvedejo samo tisti, kl imajo dovolj časa na razpolago. Danes pa želimo delovne ljudi čimprej usposobit; za delo, zato stremimo za aktivnim počitkom, kl je moderen način, hitrejši in krajši. Z aktivnim počitkom ne obdržimo aamo splošne kondicije, ampak jo tudi dvignemo in podaljšamo. Pri aktivnem ptočitku utrdimo druge mišice in živčne cent*e, dočlm se ostali utrujeni mišični ln živčni oentrl odpočljejo. Vzemimo za primer dva planinca: eden se po večurni poti takoj uleže v koči v posteljo. drugI pa se v koči zabava ali celo poje in pleše. Na-
slednjega Jutra bo drug; planinec bolj svež in spočit kot prvi.
V nekaterih državah so že uvedli petdnevni delavnik, tako da imajo delovni ljudje dva dneva na razpolago za aktiven odmor. To so uvedli potem, ko so prej doltfo časa  preizkušali  delovno sposob-
nost delavca med tednom. Ugotovili so tudi. da Je koristno med delom imeti kratke odmore za počitek — rekreacijo delavcev. Ti odmori so odvisni od vrste in tempa dela. Za vsako vrsto dela so predpisani počitki, najprimerneje Je 15 minut dopoldne in po-
Košarka in pobalinstvo
V zvezi a člankom tov. Mikca, prlobčenem v Dolenjskem listu 27. avgusta o košarkarski tekmi med Odredom in Partizanom, bi radi košarkarji odgovorili na za lase potegnjeno kritiko o nešport-nem, nekulturnem in pobalinskem obnašanju igralca Goleša. Čudimo se, da je tov. Mikec opazil take izpade ravno na tekmi, kjer Jih Je bilo sorazmerno malo v primerjavi z nekaterimi odbojkarskimi in nogometnimi tekmami in izpadi posameznih igralcev na takih tekmah.
Kritično ugotavljamo, da Gole* nI igral najbolje, kar sam priznava in da ga kapetan n.; izključil, temveč zamenjal zaradi utrujenosti, da bi se spočll. Ne vemo, kakšen smisel ima ožigosati samo enega Igralca, če smo bili vsi enaki, sicer Je pa sodnik tisti, ki skrbi za red na igrišču in vsako nešportno gesto kaznuje, kar se na tej tekmi ni zgodilo. Takih prestopkov, da b! jih sodnik kaznoval, sploh ni bilo.
Pripombe glede nastopa tov. Goleša v republiški reprezentanci so popolnoma neumestne. Za vsa. kega športnika je ponos in čast zastopati barve republike, pa čeprav bi bil samo rezerva, kar pa nI nlkaka sramota. Da Goleš ne posnema slabo vzgojenih športnikov — reprezentantov. je dokaz njegova športna gesta' v Kanalu (Pokalno prvenstvo LRS 1959), ko so se soigralci razburjali, ker je priznal dotik žoge v odločilnem trenutku, ki Je odločal o prvaku LRS. Čudimo se, da tov. Mikec tudi te športne poteze nI objavil v Dolenjskem listu — mar J« bilo tudi to pobalinstvo, nešportno in nekulturno? Mi ne gojimo športa zaradi rekordov in zmag, temveč zaradi razvedrila in dviganja telesnih sposobnosti 1
Pa   le   nekaj   pripomb glede
igranja tov. Milarja, ki ga lahko samo pohvalimo, ker je kljub slabemu zdravstvenemu stanju pred tekmo igral! Priznamo, da nismo igrali najbolje. Je pa uspeh, izgubiti s •lovensklm prvakom s 26 točkami razlike, če vemo, da tekmuje naše moštvo v ljubljanski podzvezt in da nima košarka v Novem mestu in na Dolenjskem nikake opore ln možnosti za nadaljnji razvoj! Košarkarji
Brzopotezni turnir Novega mesta
V okviru priprav za okrajno brzopotezno prvenstvo Je Šahovsko društvo Novo mesto pretekli petek priredilo brzoturnlr za prvenstvo Novega mesta za avgust. Br-zoturnirja se Je udeležilo rekordno število igralcev a«!). Po akoraj Stirlurrtlh bortoah so skupno zmagali Pl«ek, Gajskl ln Saranovtč, ki so zbrali po ii točk. Četrto mesto Je zasedel Dcflcl (10 točk), peto ln Šesto Pink in Klevisar (9), sledili pa so še Jenko. Hrovatič, Kotnik. Avsec, M.lhelln. Pes*. Dejak, Kopač, Mestnik Ltd. fm
poldne ali JO minut po 2—3 ural dela ali 20 minut po 5—6 urah dela.
Na Švedskem se pod geslom »Tovariši na delu in tovariši pri športu,« zbirajo delavci, uslužbenci, učenci, študenti ln profesorji v klubih svojih podjetij, ustanov in šol, kjer gojijo razne športne panoge v okviru svojih sposobnosti in želja. To gibanje se Je posebno razmahnilo po drugi svetovni vojni, izhajajo tudi ia principa, da nihče n; tojliko slab in nerazvit, da se ne bi lahko ukvarjal s športom, da lahko vsak pride ln se ukvarja s panogo, kl ga veseli in zanima. ■
V SZ so uvedli gimnastiko tudi v večji tovarni kombajnov v Ta-ganrogu. V začetku so bil« tež-koče. Trdili so, da bo 7 minut telovadbe vplivalo na proizvodnjo in izpolnjevanje plana. Program vaj se Je menjal vsakih 15 dni in 105 inštruktorjev je to z uspehom izvajalo, uspeh je bil viden-, po telovadbi so bili delavci bolj razpoloženi, delali so laže in postavljeni plan Je bil vidno prekoračen.
Tudi v naši državi smo že pričeli uvajati v nekaterih večjih podjetjih, kratke telovadne odmore za oddih, vendar v širino 5« nismo Sil. v glavnem zaradi pomanjkanja sredstev, predvsem inštruktorjev, ki bi to stvar vodili.
Uspehj drugod nas silijo, da bomo morali tudi prt nas več razmišljati in kaj ukreniti za potrebno rekreacijo naših delovnih lju-
di.
Jože G Iona r
Tudi učiteljice za pouk gospodinjstva v osemletkah so se bile pretekli teden zbrale k teoretičnemu in praktičnemu pouku v okrajnem Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu. Dobro pripravljene bodo zdaj lahko nudile mladini v Šolah marsikaj zanimivega in z«
življenje nujno potrebnega
Po taborniškem mnogoboju v Mariboru
Novomeščani 18 točk pred ostalimi
Mladinski prvaki LRS
Preteklo nedeljo Je bilo v Celju in Mariboru mladinsko prvenstvo Slovenije v atletiki, katerega so se udeleži}! tudi najboljši mladi atleti ln atletinje novomeškega Partizana, V Maribor, kjer je bilo prvenstvo Za starejše mladince (do 20 let), j« potoval Ie Bavdek, kl Je zmagal v skoku v visino. Njegov rezultat <a70 cm) Je zaradd hladhe-ga in deževnega vremena slabši, kot smo pričakovali.
V Ceilju so tekmoval* mlajši mladinci ln mladinke. Prav dwbro se Je odrezal mJadft novomeški sprinter Tine Zaleteli, kl Je znova premagal Celjana Goinerja in z rezultatom 11,5 (v teku na 100 m) osvojil naslov mladinskega prvaka Slovenije. Enak nasjov Je v metu krogle osvojila M«ta Kotnik, ki Je zmagala z rezultatom. 12,23 m. V skoku v visino se novomeški skakalki Kotniikova in Gasntarjeva nista uvrstili med, prve. Hudetova Je tekmovala v toku na eoom. Tokrat je bila Celdank* Gasparutova hitrejša, zato se je morala Hudetova, ki Je zattnje čase zelo malo, trenirala, zad««vol'jiti z drugim mestom.
Ce bodo omenjeni tekmovalci v septemlbru pridno trenirali, lahko pričakujemo ugodne vesrtJl iz LJubljane in Karlovca, kjer bo 26. in 27, septembra državno mladinsko prvenstvo v atletiki.
Moška in ženska ekipa Amsterdama pred srečanjem z Novomeščani
Mednarodno odbojkarsko srečanje v Novem mestu
»REMI« z Amsterdamom
NOVO MESTO: AMSTERDAM (ženske) 0:3 (6:15; 7:15; 15:17) NOVO MESTO : AMSTERDAM (moški) 3:0 (15:10; 15:11; 15:11)
Po štiriletnem presledku smo pretekli petek v Novem mestu spet lahko gledali mednarodno odbojkarsko srečanje, ki Je na Loko privabilo precej gledalcev. Novomeški odhojkarjl In odboj-karlce so Imeli tokrat v gosteh dve prav dobri ekipi lz Amsterdama, prav tako kot pred štirimi leti, ko sta pri nas gostovali reprezentanci Istega nizozemskega mesta. — Mednacpdna srečanja športnikov so bila in bodo vedno Vabljiva, vendar moramo ugotoviti, da so v Novem mestu zelo redka, čeprav Je kvaliteta naših atletov in zlasti odbojkarjev na dostojni višini. So bolj zanimivo Je, da naše ekipe po osvoboditvi Sft niso gostovale v tujini (to ne Vetja za posameznike, ki so nastopali v republiški reprezentanci}, Čeprav je bilo precej zelo u-fjždoih vabil. Verjetno novomeški ddbojkarjl nimajo »konkurence« med zveznimi ligaši v tej ali oni Športni panogi. Ze tretje leto so Clanl zvezne lige. toda doslej Se niso nastopili Szven meja naše drfave.
Mednarodno srečanje z vrstama iz Amsterdama Je bilo prav dobro organizirano. Igrišče na Loki Je bilo ozvočeno, tako da so bili gledalci sproti obveščeni o vseh podrobnostih obeh dvobojev. Pred prlčetkom tekme ženskih ekip je goste najprej pozdravil predstavnik občinskega ljudskega odbora
»Truba« — najboljša
V Novem mestu je zadnje čase nogomet skoraj zamrl, posebno ko so nogometaš; »Elana« zvedeli, da Je bil njihov trud, ki so ga spomladi vložili v zadnjih odločilnih tekmah za vstop v I. razred NPL zaman. Sele preteklo soboto in nedeljo smo v Novem mestu lahko gledali prve tekme, toda ne v velikem, ampak v malem nogometu, k, postaja vse bolj popularen. Novomeški nogometaši so sestavili pet ekip, jim dali zveneča imena (na primer Manche-ster, Real, Comby, Truba) in priredili zanimiv turnir. Tekme na travnatem igrišču na Loki so bile zanimive in včasih zelo napete Najboljša Je bila borben?, ekipa •Truba«, kl Jo sestavljajo godbeniki godbe JLA. Premagala Je vse nasprotnike, razen ekpe pod-Oflclrjev. Drugo mest;) je zasedel »Elan« z d vem? fčkr.uv- mahi ko' amagovalcl. tretji .so bil. podoficir j i (Msnchester), četrti kngli:č, Ifi peti valeucl. tm
Novo mesto tovarjl Valentinčlč, nato pa še predsednik društva »Partizan« Danilo Kovačlč, Po izmenjavi šopkov In spominskih zastavic se Je pričel dvoboj ženskih ekip. NovomeSČanke so bile nekompletne in razen tega po večmesečnem odmoru prvič na igrišču, zato se niso uspele resneje upirati gostjam i/, Amsterdama. V gostujoči ekipi so nastopile tudi Štiri holandske državne repre-zentantke, zato gladek poraz naše ekipe ni nobeno presenečenje. Res je, če bi domača ekipa vsaj nekajkrat trenirala (srečanje je bilo dogovorjeno ie pred enim mesecem!), poraz prav gotovo ne bi bil tako težak. To lahko sklepamo tudi po igri v tretjem nizu, ko so se Novomeščanke že malo vigrale in se krepko upirale.
Tekma moških ekip Je bila mnogo bolj zanimiva kot tekma ženskih. Obe ekipi sta imeli v svojih vrstah igralce z močnimi začetnimi udarci, kl so včasih preprečili, da bj «e Igra razvila. Navadno Je že močan ln precizen servis pomenil novo točko. Obe ekipi sta se požrtvovalno borili za vsako točko, zmagala pa Je bolJSa domača ekipa z enakim re-
zultatom kot gostje v srečanju ženskih vrst — 3:0,
Tako se Je celotni dvoboj naših in nizozemskih odbojkarjev ta odboj karic končal z »remijem«, kot bi rekli šahlst.l. Pol meni, pol tebi, tako da sta obe strani zadovoljni.
In kako naj ocenimo formo naše ligaške vrste' pred prlčetkom prvenstvenih bojev v zvezni odbojkarski ligi? Moramo reči, da niso popolnoma zadovoljili ln si zaradi zmage v tem srečanju ne smemo delati kakih utvar. Prav dobro so servirali, posebno v prvih dveh nizih, tudi na mreži so več ali manj zadovoljili, le igra v polju ni bila taka, kot bi morala biti, Stara rana Se ni zace-ijena. »Zdravljenje« (beri treniranje!) Je neredno. Dokler ne bodo vsi redno prihajali na treninge, dokler bo na razna tekmovanja, ki naj bi služila za pripravo na ligaške boje (na primer turnir v Kočevju), odhajala nekompletna ekipa, toliko časa bo skupna igra šepala, toliko časa bomo še ln Se lahko ugotavljali, da je slaba igra v polju glavni vzrok porazov novomeške ligaške vrste.
fm
Rokometni turnir v Vidmu-Krškem
Ob sodelovanju rokometnih ekip lz Brežic. Sevnice, Celuloze Vi-dem-KrSko. 'BELT Črnomelj in Mirne na Dolenjskem sta rokometna podzveza za Dolenjsko, Črnomelj in rokometni, klub Celuloza Vldem-KršUo priredila v soboto in nedeljo rokometni turnir. Turnir je bil posvečen občinskemu prazniku občine Vldem-Krško. Ta turnir bo poslej vsako leto.
Na olimpijskem bazenu v VI-dem-KTfikem je bilo zelo živahno. Na rokometnem igrišču na bazenu so se pričeli že pred 16. uro zbirati pristaši rokometnega Sporta. Godba na pihala tovarne celuloze je igrala koračnice. Povorka rokometnih ekip je prikorakala na igriSče in množica gledalcev jih je burno pozdravila. ' Predsednik rokometne podzveze za Dolenjsko Je pozdravil sodelujoče in na kra"tko orisal pomen rokometnega športa nasploh ter še posebei rokometnega turnirja v Vidmu-Krškem.
Posredujemo tehnične Izide:
Brežice ; Črnomelj 9:12, Brežice : Celuloza Vldem-Krško 12:6, Brežice : Sevnica 11:3, Brežice : Mirna 21 :s.
»BELT« Črnomelj : Sevnica 16: 10. »BELT« Črnomelj : Celuloza 1:7, »BELT« Črnomelj : Mirna i Uit,
Ceiu'oza  vl-lem-Krško  • Mirna 14:10, Celuloza : Sevnica 11:9, Sevnica : Mirna 15:1. Prehodni  pokal so si priborile
Za letoSnje taborniško prvenstvo v mnogoboju Je vladalo veliko zanimanje med vsemi enotami. Tokrat se je več enot prijavilo s kompletnimi ekipami, nov tekmovalni red. ki Je uvedel mnogoboj v pravem pomenu besede, pa je omogočil vsem enotam, da posežejo v borbo za najboljša mesta v posameznih starostnih skupinah.
Tekmovanje te Je odvijalo takoj po prihodu tabornikov s Pod-stenic v Teznem pr; Mariboru, t. J. v dneh 26.-28. avgusta. Organizator tekmovanja — Okrajno starešinstvo Maribor — se je precej povrSno in v zadnjem hipu pripravljal na tekmovanje. Kljub temu j« tekmovanje potekalo v dobrem razpoloženju, ob lepem vremenu in v silni tekmovalni napetosti. Zbranih Je bilo namreč toliko tabornikov kot doslej še nikdar na podobnem tekmovanju. V več kot 80 ekipah Je nastopilo okoli 450 tabornikov ln 2S enot.
Novomeški okraj so poleg vseh Šestih ekip Partizanskega odreda Gorjanskih tabornikov zastopali Se tekmovalci iz Brežic (3 ekipe), Sevnice (2 ekipi) in ekipa iz Čr-
nomlja — vseh tekmovalcev skupaj blizu 60. O rezultatih ostalih enot ne moremo ničesar poročati, ker so trenutno znana samo po prva tri mesta v vsaki kategoriji in skupnem plasmaju. Kljub temu, da naši mlad^ tekmovalci iz novih enot niso zasedali prvih mest, pa predstavlja njihova udeležba na republiškem mnogoboju uspeh, saj so se častno borili in dosegli v posameznih disciplinah nekaj dobrih rezultatov.
Ekipa Novomeščanov je odšla na tekmovanje brez nekaterih dobrih članov, predvsem pa brez sodnikov, ter je zato imela se težjo nalogo. Po prvem dnevu tekmovanja je vse kazalo, da bo pokal letos spet ostal v Hrastniku, naj resneje pa so ga ogrožali Ljubljančani (Zmajev odred). V naslednjih tekmovalnih disciplinah, predvsem pa v orientacijskem teku, je Novomeščanom uspelo zbrati dovolj točk, da so z 18 točkami naskoka osvojili prvo mesto pred taborniki Postojne, Hrastnika in Ljubljane. Dekleta so v svojih starostnih skupinah osvojila eno prvo ln eno drUgo mesto, fantje pa eno prvo in dve drugi mesti.
Ob zaključnem tabornem ognju je dež zmotil svečano razdelitev nagrad, od katerih pridejo v Novo mesto skupaj e pokalom (letos tretjič) Se hišni šotor četverec, dva šaha in nekaj pribora za namizni tenis.
Večina novomeških tabornikov se je v petek zvečer vključila v brigado »Borisa Kidriča«, ki je odšla na Zbor tabornikov Jugo-slavije v Zagreb v proslavo V. državne partijske konference.
Taborniki so si ogledali tudi mesto ob naši severni meji — Maribor, navezali so prijateljske stike ob tabornih ognjih z ostalo slovensko mladino ter se seznanili z delom srbskih tabornikov, katerih skupina iz Bele Crkve je bila v gosteh na mnogoboju. Prepričani smo, da jim bo ta zadnji uspeh v okviru letošnjih številnih zelo uspelih akcij vi U novih delovnih moči.
Rezultati:
I. POGT Novo mesto 335,2.točke
II. POKV Postojna 317,2 točke ITI. POTH Hrastnik 316,3 točke IV. PZO Ljubljana      304,4 točke
PA
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
Obvarujmo otroke pred nesrečami
(Nadaljevanje Ln konec)
Naj navedemo različna mnenja Štirih mater:
Postopam takole:
1- Zahtevam točno izpolnjevanje vseh navodil ln prepovedi.
Brežice s "6 točkami pred BELT Črnomelj in Celulozo Videm-Kr-ško prav tako s 6 točkami, toda z boljšo razliko golov. Sevnica se je uvrstila na četrto mesto z dvema točkama in Mirna na peto mesto brez točk.
Pohvaliti moramo domačo rokometno ekipo, ki se Je vztrajno borila in je bila močno okrnjena. Njihovi tekmovalci so na plavalnem prvenstvu v Beogradu. To je bilo zlasti čutiti pn napadam, vrsti in pri vratarju. Rezervni vratar nI bil kos svoji nalogi, Ugodno Je presenetila tudi Sevnica.
Po končanem tekmovanju Je bila odigrana še prijateljska rokometna tekma med zmagovalcem iz Brežic in tretje plasirano Celulozo. Z lahkoto Je Celuloza premagala zmagovalca z rezultatom 8:3. Pri tem pa moram omeniti, da je /.a Celulozo branil re"zervni vratar iz Brežic.
Turnir ie popolnoma uspel. Motilo Je le nekaj. Na lepakih Je bilo napisano, da se turnir prične v soboto in v nedeljo obakrat ob 16 url. Gledalec, ki je priSel v nedeljo ob 16. uri na tekme, je bil močno razočaran. Točno ob 16.10 url Je bil rokometni turnir končan. Tekme so bile odigrane že v lutranjlh urah ln pričele so te zopet ob 14. uri. In vendar so me organizatorji prepričevali, da 1e ta turnir tudi propagandni in da Je njegov namen pridobiti gledalce.
Drago Kastelie
Na sliki: Model jesenskega plašča. Letoinja moda narekuje za plašče zelo velike ovratnike in stisnjene pasove, da pada blago v bogatih gubah
2. Vedno znova opozarjam na nevarnosti, po potrebi tudi s primeri o raznih nezgodah.
3. odstranjujem nevarne predmete.
4. Ker imam še majhne otroke, prelepim električne vtičnice.
5. Vedno obrnem posodo na štedilniku z ročem navznoter.
«3. Strogo prepovedujem otro. kom odpirati omarico za zdravila, po potrebi jo tudi zaklenem.
7. Stalno jih seznanjam s tem, kako nevarni so strupi in kako jih hranimo.
8. Nikdar jih ne pustim dolgo časa brez nadzorstva ln jih, če je le mogoče, koristno zaposlim.
In komentar h gornjemu? Prav gotovo je popolnoma pravilno, da mati podvzame vse varnostne ukrepe; kot jih navaja n. pr- pod točko 3. ln 4. Ne izzlvajmo ne>sreče, kl jo lahko preprečimo! O odpiranju omarice 7-i zdravila pa bi se dalo govoriti. Majhni otroci 30 Se nespametni, ne morejo Se »reso-jatj In «0 tako vse prepovedi
odveč. To se pravi: ne koristijo ln samo otežkočajo skupno življenje. Ce otrok še ne more dojeti, za kaj pravzaprav gre, je vsako opozorilo odveč. Torej — omarico za zdravila zapreti I Tudi mere pod točko 8 niso najboljše. Pri manjših otrocih moramo res biti po možnosti vedno prisotni ali vsaj često pogledati, kaj delajo. Ne moremo pa Jih Še »koristno zaposliti«. Večji otroci naj se pa itud'i smejo igrati, ne da bi pri tem prekoračili kakšno od* stalnih materinih prepovedi — m brez* »koristne zaposlitve«.
Druga pravi:
Moje mnenje je, da ni prvenstvena tehnična plat za zaščito otrok pred nezgodami, temveč je predvsem poudarek n» čutu odgovornosti doraslih. Otroci do
3 let še ne presojajo nevarnosti in je ne poznajo, zelo radi pa posnemajo- Zato naj oče nikdar ne posadj otroka i^Token-sko polico, čeprav ga drži, da bi opazovala življenje na cesti ali dvorišču. Mati naj uredi kuhinjo tako, da bo otrok v njej brez nevarnosti. Preden ima otroke, naj se že sama vzgoji k temu, da bo obračala posodo na štedilniku z ročaji navzroter.
Sama sem vzredila in vzgojila
4 otroke brez posebnih nezgod-Največ mi je pri tem pomagalo načelo: nikdar ne prepoveduj nevarnih stvari! Ze majhnemu otroku sem dala v roke navaden nož, pač pa sem skrbela, da je imel t njim tudi kaj rezati —najbolje ne pretrdo in ne pre-mehko redkev ali krompir; da nisva niti otrok niti jaz tekala okrog z ostrim, koničastim nožem. Na kratko: skušala sem že 1 in pol letnega otroka seznaniti z nevarnostjo in zabavnostjo rezanja. Nikdar pa nisem nikogar silila storiti nekaj, česar se jo bal.
Ze majhni so lahko zakurili, toda bila sem prisotna in sem se z njimi igrala »gasilce«, pokazala sem jim tudi plapolajoč ogenj. Gasili smo vse vrste ognjev na najrazličnejše načine, predvsem s poteptanjem. Polagoma jim je ugasnilo veselje, »narediti ogenj«. Dokler je Človek gospodar položaja, lahko pokaže, kako je treba gasiti ogenj iz najrazličnejših snovi: slame, papirja lesa ipd. Po vsem tem je razumel moj petletni sin, ko je bil povabljen k stricu na kmete, da se ne sme igrati z vžigalicami. Nevarnosti pa, ki so za otrokovo obzorje prevelike oziroma preobsežne, je treba odstraniti. Ako ne prepovemo otroku nevarnih stvari, je v trenutku, ko ga doleti nezgoda, brez predsodkov, ni utesnjen v prepoved in ukre-
pa le v zvezi s položajem ln brez strahu pred morebitno kaznijo. Vse to pa zahteva od matere precejšnjo porcijo sa-mopremagovanja — je pa potem v hiši vse popolnoma enostavno.
Otroci tudi lahko zavro mleko, če jim pripravimo primerno posodo, to je dovolj veliko, da sega mleko daleč pod rob. Seveda mora biti višina Štedilnika tudi primerna.
Skratka: otroke navadimo čimprej na samo življenje.
Komentar. Vemo, da se bo marsikatera mati kar malo zgrozila ob teh vrsticah. Mnenja pa smo, da ta mati ne ravna napačno. Tudi dejstva to potrjujejo. Na kongresu zdravnikov, skrbnikov ln staršev v Svicl, na katerem so obravnavali nezgode otrok, so bili mnenja, da matere preveč želijo, da se jih otroci čimdlje držijo za krilo.
Tretja piše;
Moj sin se je moral s štirimi leti učiti plezati na drevesa in plotove, prevračati kozolce, prižgati in ugasniti vžigalico. Prve va;'e v plavanju je imel s 3 in pol leti. Zelo zgodaj sem ga navadila ravnati s sivank« ln škarjami ter hoje po stopnicah. Važno pa je, da mati take otrokove vaje skrbno nadzoruje vse dotlej, dokler nI popolnoma vešč.
Tudi ta mati Je znala skupaj z obrokom premostiti vse vire nezgod. Obe d,ovolj jasno 'n glasno izpovedujeta: ne prepu-ščajmo naključju, bodimo zraven ln vedno* pripravljeni. Ne odstranjujmo vedno vsega, temveč dbpuščajmo, da si otrok sam, korjik za korakom, nabira izkušnje!
Četrta:
1. Vzgoja k poslušnosti prav gotovo pomaga preprečiti precej nezgod.
2. Zgodbe in pregovori, ki opozarjajo na nevarnost, tudi pomagajo preprečiti marsikatero nesrečo. Moja dva »velika otroka« (5 in 4 leta ) n. pr. vedno deklamirata najmlajšemu (2 leti), če seže po čem nevarnem, kakšno primerno pesmico. Tudi »Jurček« (imamo ročne lutke) večkrat pripoveduje zgodbe o nesrečah in razvadah v naši družini.
S. Otrokom je treba dati prave napotke za ravnanje z nevarnimi stvarmi, n. pr. čimprej jih naučiti hoje po stopnicah, dovoliti jim, da smejo pri igranju s plastelinom sami s topim nožem rezati klobasiro. Moji trije fantje smejo tudi plezati po drevju in so s tem postali ijilični ln zanesljivi.
4. Včasih pa je treba otroke le prepustiti same sebi, da si naberejo izkušenj. Morda bo padel kdo v bazen (pazim, da ni v njem preveč vode) in bo moral potem prenašat} posledice mokre obleke (postelja in vroč čaj).
Vse moje navedbe najbrž dišijo po »vzorni ženi«, kar pa poudarjam, nisem-
Zdi se nam, da je ta mati, kljub njeni nasprotni trditvi v dobrem pomenu le »vzorna žena«. Vse naredi brez velikega hrupa ln zna ustvariti v družini pravo sožitje, čeravno so njeni »veltkl otroci« še majhni; našla Je dobro metodo poučevanja. Človek !ma nehote občutek, da je v tej družini vse »veselo« in varno, kakor naj bi bilo v vsaki družini-
Obleka z globokim izrezom ln ozkim krilom. Da bi jo lahko čimbolj izkoristile in uporabil« za več priložnosti, ima se Jopico, ki se v pasu tesno prilc-ua, in nekakšno »nadkrilo«, ki je spredaj odpita in ima n» bokih tri  poševne gube.
' &tev. 35 (488) »DOLENJSKI   LIST« Strafl f 1
Sevničandm vpremisiek
V petek, 28- avgusta, je bil •klican • z.a področje Sevnica redni zbor volivcev. Na dnevnem redu so oila Izredno* važna ln zanimiva vprašanja — rekonstrukcija, odnosno asfaltiranje ceste, izvolitev poravnalnega svete, problemi v gospodarstvu in priprave za občinski praznik.
Človek bi pričakoval, da bo ob takem dnevnem redu dvorana nabito polna. Prišlo pa je vsega skupaj le okoli 60 volivcev, čeprav šteje to področje okroglo 1300 volivcev. Ni namen te razprave govoriti o sklepčnosti, temveč o nečem drugem.
Verjetno je ras, da je bila propaganda nekoliko šibka. Kljub temu je lahko vsak državljan, ki se zanima za probleme svojega kraja, videl zadnje dn; ne ravno majhno število plakatov, ki so vabili na zbor. Vse šbiri točke pa so trenutno najbolj pereca področja sevnl-Skega vsakodnevnega Življenja-
O asfaltiranju so mnenja Pre-
cej različna. To je pokazala tudi razprava na tem zboru, še več proti mnenj je verjetno Izraženih drugje. V razpravi se je oglasilo le nekaj ljudi ln še ti z različnimi pogledi na dela, ki se opravljajo. Kaj pravijo ostali, kl jih na tem zboru ni bilo?
Poravnalni svet. Morda bo redno sodišče že jutri odklonilo razpravo in napotilo sprti stranki do njega. Ljudje bodo poslušali, razsojald, mirili. Je bil izbor   teh   članov v poravnalni
IZ KOSTANJEVICE
HMELJ-
V Kostanjevici zdaj že drugo leto obirajo hmelj. Lanski pridelek je bli bolj pičel, letos pa je tudj tu hmelj tako obrodil, d« je uprava državnega posestva prav v stiski za prostor. Zgodilo se je nekaij* kar skoraj nismo pričakovali. Pridelka Je toliko1, da so z njim napolnili razstavišče, telovadnico ln oder
svet resnično odraz volje večine volivcev tega področj«? Bodo prizadeti državljani Iskali pomoči, pri njih, ko večina ne ve, kdo so in kaj naj bi delali med ljudmi?
Razprava o zadevah lz gospodarstva — poročala sta predsednika sveta za gospodarstvo in finance — je bila mrtva. K sporedu z& občinski praznik ljudje nimajo bistvenih pripomb. Ljudi je ao pričeli predčasno odhajati.
V Trebnjem gradijo
Občinski ljudski., odbor v Trebnjem je zgradil šeststano-vanjskl blok, ki ga Je strokovna komistjfc že prevzela, v&eljiv pa še ni, ker še nI zaključena kanalizacija in napeljan vodovod. Blok je zgrajen na\najso-dobnejši način. Slišati je, da se bodo stranke vseeno vselile, ne da bi čakale na dokončno ureditev odtokov in napeljavo vodovoda.
Izkopani so že tudi "temelji za drugi šeststanovanjskl blok ln so z gradnjo že pričeli.
Stiristanovanjski blok pa gradi v Trebnjem DES. Kot kaže, bosta oba bloka pod streho že letos. Jože Jaklč
ZELENO ZLATO
Sklep zbqm volivcev v Sevnici
V petek je bil v Sevnici zbor volivcev za sevniško področje. Med najvažnejšimi sklepi, kl jih je zbor sprejeti, so predvsem sklep o prostovoljnem dolu pri rekonstrukciji in asfaltiranju ceste skozi Sevnico. Vsak nad 18 let star državljan naj bi letos prispeval 10 ur prostovoljnega dela. Razpored udarnikov in organizacijo dela bo vodil poseben štab ped predsedstvom predsednika sodišča Rajka Zupanca. Volivci so presodili, da ni prepozno, da sami posežejo v urejevanje svojih problemov. V poravnalni svet so soglasno izvolili Valentina Hribarja, Slavlja Kolarja, Stanka Požuna in tri namestnike. Pri obravnavi problemov iz gospodarstva so volivci poslušali ponoči ia predsednikov sveta zia gospodarstvo in finance. Poročila so bila z odobravanjem sprejeta. Od gospodarskih problemov sta najbolj pereča cesta in vodovodi, gradnja šol« pa se bo še odložila.
Obravnavali oziroma poslušali &o še poročilo o pripravah za občinski praznik, kd bo 14. septembra.
ter balkon v Domu kulture. Pravijo celo, da bodo prekinili s kino predstavami, ker bodo tudi v dvorano spravili obilni pridelek. Ce bo hmelj še naprej tako dobro rodil, niso bile zaman investicije, lei jih je družba vložila. Nasprotno: kaže, da bo v poletnih mesecih za tukajšnje prebivalstvo še en zaslužek več, hmelj sam pa bo predstavljal važno gospodarsko panogo v dolini. Med številnimi obiralci hmelja je veliko mladine pa tudi mnogo' prebivalstva z onstran mej« je prišlo. Z Oštrca se je leto« še kljub vsemu odpeljalo cel voz deklet v
Tri novice iz Črnomlja
Občinski komite v Črnomlju je ustanovil večerno politično šolo, ki je namenjena delavcem gospodarskih organizacij in ustanov. Vsa pripravljalna dela za nemoteni pouk so opravljena, le finančna sredstva bo treba še zagotoviti v celoti. Tečaj, ki ga bo obiskovalo nad trideset Interesentov, bo trajal pet mesecev in pouk bo le v popoldanskem času. Predavateljski kader je pripravljen.
Ideološka komisija pri občinskem komiteju je sestavila anketo, ki je namenjena' članom črnomaljskih kolektivov. V tej anketi naj bi se sleherni proizvajalec Izjavil:
1. v katerih organih družbe-
nega upravljanja sodeluje,
2. v katerih družbenih organizacijah je včlanjen in kakršno delo opravlja v posamezni organizaciji.
3. kakšne želje Ima glede nadaljnjega izobraževanja — splošnega, strokovnega in političnega.
Za nemoten potek osnovnošolskega pouka na območju občine bo primanjkovalo 14 učiteljev. Omenjenega kadra primanjkuje največ na novo-ustanovljerMM osemletkaih. ki so v oddaljenejših krajih. Skrb sveta za šolstvo bo, da čimprej izpolni začetne vrzeli in razbremeni obstoječi učiteljski kader. —brp—
Od začetka težav do uspeha
Aprila lani je občinski ljudski odbor Senovo izdal odiočbo o ustanovitvi Mizarske delavnice v Brestanici, kj je pričela obratovati pred dobrim letom dni.' Obratne prostore, ti so obenem tudi poslovni, jim je dala v najem elektrarna, osnovna sredstva Pa so dobili od občine. Z investicijskim posojilotm so si pozneje zgradili še skladifiče ln sušilnico za les. Takrat so se bavili predvsem z usluž-nostno dejavnostjo, tako da so izvrševali razne usluge, tu in tam pa naredili še kaj po naročilu. Vsega je bilo taOcrat zaposlenih samo deset delavcev in uslužbencev.
V tem, komaj ustanovljenem, obrtnem podjetju pa so se zavedali, da se samo
od
r
popravil ln podobnih drobnih uslug ne bodo mogilj živeti. Zato so neprestano mislili na razvoj svojega podjetja. Prizadevni upravnik tQYjjfi£ rin. Je izdelal načrt za kombiniramo sobo tipa »Milojka«. Lično izdelano so jo potem razstavili na spomladanskem zagrebškem velesejmu, kjer Je vzbudila med obiskovalci in potrošniki mnogo zanimanja. Tako so spomladi nričeli že z neko obliko serijske proizvodnje. Prvih 50 garnitur te kombinirane sobe so takoj prodaili ljubljanskemu podjetju »Lesnina«, ki je odkupilo vso proizvodnjo, tako da jim za domaČe potrebe le tu in tam uspe kaj narediti. Trenutno imajo Že za okrog 90 garnitur   nedokončane proiz-
Kam to pel)t ?
Misi: ob prestopku mladoletnika
17 let ima; doma je v hribovski vasi, ker je le nekaj hiš. Med vojno so bili izseljeni, rodil ae je daleč od domovine. Oče je v bolnici, mati bolna doma. Mala kćčirija, je v otroških rokah, doma gospodinji mlajša sestra. Težko je življenje v takih razmerah.
V dolini so pri podjetju sprevideli, da mu je resnično težko in so ga vzeli V službo. Stregel je zidar-jem, dali so ga na gradbišče blizu doma. Tako je prišel v stik z drugimi delavci, videl je drugačne razmere, slišal to in ono. S širjenjem obzorja so se mu začele porajati želje, ki jih prej ni imel. Kupil si je staro kolo. Tako je menda pri večini mladih ljudi, ki pridejo iz vasi in se vključijo v novo vrsto življenja. Prihajajo iz revne okolice med delavce, zaželijo si vsak dan več.
Koliko more zaslužiti tak strežaj pri zidarjih? Dovolj za samostojno preživljanje, seveda skromno. Toda za mladega janta je to mnogo premalo! Staro kolo, medtem ko se drugi vozijo z mopedi, motorji in avtomobili!
Od želje do izpolnitve je pa dolga pot. Fant si je zaželel boljše kolo, rnorda na tihem celo motor. Ker ni imel sredstev, je ubral drugo pot — pričel je krasti. Najprej je sunil na nekem motorju stikalo, nato na drugem še eno, nekje je duignil krmilo s kolesa, na drugem kolesu je odmontiral sedež. Pri eni teh montaž so ga zalotili. Nič ni pomagalo, začelo se je zasliševanje, Ljudska milica, priče, ovadba in na koncu — sodišče. Res je v tem času iz starega in oguljenega kolesa postalo kar moderno kolo, s tremi zavorami, z dvema električnima stikaloma, z metri električnih iic od diname do dveh stikal... Toda vse to se je tedaj razblinilo, spet jaha svojega starega konjička, brez stikal in z eno zavoro. Vsako jutro od oddaljene vasi do gradbišča in nazaj.
Bil sem priča na obravnavi proti njemu. Sedel je tam, pred sodnikom kot kup nesreče. Vse je odkrito priznal — saj ni imel kaj tajiti. Obravnava je bila končana v pol ure. Ko ga je sodnik vprašal, kam to pelje, ni vzdržal več. Oblile so ga solze.
Ob tem sem se zamislil. Zakaj jočeš, fant? Zakaj jočeš šele sedaj, ko je dejanje te tu in ko si že ožigosan. Ni imel besed'za opravičilo, tfSe v njem se je lomilo, ko je hlipal. Obsojen ni bil, Jcer je obljubil, da kaj takega ne bo nikoli več storil in da si bo raje prizadeval, da čimprej pride do boljšega dela — z učenjem.' Ni vedel povedati, zakaj je tako pričel Za drugo stikalo ga je nagovoril njegov prijatelj v vasi, ki bi bil tudi rad imel kolo, tako okinčano kot on. Kam bi ga vse to pripeljalo? Ni vedel, toda ob vsem tem je bil menda le prepričan, da je bolje svoje želje uresničiti počasi, toda na pošten način.
Je uspelo sodišču spraviti fanta na pravo pot? Verjemimo njegovi obljubi, morda nas le ne bo razočaral.
vodnje, katare pa bodo v septembru že šle na trg.
Kot vidite, se je brestaniškim mizarjem kmalu nasmeh-nila .sreću, pojavile, pa so se. tudi težave. Predvsem jim za nemoteno proizvodnjo primanjkuje obratndih sredstev, strokovnega kadra, strojev itd. Število zaposlenih so sicer povečali na 35. toda večina teh je nekvalificiranih, in so prej opravljali razna dela v rudniku, elektrarni ali kje drugje. Pred kratkim so izvolili tudi prvi delavski svet, ki si močno prizadeva čimprej priti na zeleno vejo. Polletni proizvodni načrt seveda niso dosegli. Računajo pa, da bodo premostili vse težave in letni načrt — ta predvideva realizacijo 30 milijonov dinarjev — dosegli. To jim potrjuje že ju--lij, saj so v tem mesecu realizirali kar 4 milijone dinarjev. Izgledi pa so, da bo realizacija ob upoštevam ju Še nedokončane proizvodnje ostala vsaj na tej višini vse do konca leta. S tem bi letošnji družbeni plan vsekakor dosegli. To pa marljivim bresta-
Savlnjsko dolino, vendar vse kaže, da so šle letos zadnjič tjakaj na sezonsko delo. Tudi s šenitjernejskega konca slišimo, da j« hmelj letos prav tako obrodil in tudi tam že nekaj časa n Imajo kino predstav, ker so morali dvorano porabiti za skladišče zelenega zlata.
Tovorna perila pojde v grad
Ko se Je Tovarna perila vselila v razstavne ln klubske prostore Doma kulture v Kostanjevici, srrio vsi gajili tiho željo, da bi kmalu nastopil čas, ko bi se lahko preselila v grad. Zdaj, kakor je slišati, se resno približujemo uresničitvi. Za stvar se de zavzel tudi občinski ljudski odbor Vldem-Krško, ki bo to uresničitev vsestransko podprl. Tako bo mogoče podjetje razširiti, ker je v gradu neomejeno prostora. Hkrati s tem pa bo oživela tudi starodavna zgradba, kl je bila vsa povojna leta zasedena v enem samem traktu, lojer je delovala Vinarska zadruga. Seveda je- stvar še kljub temu precej oddaljena od uresničitve, ker bo potrebno še mnogo adaptacij, da bod0 prostori dobili svojo končno podobo.
Sole so se spomnili
Bratje In sestre pokojnega pesnika Jožeta Cvelbarja, kl žive v Ameriki, So se letos vrnili v domovino. Obiskali so tudi šolo, kjer so delali prve korake v življenje, ob tej priložnosti so poklonili 8-500 dinarjev, »a kar se dim uprava šole Iskreno zahvaljuje. Prav tako so obljubili, da bodo poslali za učne namene tekoče ameriške revij«, kakor tudi drugo slikovno gradivo iz Združenih držav.
Četrtek, 3  septembra — L>di\i» Petek, 4. septembra — Id« Sobota, 5. septembra — Lovrenc Nedelja. 8. septembra — Ljuba Ponedeljek, 7. sept. — Marko Torek, a. septembra — Marija Sreda. 9. septembra — Peter
BREZICE, od 3. do 4. septembra J ugoslovansko-1 talijanski film »Nevihta«. 6. septembra ameriški film »Kraljica Kristina«. Od S. do 7. septembra francoski« film »Detektivska zgodba«. Od 8. do 8. septembra jugoslovanski film »Veter je ponehal ob zori«.
KOSTANJEVICA: 6. septembra ltalljansk, film »Kasta Dlva«. 9. septembra ameriški film »Orand hotel«.
METLIKA; od 5. do 6. septembra »Don Khot«. 9. septembra »Potepuh«.
NOVO MESTO »KRKA«; od 1. do 3. angleški film »Zgodba dveh mest«. Od 4. do 8. septembra ameriški barvni film »Videli se bomo v La Vegasu«. Od 8. do 10 septembra ameriški film »Afriški lev.«
DOM JLA NOVO MESTO; od 3. do 6. septembra ameriški film »Velikan«. Od 7. do 9. septembra nemški film »Zato. ker te ljubim«.
SEVNICA: od 5. do 8. septembra amerlšk, film »Žigosan«. (
TREBNJE: od 5. do 8. septembra češki barvni film »Pokorno javljam. Svejk II«. Predstava v nedeljo ob 14., 1«. )n 19. url.
2UZBMBERK: 8. septembra ameriški film »Tarzan brani džunglo«.
Ugodno prodam vinoprud 211 mi-Aut od postaje Vldem-Krški (klet n dve sobi z vsem pripadajočim nventarjem) zaradi starosti lastnika. — Poizve se pri Počiva.iuk, Krftko 19
Blffe v LJubljani 15ce mlndo natakarico in dekle z.i v kuhinjo, lahko tudi začetnico. Hrsna ln sta-novanle v hišt. Nastop služile takoj ali pozneje. — Alojz Gorenc. Ljubljana. Bernekerjeva 11.
Sprejmem ključavničarskega vajenca. —   Pogoj   sedem razredov
osnovn« šole. — Knafljič Anton. Resljeva 2, Novo mesto.
Dijaki pozor! Sprejmem na hrano in stanovanje dijakinjo 7. ali 8- razreda osemletke aH L—2. razreda gimnazije. Pogoji ugodni. — Naslov v upravi lista. (803-59).
ČESTITKA
Francu Florjančlču z Otočca z« 80 rojstni dan želijo vse dobro, posebno pa veliko zdravja — hčerka Vera z druž.no lz Beograda.
NOVO MESTO
V času od 24. d-o 31. avgusta je bilo tojenlh 5 dečkov ln 9 deklic
Poročili so se: Anton Petle. soboslikar in Ana Barbo, bolničarka, oba Iz Novega mesta- Valentin Biajdič, delavec ln Ljudmila Brajdič. delavka,# oba Iz Prečne^ Leopold Poglavec, rudar iz Laškega ln Marijo Saje. hči kmetovalca iz Kala; Alojz Koprivnik, kliučavničar lz Smlhela in Marija KI c. delavka iz Potočne vasi.
Umrla Je: Marija Ivaneš. kme-tovalka iz Gaberja, star« 71 let.
klico, Jožefa Rajkovlč iz Rihpov-ca — dečka. Marija Blažlč izSta-tenberka — dečki, Marija Tomšič iz Cešnjevka — deklico. Stanka Rajsp lz Novega mesta — deklico, Marija Prelogar iz Nove Lozine — dečka, Terezija BarboriS lz Zavlneka -- deklico, Slavka Uhan iz Cešnjic — deklico. Martina Rollh iz SmolenJe vasi — dečka. Malčl Zupančič iz Straže — deklico. Olga Lavrič iz Starih žag — dečka, Marija Grm iz Za-lisca — deklico. Ana AJdišek it Goriške vasi — dečka, Olga Jev-n'kajr iz Dol. Nemške vas; — dečka, Marija Kolenc lz Rodin — deklico, Marija Kovač iz Ponikev — dečka.
Zdravstveni dom, Protituberku-loznl ,dispanzer Novo. mesto obvešča prebivalstvo, da ne bo posloval v dneh 10., 11, ln 12. septembra.
V preteklem tednu so v novomeška porodnišnici rodile: Julija-na KoSele, lz Vel. Brusnic — dečka. Angela Pečnik iz Kamenic — deklico. Marija Pašič iz fttrek-IJevca — dečka. Vlasta Vidmar lz Regerče vasi — deklico, Terezija Rukše iz Kočevja — dečka. Štefka Lenič lz Polja — dečka," Helena Petrič lz Novega mesta — deklico, Anica Zunlč iz Butoraja -deklico, Alojzija PucelJ z Grča -deklico, Vera Metelko lz Kuzar-Jevega kala — dečka, Ema Dur-Java lz 9entjerneja — deklico. Stanka Trpin iz Slovenske vasi — dečka, Anica Jurejevčlč z Oklju-k« — deklico. Marija Cenič iz Dol. Rake — dečka. Angela Hr-bar lz Pavlove vasi — dekUco, Julijana Kašič lz Migolice — de-
Pretekll teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici:
Martin Kralj, delavec z Zajčjega vrha, si je poškodoval desno nogo; Martin Jakše, vojn; invalid iz Malega PodJJubna, Je padel a kozolca in si poškodoval glavo. — Neža Dular, hči učiteljice iz Novega mesta, Je padla ln si poškodovala desno roko; Alojz Bencina, električar iz Kočevja, Je padel in si poškodoval glavo; Leopold Rus, delavec iz. Meniške vasi, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Alojz Novosei, strojnik lz Zabjs vasi, si je poškodoval prste desne noge.
a8'
RAZPIS
Prodam hišo z lepim vrtom v
bližini Novega mesta. — Poizve se H septembra 19S9. Naslov v upravi Usta (800-59)
Zelo poceni prodam spalnico starejšega tipa z zimnlcaml. — Poizve se Novo mesto, Psderfilčevs* 16.
Prodam sobno in kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista — (801-59).
Prodam osebni avto Topolln0 v
voznem stanju. — Naslov v upravi lista. (802-59).
Dopisna šola LJubljana razpisuje vpis v dopisne Jezikovne tečaje nemščine ln Italijanščine prve (začetne) ln druge (nadaljevalne) stopnje. Zadnji vpisni rok Je 15. september 1989.
VPls v t„ 3. ln s. letnik dopisne ekonomike srednje šole Be nadaljuje: zaključili ga bomo predvidoma v oktobru, zato pohitite z vpisom. Člani organizacije Zveze borcev imajo pri šolnjnl popust.
Podrobna navodila- In tiskovne za vpis dobite prt občinskih od-
borih Zvez« borcev ln ob&nskiJj.
sindikalnih svetih ali na Dopisni šoli v Ljubljani. Likozarjeva 3. telefon 30-043.
Upravni odbor hotela Kandlja —
Novo mesto razpisuje delovno mesto poslovodjo »Blifeja Stopiče« v Stopičsh. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Kandidat mora biti vsaj pol k vali-fielran gostinsk, delavec.
Drobne iz Meilike
• 21. avgusta so volivci v Metliki sprejeli sklep za krajevni samoprispevek za ureditev in   asfaltiranje   ceste skozi
mesto. Sklenjeno je bilo, da bodo posestniki oziroma kmetje prispevali 2 odstotka od dohodkov, ugotovljenih po katastru za leto 1959. Prav tako bodo plačaii 2 odstotka od dohodkov, ugotovljenih na davčni osnovi, vsi obrtniki in ostaM s samostojnimi poklici, medtem ko bodo delavci in uslužbenci prtispevalii 1 odstotek vseh osetmdih dohodkov v enem letu. Prispevki se bodo lahko plačevat)i z denarjem, delom, vožnjami ali pa tudi z gradfbenim materialom.
Kanalizacija glavne ceste v Metliki, ki jo izvršuje Belokranjsko građlbeno podjetje* dobro napreduje, čeprav je zadnje tedne zaposlenih malo manj  delavcev  kot prejšnji
niškim mizarjem-tudi ml Iskre-, masec. Primanjkuje namreč no Želimo!        Riharđ Soper    velikih betonskih cevi, ki jih
delavci ljubljanskega podjetja »Cementnima« vlivajo kar v Metliki in se morajo te dalij časa sušiti, preden jih delavci laniko položijo v izkopane jarke.
Konec avgusta so se vselili stanovalci v novi gestorček, ki
ga je zgradil »Novoteks« za uslužbence in delavce svoje metliške predilnice. Stanovanjska stiska v Metliki pa je še vedno pereča. Kot kaže, bodo še to jesen zaceli graditi šestorček v Mestnem logu, za katerega so betonski temelji že pripravljeni. Prav tako bodo do zime verjetno pripravljena za vselitev štiri stanovanja v novi poslovni hišd Splošnega trgovskega podjetja.
Bencinska črpalka v Metliki že dela. Te dni so pričeli nad njo graditi še lopo, ki bo zidana in deloma zaeteklena. Tnko je Bela krajina po dolgih letih vendarle dobila svo-
ioi dnjtgb pećinsko. črpalkoL—» prva je v Črnomlju — kar je spričo naraščajočega avtomobilskega in motornega prometa bilo že nujno potrebno.
Od 29. avgusta' se avtobusi, ki vozijo skozi Metliko, ne ustavljajo več pred Gerbčevo gostiLno. temveč na Majerju pred zdravstvenim domom. Tam   bo postajališče, dokler
ne  bo   končana kanalizacija
glavne ceste.
Odkupno mesto za živino in prašiče je z novim občinskim odlokom odslej le na metliškem sejmišču. Tam je redni sejem vsak prvi in tretji torek v mesecu, hkrati pa tam vsako sredo odkupuje živino in prašiče metliške kmetijske zadruge.
AVTOBUSNI VOZNI RED
Ker je vpeljanih nekaj novih avtobusnih prog, nekatere so ukinjene, nekatere pa Imajo spremenjen vozni čas, objavljamo nov vozni red:
PRIHODI AVTOBUSOV V NOVO MESTO IZ SMERI:
Blzeljsko preko Kostanjevice ob 6.35.    • *
Brežice preko Kostanjevice ob 7.30, 9 30 (samo ob delavnikih).
Dobre polj« preko Dolenjskih Toplic ob 8.55.
Kostanjevica preko Krškega ob 8.30.
Karlovec preko  Netretiča ob
13.50.
Kočevje preko Dolenjskih Toplic ob 7.10.
Kranjska gora, Bled, Ljubljana ob 810.
Ljubljana — po avtomobilski cesti ob 6.25, 7.18, 8.20. 8.50, 10-15, 11.05, 13.30, 15.10, 16.00, 16.20, 20.30.
LJubljana — preko Dolenjsikih Topiic db 8.00, 17.20. Piran,   Koper,   Ljubljana ob
8 50, 12.10
Sevnica preko Mokronoga ob 7 45,
Šentjernej ob 6.25, 7.30. »30 (vozi farno ob delavnikih). 1200 (vozi samo ob ponedeljkih, sobotah, nedeljah in praznikih), 16 25 (vozi samo ob nedeljah ln praznikih) 1685. 17.25
Vinica preko Metlike ob T.10. 820.
Zagreb ' po avtomobilski cesti ob 7 05, 14.10, 15 00. 1555. 17.40. 18 00
Zagreb preko Kostanjevice ob 16.35, 17.20.
Beograd ob 15.53.
Dolenjske lV»plice ob 7.10, 8,00, 8.55, 12.40, 17,20 {samo ob delavnikih), 2055 (v<Wi samo ob nedeljah in praznikih)-
Šmarješke Toplice ob 7.48, 8.30, 12.43 (vozi samo ob sobotah, nedeljah ln ponedeljkih), 17.28 (ob nedeljah ln praznikih), 20.58 (vozj samo ob sredah, nedeljah ln praznikih).
Poreč. Portorož, Ljubljana Ob 10.15.
ODHODI AVTOBUSOV IZ NOVEGA MESTA V SMER:
Blzeljsko preko Kostanjevice ob 16.25.
Brezice pieiko Kostanjevice ob 12.ID (vozi samo ob delavnikih), 13.50.
Dobre polje preko Dolenjskih Toplic ob 13-10-
Kostanjevica preko Krškega ob 14.30.
Karlovec preko Netretiča ob 6.00.
Kočevje preko Dol, Toplic db 14.15 (samo ob delavnikih), 17.30 (samo ob nedeljah in praznikih).
Ljubljana po avtomobilski cesti ob 6.00, 6 40, 7.10, 7.15 , 8.30, 13 45, 14-15, 15.15, 16.00, 17-35, 17.45, 18.40.
Ljubljana preko Dolenjskih Toplic ob 5.15, 1445 (samo ob delavnikih), 18.00 (samo ob ne-deLiah in praznikih).
Piran (Ljubljana) ob 16.00, 18.40.
Sevnlc« preko Mokronoga ob 14.15.
Šentjernej ob 5-30, 6 30 (samo ob delavnikih), 9.45 (ob sobotah,
nedeljah in ponedeljkih), 12.10 (samo ob delavnikih), 13.50, 16.25.
Vinica, Metlika ob 14.00, 16.10.
Zagreb po avtomobilski cesti ob 7.25, 8.20, 9.10, 10.15, 11-10, 1210, 15.15.
Zagreb preko Kostanjevice ob 5.30, 6.30.
Zagreb, Beograd ob 11.10.
Dolenjske Toplice ob 5.15,9 35, 13.10, 14.15 ln 14.45 (vozita samo ob delavnikih) 17.00 (vozi samo ob nedeljah in praznikih), 18.00 (vozi samo ob nedeljah ln praznikih).
Šmarješke Toplice ob 9 35 (vozi samo ob sobotah, nedeljah In ponedeljkih), 14.15. 14.30, 13.00 (vozi samo ob nedeljah in praznikih), 18.00 (vozi samo ob sredah, nedeljah ln praznikih).
Poreč, Portorož ob 15.15.
PRIPOMBE:
Potnike, kl se bodo vozili v Dolenjske Toplice, opozarjamo, da vozijo zairadi del na cesti Novo mesto — Vavta vas — Dolenjske Toplice avtobusi preko Prečne. V Dolenjske toplice peljejo snmo avtobusi, ki Imajo odhod iz Novega mesta ob 9 35. 14.15. 14.4R. 170(1 17.HO in 18-00. ostali avtobusi pa Imajo postajo v   Polju   pri   Dol. Toplicfah
Na progi Novo mesto — Dobre polj« vozi avtobus od l julija dalje samo ob nedeljah, torkih in četrtkih ln to z istim prihodom In odhodiiim. kot vozi sedaj
Vsi avtobusi prihajajo ln odhajajo izpred kavarne »Metropol« (pri pošti).
O novem bazenu v Dol. Toplicah smo pretekli teden že pisali. Danes objavljamo še fotografijo: Kečkeš mlajši Je s skakalne*« itolpa kot prvi skočil v bazen In ga tako po stari tradiciji odprl... (Foto Peter Romani«)
90 let gasilskega društva v Metliki
Ta mesec bo prostovoljno gasilsko društvo v Metliki svečano proslavilo 90-letnico svojega obstoja. Iz ohranjenih listin je namreč razvidno, da je 18. september 1869, ko je 21 Metličanov ustanovilo prvo požarno brambo na Slovenskem, hkrati tudi rojstni dan slovenskega gasilstva.
Da tti ta pomembni dogodek primerno proslavili, pripravlja prostovoljno gasilsko društvo v Metliki večdnevno proslavo. Tako bo 13. septembra v Belokranjskem muzeju odprta gasilska razstava, v naslednjih dneh pa bo še predavanje o metliškem gasilskem društvu, predvajali bo-
do filme o gasilstvu, pripravili bakladc in slavnostno akademijo. Glavna proslava bo 20. septembra, ko bo svečana
seja s podelitvijo odlikovanj in javno zborovanje, združeno z odkritjem spominske plošče metliškim gasilcem, padlim v NOV. Ta dan bo tudi velika gasilska vaja, na kateri bodo sodelovala številna sosednja društva.
Metličani pričakujejo, da bo 20. septembra manifestacija ne le belokranjskega, ampak vsega slovenskega gasilstva. Pokroviteljstvo nad to' jubilejna proslavo je prevzel predsednik novomeškega okraja tov. Nik« Belopavlovič.
Stran 8
»DOLlVNJSKl BISTs
Stev. 35 (493J
Danico
Zupančič
otjan
Košenice dajejo našim Gorjancem posebno privlačnost. Prostrani gozdovi so sem in tja pretrgani  in pozi vi jeni  s tra_
Gorjanski dedek Mraz? Ne, pač pa podgorjanski dedek, Janez ERJAVEC Iz Gor. Suhadola, kl le 87 let gleda gorjanske gozdove in košenice
tam!, polnih zelenine in gorskega cvetja. S teh košenic odpeljejo Podgorci marsikateri voz sena, ki jim pomaga prere-diti živino preko zime.
Gorjanska košnja Je za Podgorca eno najtežjih kmečkih opravil, vendar je v njej tudi mnogo lepote in veselja. Pri gorski košnji pride do izraza trdnost va&ke skupnosti, medsebojna pomoč pri delu, spretnost posameznika in kolektivn0 razvedrilo.
V času košnje so Gorjanci morda najlepši. Življenje utrip-lje na košenicah: rože so v razcvetu, žuželke brenče v vročem soncu, kos« režejo zrel0 travo, živina sope, vozovi škripljejo, slišijo se glasovi ljudi. Proti večeru se koše ni ca umiri. Na robu &e pojavi rahel dim, ki se meša z meglicami. Koso; pose-dejo okrog ognjev, se pogovarjajo in Po jo.
Poetična stran gorske košnje je privabljala izletnik*. Mnogi so prihajali v* Gorjance najraje v tem času. Viktor Pirnat je kot navdušen turist precej enostransko popisal gorjansko košnjo (Planinski  vestni k 1941).
Po košenicah na novomeški •tram i Gorjancev kosijo vasi Vrhpolje, Cerovi log, Suhadol, Jugorje in Gaber je. Jugorci in Gaberci imajo koleni ce v pobočju Gorjancev kmalu nad vasjo (Jelenov skok, Glažev graben, Bajta, Gospodična i h druge). Vasi Vrhoplje, Cerovi log ln Suhadol skorajda niso imele svojih košenic. Prostrane košenice okoli Miklavža so bltle
last poganjke in ruperške graščine, ki sta oddajali kmetom košnjo. To košnjo so licitirali, se pogosteje Pa s0 jo oddajali v zameno za delo v vinskih goricah. Obe graščini sta imeli vinograde po podgorskih goricah, zlasti v Gaberski gori. Število delovnih dni, ki jih je moraj kmet opraviti za voz sena z grajske košenice, je bilo različno, odvisno od kvalitete sena. Košenica Pri jezeru blizu Miklavža je bila močvirna ln je dajala slabo seno, na drugi košenic'; je bilo veliko mravljišč, ki So hudo ovirala košnjo. Povprečno je veljalo, da je opravil kmet za voz sena po tri dnine v gorici. Nekatere družine So desetletja jemale isto košenlco v košnjo. Ze predvojna agrarna reforma je mnogo teh košenic prisodila kmetom v last. Prostrane košenice okoli Trdinovega vrha so last Zumberčanov, prebivalcev Jugovzhodnega pobočja Gorjancev.
Cas gorjanske košnje je odvisen od lege košenic. V bližnje košenice se spuste Gaberci in Jugorci že takoj Po Petrovem (29. junij), v polnem razmahu pa je njihova košnja v prvi polovici julija. To je tudi čas košnje po žumbersklh košenicah. Najkasneje dozori trava
Ob robu senčnih host bi se seno slabo sušilo. Zato ga Je treba znositi na sonce
po košenicah okoli Miklavža. Iz Cerovega loga, Vrhpolja in Suhadola se odpravijo kosci v Gorjance v Aninem tednu (po 26. juliju). >
Za gorjansko košnjo »i priskrbi gospodar čimveč ljudi, ker je delo naporno ln vreme ne čaka. Košnja v gori je bila od vseh kmečkih del najbolje plačana. Podgorci so lj'udi za košnjo bolj malo najemali. Delali so na odvračilo — drug drugemu So pomagali, doklej ni bilo vse seno pospravljeno. Pač pa so hodili   Podgorci   kosit »na
dob en je ostrvem Ln stogovom Po drugih krajih Slovenije. V kopic spravijo seno, ki ostane dalj časa na košenici. Za kopic pripravijo najprej »spoden tlak« — nalože plast vejevja, da voda od spodaj ne doseže sena. Na sredo tega vejevja zabodejo »stažino«, visok močan drog, okoli katerga začno nalagati seno. Kopic je visok okoli tri metre, kupola* te oblike, ki se proti vrhu zožuje. Od več strani je podprt s poševnimi koli, na vrhu Pa ga ščitita dve veji »za potiš«. Seno v koplču je tako sčesano, da mu dež ne more bi izu.
Včasih so puščali kopice do zime na košenicah, potem pa so jih prevrnili Ln vlekli Po snegu v dolino. Seno je bilo čvrsto zbito in kopic je stal lepo skupaj. V enem kopiču je bilo dve sto do -tri sto kilogramov sena. Dahe« so že precej opustili to zimsko spravljanje sena v dolino. V Gaberje in Jugorje, kjer so košenice bliže vasem, suho seno sproti odpeljejo domov in ne delajo kopičev.
Na Miklavževih košenicah ostanejo kopiči do konca košnje. Ko je vse seno posušeno
Laško« — v Z um bera k. Zum-berčani so se v polpretekli dobi ukvarjali s krosnjarjenjem in drugo trgovino, za kmečka dela pa so najemali delovno silo. Podgorci so veliko dnina-rili po Zumberku in nekdaj je veljalo, da se pri Lahih »ta več dinar zasluži«.
V času košnje se Podgorci preselijo v Gorjance. Na voz nalože kose, grablje, vile, kotliček za kuho, koš jedi, banke in putrhe. Ce vreme ne nagaja, ostanejo gori, dokler ne pokose vse košenice. Prenočujejo kar v semenih kopicah. Ženske odhajajo zvečer v dolino, da doma opravijo živino in prinesejo naslednji dan svežo hrano koscem. Ce je dovolj ljudi, da n; tireba pomagati pri sušenju, kose kosci z majhnimi presledki ves dan, od jurtra, ko se zdani, pa do mraka. Tisti, kl suše, imajo tudi ves dan polne roke dela. Seno se suši več dni in imajo opraviti s »frišno« in »staro« mrvo. Seno iz senčnih krajev znosijo na posebnih nosili h na sonce, kjer je dobro sušilo. Zjutraj redi raztepejo, preko dneva je treba seno večkrat obrniti, zvečer ga spravijo v kopice, ki jih drugo jutro spet raztrosijo.
Posebna obiika spravljanja sena v Gorjacih je kopic. Po-
ln spravljeno v kopice, ga začno voziti v dolino. S tem, da So ga zložili v kopice, so ga zaščitili pred dežjem in hkrati že opravili nakladanje na voz. Kopic namreč samo zvrnejo in ga pritrdijo na smuke, pa gredo z njim v dolino.
Smuke &o za vožnjo po gor-janskih strminah prirejen voz. Z navadnim vozom ne morejo po teh raziritlh kolovozih ničesar opTaviti, smuke Pa prožno drče navzdol. Na prvo premo voza. pritrdijo dva vzporedna drogova približno iste dolžine, kot je sestavljen voz. Ta dva vzporedna drogova vežejo prečne late »police«.
Po žumberških košenicah poteka košnja podobno. Po deset in več Podgorcev iz ene vasi s« je včasih odpravilo k "»Lahom« v košnjo. Ponajveč so hodil kosit gospodarjem iz vasi Gaj, Sekuliči in Radatoviči, ki imajo svoje košenice po Trdinovem vrhu i,n doli do Maiiče-vega krča. Kosci so spali na gospodarjevem skednju. Kmalu Po polnoči so odšli proti koše-nicam, da so začeli kositi brž, ko se je videlo. Ce je bila košenica daleč od vasi, so ostajali kar gori, dokler' so kosili pri enem gospodarju. Ko so mu pospravili seno, so šli v vas proslavit zaključek košnje in se pogodit z drugim gospodarjem. Na oddaljenejše košenice so Zumberčani pritovorlli hrano ln pijačo na osličih, na bližnje pa so Jo* znesle ženske v jerbasih in koših. Ženske v beli noši s širokimi zloženimi krili in otovorjeni osl'či »o bili značilna pojava na žumberških košenicah v času kovanje. Jugovzhodna pobočja Gorjancev &o bolj položna, zato spravljanje sena s košenic« domov ZumberČa-nom ni delalo toliko skrbi kot Podgorcem.
Za gorjansko košnjo pripravijo kmetje dobro in tečno hrano, da *e podpro za težko delo. Zjutraj, ko začno kositi, dobe kosci žganja. Okoli šeste ure imajo »frustek« — slanino, Čebulo In kruh. Sredi dopoldneva je predjuižnik, Zia katerega pripravijo klobase ali kakšno drugo meso. Za opoldanski obrok je v navadi kislo zelje, v katerem se j« kuhala krača, ali pa ješprenj, v katerega je tudi stopil pacek. Popoldanska malica je podobna dopoldanski; ves dan pa morajo Imeti kosci in grabljice dovolj vina.
Večeri med gorjanskiml koscj so l?pi in sproščeni. Z mrakom izgine vsa utrujenost. Z bližnjih košenic se zbero i,n pose-dejo okoli ognjev po dišečem senu. Pečejo krompir, nekateri so se v dolini spomnili tudi na koruzo. Sahjo se, prepevajo in pripovedujejo, kakšno Je bilo včasih življenje v Gorjancih.
Na košenici Pri Jezeru je bila nekoč vas. Se danes se pozna zidovje in robovi na košenicah so sledovi nekdanjih brazd. Nekateri menijo, da So odšli ti prebivalci z Gorjancev zaradi turške nevarnosti, drugi pa trde, da so morali bežati pred mravljami, ki so jih hotele uničiti. Mravelj  je na tem mestu
Koscem, ki podirajo dišečo travo gorjanskih košenic, se prileze južina. Gospodinja ln gospodar poskrbita, da je obilna in zalita
Smuke so najprimernejši »tovornjak« za gorjanske strmine. Z njimi odvažajo seno v dolino
le danes toliko, da je košenica polna kupčkov, čeprav jih več- ' krat razkopljejo. Največ teh, gorjanskih prebivalcev se je preselilo v Gornji Suhadol. Majhne lesene hiše in stare skednje so prinesli seboj in jih postavili v vasi. Več hiš ima še priimek ali hišno ime Gorjanc.
Pred kakšnimi sedemdesetimi leti so prenehali Podgorci pasti prašiče v Gorjancih. Novi lastnik ni dovolil, da bi prašiči delali škodo po gozdovih. Erjavec Janez iz Gornjega Suhadola, ki je danes star 87 let, je še pasel prašiče v Gorjancih. Jeseni, ko Je začel zoreti želod in je začela odpadati bukovca (žir), so iz vasi Loka, Stara vas, Orehovica, Cerovi log, Leskovec in Suhadol zagnali prašiče v gorjanske gozdove. V bližnje vasi so jih zvečer prignali domov. Nekateri so imeli prašiče ves teden gorj, v
nedeljo so jih prignali domov, da so kaj toplega pojedli. Vas Cerovi log Pa j« imela na Kobili velike skupne svinjake. Tu so držali prašiče, dokler ni zapadel sneg. Prašičem &o na paši nagajali volkovi. Pastir ni bil nikolj brez »ostrega« v gori. Nekateri So zaganjali prašič« v hoste tudi pozimi. Rili £o po snegu in si za silo nabrali želoda in žira. Stari '.Suhadolčan se spominja, da so. lastniku gozda plačevali po eno krono od vsakega svin#eta, ki se je pasi© v Gorjancih.
Z vrste se še druge pripovedi o Kukovi gori- ki je polna vode, o dekletu, ki je z volml vred utonilo v Jezeru... Ognji dogorevajo, žerjavica se spreminja v pepel, pri Miklavžu odbije polnoč. Kosci se bodo za dobre tri ure vlegli v kopice, potem pa bodo spet zamahnili po rosni travi.
Ponosno in ravno stoji na košenici   pri   Miklavžu   k o p 1 6 , ta7 gorjanska oblika spravljanja sena
NAJPREJ...
»O, midva sva nekdanja sošolca, tovariš generalni direktor. Ali se me morda še spolni n jate?«
»Hm, "če se vas spominjam?
Najprej mi povejte, kaj želite.«
MED KADILCI
»■Izvolite tole ,Virginijo', je izvrstna.« <
»Hvala, od danes zjutraj ne kadim več.«
»No, vseeno, kar vzemi. Boš imel za jutri...«
PRIJETNI VEČERI
Konstantin že leta in leta vsak večer obiskuje zelo simpatično in lepo damo in preživlja z fijo ure v prijetnem pogovoru.
»Zakaj pa ne poročiš te čudovite ženske?« ga vpraša prijatelj.
»Da bi jo poročil?!« se začudi Konstantin. »Vraga, kje bi potlej preživljal te prijetne večere?«
TEŽAVA S PSOM »Cujte, tovariš veterinar,« pravi lastnik velike in močne doge, »tale pes mi prizadeva grozne preglavice. Neprestano dirja za majhnimi avtomobili.«
»O, to ni nič hudega,« ga tolaži veterinar, »psi sploh radi tekajo za avtomobili.«
»Vem. Ampak moj jih vlači na vrt in tam zakopava.,.«
OB VRNITVI Z MORJA
»No, kakšna je bila voda?" »Ne vem; pili smo le vino."
HtJDA GROŽNJA
Neznosna poletna vročina. V prepolnem tramvaju je še huje. Vsi so nervozni, začno se prepiri.
»Ce ne bo takoj mir,« zavpije sprevodnik, »bom vključil vse grelce!«
PAMETNO VPRAŠANJE
Mojca  slavi  deveti rojstni
dan in gleda, kako ji mama zatika v torto devet svečk.
»Mama, zakaj pa nisi raje spekla devet tort in dala samo eno svečko?«
Natanko 1 kg je tehtal Jurček, utrean v bližini  Novega mesta
pretekli teden, čas jesenskih gob in gobarjev je napočil. Posebno po lisičkah je veliko povpraševanje, njihova cena je pa letos posebno ugodna
Konjski rep za »konjski rep«
Mladi Steve Rockfeller, sin newyorškega guvernerja in najbogatejšega Američana, dedič milijard, se Je zaljubil in zaročil s svojo sobarico, mlado Norvežanko Marijo Ras-mussen. Na sliki Ju vidimo, kako se peljeta na motociklu na obisk k dekletovim staršem v Soegneju. Pravijo, da bo poroka te dni v Oslu. V Ameriki so Iz tega ljubezenskega romana napravili pravo senzacijo: zlobni Jeziki trdijo, da Je to kot naročena reklama za bližnje volitve, na katerih namerava stari Rockfeller spet kandidirati.
Na beneškem filmskem festivalu, na katerem se bo tudi naša filmska Industrija predstavila (Žal le izven konkurence) s filmoma Vlak brez voznega reda in Osma vrata, bo predvajan tudi film General Della Rovere z našim znancem De Sico v glavni vlogi.
Na sliki: nosilec glavne vloge Vlttorlo De Slca v vlogi lažnega generala, kt ga Nemci vrinejo kot provokatorja v ječo med zaprte italijanske višje oficirje, pa se v zaporu nenadoma zave svojega domoljubja, nakar ga Nemci ustrelijo. FIlm je v Italiji, zlasti med vlšllmi krogi, vzbudil veliko prahu in besne kritike.
Srednji vzhod je neizmerno bosat z nafto. Tako je te dragocene tekočine vKmvattu toliko, da se njen Izvoz zelo pozna celotnemu gospodarstvu to male deželice. Vendar pa Je tamkaj neka tekočina ' še bolj dragocena — ker fe za življenje bolj neobhodna: voda. Ker jo primanjkuje, stane dvakrat toliko kot »nafta: za dva litra nafte liter vode. Pitno vodo s posebnimi pripravami pridobivajo ll morske vode, nato pa Jo s kamioni in cisternami razvažajo potrošnikom po Kmvaltu. Da pridejo v pottev 1« bogatejš' sloii in na naftnih poljih zaposleni delavci, nI treba Še posebej pripovedovati. Na sliki: poseben voziček-cisterna nataka vodo, da bodo z njo napolnili Itisnt rezervoar na strehi.     • '.
Vsi fantki petih let so si podobni. Imajo kratke hlačke, zamazane od ulice In prahu, od pol.strohnjenih klopi po dvoriščih ln sivkaste zemlje. Ta dvorišča že dolgo niso bila počiščena. Prst je že vsa peščena, vsa Izčrpana od sonca, ki vsako popoldne žge še zadnje trave. Utrujena od stopinj ljudi iz teh hiš, od smeti, ki padajo z oken ...
Igral se je pred hišo- Obraz si je za-mazal, ko je luščM omet z zidu in gradil piramido, dokler mu jo m nekdo pohodil. Prav tako je hotel narediti, kot ao one v knjigi, kl jo ima njegova sestra ... Ko se je tega naveličal (njegovi prstki niso mogli več luščiti sivi omet) in ko je videl, da se »trgalnlk za Čevlje ne da Izpuliti, se je vsedel na rob pločnika. Mlm0 hitijo avtomobili. Kodrasta glavica se ozira za njimi. Ce je rdeč ln lep mu tudi pomaha. Val hite mimo. Ustavlja se ie tovornjak, ki vsak dan pripelje v trgovino na oni strani ceste sadje. Vsak dan ob osmih zjutraj ln ob treh popoldne . . . Vsem se mudi. Tudi ljudem na pločniku za njegovim hrbtom. Po deskah, s katerimi je ograjeno gradbišče novega bloka, lepi nekdo plakate. Veliki »o. Zivobarvni In kričeči-Najbrž pripovedujejo o nastopu okteta, ki bo pel narodne pesmi ali pa o mednarodnem cirkusu, ki bo prišel v mesto. Z baletkami, ki hodijo po vrvi... Zena z veliko mrežo je zadela ob fantka, ki je sedel na pločnjku ln zamrmrala nekaj o otroklh z ulice. Mož v težkem usnjenem suknjiču ga je pogladll po laseh- Mogoče ima tudi on takega fantka ali pa bi ga vsaj rad imel . .. Fantek pa se sploh ni obrnil. Zazri se je tja čez ulico, kjer so se igrali otrocj šestih ali sedmih let. Z ulice so z žličkami strgali vroč asfalt in ga gnetli. Crnolasa deklica je delala Indlj?nea z veliko glavo, krivim nn.-in in dolgim'peresom. DrugI, naj-: Kodi že v l'do'J dj?ia kroglice in l.i , . m meTe v m j1'ne vdolbin« v
pločniku. Od tistih črnih, gladkih kroglic ni mogel odvrniti oči. Gledal je tistega, kako se je stegnil z roko na ulico ln zapičii žličko v asfalt. Tudi sam bi hotel imeti take kroglice.' Vsaj nekaj- Ne toliko, kot jih Ima oni... Zdele so se mu boljše kot kreda, ki mu jo nosi lz šole sestrica. Kroglice lahko potem, ko se nehaš igrati, odneseš domov, jih spraviš pod posteljo aH Pa j'h skriješ v škatlo od
trgal lz rok, z roko si je podrgnil lička in se še bolj umazal. Stopil je k fantu s kroglicami. Ta je sedel na pločniku In se igral. Tudi on se je usedel. Poželjivo je gledal kroglice, kako so se kotalile po tleh, zadevale druga ob drugo, se ustavljale v majhni vdolbini v pločniku aH pa zgrešile ln padale na cesto. Zdele so se mu lepše od tistih steklenih, ki jih je videl pri svoji sestrični. Lepše celo kot
Peter Breščak
KROGLICE iz ASFALTA
copat BOROVO. Drugi dan se zopet igraš z njimi,
Tudi kredo .je imel rad, z njo je risal po pločniku. Kot mnogi fantki po mestih. Toda njegove hiše z velikimi fcrdnjavskimi vrati in majhnimi okni, s trikotno streho brez dimnika, so mu ljudje hitro pohodili ali pa jih je spral dež. Hotel je imeti te lepljive kroglice Vstal je in stopil s pločnika, že je bil sredi ulice In skušal zar U i prstke v asfalt. Asfalt pa je bil trd pretrd za njegove majhne prstke. Pripeljal je avto. Hitro je stekel na drugo stran ulice. Šofer se je nagnil skozi okno (polepljeno z dekleti lz bogve katere revije) ln nekaj zakričal. »Vidi*, .saj bi le lahko povozil.-.« je rekla deklica, prijela ga je z levo roko v desni je držala kanglioo s peskom. »Nikoli ne smeš sam na ceato . •.« mu Ji i« govoril«, Fantek pa se jI j« i*»
tljrtl porcelanasti srnjaček, ki stoji v izložbi v pasaži. Ves majhen Je in rjav, Judi njega bi rad imel-..
Splazil se je po tleh do kroglic, kl so padale s pločnika na cesto. Pobral je najprej tisto, ki je ležala čisto blizu, ln jo stisnil v roko. Potem Se Je splazil do praga hiše in j0 ogledoval Najprej jo je slisnl.1 z zobkl, skoraj bi jo pregriznll, nato pa jo je popravil in spravil v žep. Začel Je pobirat] se druge, Vsako, kl Je ležala ria cesti Stopinje mimo Idočih ga niso motile, imei jih je že šest ali sedem. V Žepu so se mu začele lepiti druga od drugo Sedaj, ko je že imei kroglice, se J*1 hotel Igrati. Potegnil je fantka, ki je dc'.a.i kroglice za roko In mu pokaza: svoje-.. Oni ga Je malce začudeno pogledal, potem pa- ga je zgrabil za roko in zakričal:
»Moje kroglice, MOJE KROGLTCF..
kje pa si Jih vzel?« Se vedno mu jt stiskal roko. Kroglice so se že. zlivale druga v drugo in kmalu je bila le še ena sama, velika, kt je med prsti uhajala ven.
*Tu sem jih pobral, glej...« Z roko mu je pokazal na cesto.
»Vseeno... Jaz sem jih naredil...t Njegovo vpitje je privabilo še druge otroke-
»Saj mu boš zvtf roko, pusti ga,« Je prosilo dekletce, kl Je v roki držale kanglico s peskom.
»Saj jih Imaš Še veliko...« se J* branil fantek ln se sklonil, da bi pobral tiste,- ki so bile razmetane po pločniku. Dajal mu jih je v roko, drugo za drugo, kot da bi s tem hotej rešiti tiste, ki jih je nabral zase. Oni pa mu je med tem zvll iz roke kepo zlep-nih kroglic in ga spustil. *
»Zakaj ml jih nočeš dati?« ga Je vprašal fantek. Imel je že rosne oči in našobljena usteca.
»Zato, ker si mi jih kar sam vzel Sploh me nisi prosil-..«
.Zakaj prosil? Saj si jih Imel veliko...«
»Zakaj? .. . Tudi v trgovini imajo tabolka, tukaj vidiš, veliko jih Imajo Pa jim ne smeš vzeti niti enega. .
»Pa če jih imajo veliko, veliko koi avto, tudi ne?«
Otroci so se vrnili k >svojim Igračam, Deklica s k-ngllco in peskom Jc hotela napraviti novo cesto. Druga je odšla skozi vrata na dvorišče, da bi prinesla nov pesek. Indijanec z veliko glavo, krivim nosom |n peresom se Jf ni soncu spremenil v majhno kepo. podobno morda medvedu, ki spi, ali pa ježu ki je naslikan na naslovni strani slikanice Fantek je stekel čez cesto, nobenega avtomobila ni bilo, še -krat <e .i* ozrl tja naz:ij In sedel na rob pločnika Na koščku neba, kl 5e je videlo / ulice, so se igrali oblaki, čisto majhni in svetli ...