MOZIRJE
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
LJUBNO
GORNJI GRAD
V Solčavi je bilo slovesno
S slavnostno sejo zborov občinske skupščine v Solčavi so se zaključile prireditve v okviru občinskega praznika. Te so bile organizirane v vseh predelih naše občine od Mozirja pa do Solčave. Povsod je bilo slovesno, saj je ob tej priložnosti prenekateri kraj dobil objekt, katerega so že dlje časa načrtovali in ga potrebovali
Slavnostne seje v Solčavi so se poleg delegatov udeležili tudi častni občan naše občine Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc, komandanti in borci partizanskih enot, ki so se borili na področju Zgornje Savinjske doline, predstavniki pobratene srbske občine Čajetina, predsedniki občine Alibunar, s katero gospodarsko sodelujemo, Splošne plovbe Piran, predstavniki sosednjih občin, regijskih ustanov in drugi
Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Mozirje Zdravko Novak, ki je z izbranimi besedami predstavil lepoto Solčave in okolice ter
poštenost, trdoživost, klenost in narodno zavednost ljudi, ki v teh krajih živijo.
Seveda seje v govoru dotaknil tudi aktualnega političnega in gospodarskega trenutka. Vse njegove besede pa so izzvenele v želji, da bi prevladali razum, modrost in delavnost starejših generacij in pridobljena znanja ter zagnanost mlajših rodov in da bi se razumsko lotili družbene in ekonomske reforme, ki bo omogočila delo, red, disciplino, socialno in nacionalno varnost vseh državljanov, kajti le ob sožitju z vsemi ter medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem bomo lahko enkrat dosegli uresničitev naših hotenj.
Po slavnostnem govoru je predsednik Skupščine občine Mozirje Anton Boršnak podelil letošnje nagrade in priznanja občine Mozirje. Najvišje priznanje — zlati plaketi — sta prejela Vidoje Sukilovič iz pobratene občine Čajetina in Radioklub Mozirje.
R. P.
ZLATI PLAKETI sta prejela:
VIDOJE ŠUKILOVIC iz pobratene občine Čajetina, eden pobudnikov za navezavo prijateljskih in bratskih stikov .ned obema občinama. Ves čas si je prizadeval za utrjevanje sodelovanja in širjenje vezi med delovnimi organizacijami, šolami in občani, za izmenjavo medsebojnih izkušenj in poglabljanje sodelovanja, vse v želji, da se te vezi ne bi nikoli pretrgale.
RADIOKLUB Mozirje je edina prostovoljna organizacija, ki na področju tehnične kulture združuje občane mozirske občine. Letos klub slavi 20-letnico ustanovitve. V tem času je v svoje vrste pritegnil veliko občanov vseh starosti, vseskozi pa je posvečal posebno skrb vzgoji podmladka. S številnimi tekmovanji in akcijami je uveljavljal Gornjo Savinjsko dolino tudi navzven. Delež članov kluba je neprecenljiv zlasti pri usposabljanju kadrov za upravljanje z radijskimi zvezami, kar je izredno pomembno za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Srebrne plakete so prejeli:
Damjan Havdej iz Solčave,
Jože Kuder iz DO Gorenje MGA Nazarje
Marko Pumat iz Mozirja in Kristijan Planovšek iz DO Gorenje GLIN Nazarje
Nagrada občine gre v roke:
Gasilskega društva Solčava in Kulturnega društva »Jelka« Nazarje
Dobitniki značke občine pa so:
Jože Boršnar in Maša Valentinčič, kamp Menina,
Miha Ogorevc in Janko Jemec, Društvo vrtnarjev Slovenije, Martin Aubreht iz Mozirja, Franc Berginc iz Luč ob Savinji Pavla Golob iz Mozirja Tinka in Mirko Grudnik iz Robanovega kota,
Tomaž Križnik iz TOZD—a Zagarstvo
Minka Naglič iz Ljubnega ob Savinji
Ivan Podbrežnik iz TOZD-a Gozdarstvo Luče Marija Praznik iz Kokarij in Marija Rajter iz Florjana.
SN objavljajo	Stran
V Solčavi je bilo slovesno Podeljena najvišja priznanja in nagrade	1
Povratek odpisanih? Povečano zanimanje za konjerejo	2
V prvem polletju brez izgub Ugodni rezultati našega gospodarstva	3
Stroji se ne bodo več kvarili Prebivalci Florjana zadovoljni	4
Gaj — kakršnega si lahko le želimo Toliko ljudi v Gaju še ni bilo	5
Odbojkarice dobro pripravljene Čez nekaj dni se prične republiška liga	7
»Zlata knjiga« zagledala luč dneva Po dolgem času našli »zlato knjigo«	8
Otroci so z različnimi izrazi na obrazu stopili prvič v šolo. Eni so bili zvedavi, drugi še vedno prešerno veseli in razigrani pa tudi kakšna solza seje videla na drobnih ličkih. Prijazen sprejem pa je tudi te solze kmalu posušil.
Srečno, naši šolarji
244 prvošolčkov iz naše občine je prvega septembra prvič prestopilo šolski prag. V lanskem letuje bilo prvošolčkov 230, torej beležimo kar precejšen porast otrok v naši občini (6 procentov). Letošnji prvošolčki so razdeljeni v 14 oddelkov, od katerih sta dva kombinirana z drugim razredom osnovne šole. Na osnovnih šolah v Mozirju, Lučah in Gornjem gradu bodo novopečeni šolarji obiskovali pouk samo v dopol-
Na 21. mednarodnem Obrtnem sejmu v Celju se je letos predstavilo kar 28 obrtnikov iz naše občine, kar je precej več kot prejšnja leta. Za tako veliko število je storilo dosti tudi mozirsko Obrtno združenje, kije zainteresiranim pomagalo pri prijavah in jih vzpodbudilo k sodelovanju. Prav vzpodbuden je bil tudi pogled na razstavne prostore mozir-
ItTklrn
danskem času, medtem ko bodo morali ljubenski šolarči vsak drugi teden tudi v popoldanskem času.
Sicer pa so na vseh štirih šolah in njihovih podružnicah prvošolčkom pripravili prisrčen sprejem pa tudi pogostili so jih, da bi jim prvi šolski dan ostal v čim lepšem spominu. Ravnatelji šol so šolarje in njihove starše seznanili z šolskim redom, starejši šolaiji so jim pripravili kulturni program, pri-
skih obrtnikov, kije bil letos dosti večji in lepše urejen kot prejšnja leta. Organizirano so imeli tudi dežurno službo, ki je vsak dan med 9. in 19. uro dajala obiskovalcem potrebne informacije. Več kot prejšnja leta je bilo tudi prospektov.
Vsako leto na Obrtnem sejmu podeljujejo tudi nagrade najboljšim inovatorjem iz vrst obrt-
sotni pa so bili tudi predstavniki Postaje milice, ki so otrokom povedali, kako se morajo obnašati na poti v šolo in iz nje, da bi bila njihova pot čim bolj varna. Pri tem so sodelovali tudi predstavniki Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki so voznike ves dan opozarjali, da so po dveh mesecih na cestah zopet šolarji.
RAJKO PINTAR
nikov. Tudi prejšnja leta so naši obrtniki že dobili priznanja, nikoli pa ne kar trije. Naj višjo nagrado za inovacije je dobil Matjaž Zagoričnik iz Ljubnega, plaketo občine Celje prav tako za inovacijske dosežke pa sta dobila Franc Bider-Krefl in Jože Bider, oba iz Rečice ob Savinji.
R. P.
Življenje ni praznik, življenje je delovni danje pred mnogimi leti zapisal pesnik. Na te besede sem se spomnil v nedeljo zvečer, ko sta naša občina in Izletnik iz Celja na predvečer 12. septembra, ki ga v občini slavimo kot spomin na zadnjo padlo nemško postojanko, v nedeljskem televizijskem dnevniku družno prejela bodečo nežo' za stanje v Logarski dolini. V tistem trenutku sem še enkrat spoznal, da sem prevelik optimist ali pa morda naivnež, ker sem pričakoval, da bodo vsi tisti, ki so istega dne pripravili čudovito razstavo cvetja v Savinjskem gaju (Društvo slovenskih vrtnarjev ob sodelovanju mozirskih turističnih delavcev) in nanjo privabili več deset tisoč zadovoljnih obiskovalcev, prejeli turistični nagelj. Kaj si morem — sem pač vedno živel v okolju, kjer nekomu prineseš za rojstni dan ali praznik rožo, grenko čašo pa izpiješ na kakšen drug dan.
Da bo to grenko čašo treba izpiti seveda ni dvoma, še posebej, ker vsi vemo, daje bila ta čaša do roba napolnjenja že zdavnaj. Le da bo vsebina te čaše dandanašnji šla še teže po grlu kot pred nekaj leti.
Koliko besed in tiskarskega črnila (in načrtov) je že bilo potrošenega zaradi Logarske doline. Včasih se mi zdi, da je Logarska dolina zrcalna slika naše družbene stvarnosti, ko se vse vrti v začaranem krogu začaranega kroga. Ali pa drugače povedano — vsi bi radi ležali v postelji z lepim dekletom, a nihče nima poguma, da bi se k njej vlegel.
;a obrtnike
Naši obrtniki na Obrtnem sejmu
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je prisluhnila željam obrtnikov iz naše občine, za katere je odprla posebno bančno okence, ki bo poleg nove papirnice Savinje v Mozirju.
Za sedaj lahko obrtniki na tem okencu uredijo vsa izplačila in vplačila na podlagi dinarskih hranilnih vlog, tekočih računov in žiro računov, vežejo dinarska sredstva, poravnajo svoje finančne obveznosti do uporabnikov družbenih sredstev, lahko pa tudi dobijo vse informacije v zvezi s kreditiranjem gospodarske in
kmetijske dejavnosti.
To je le trenutna ponudba, ki jo obrtnikom nudi Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje na tem posebnem okencu. V kratkem bo banka opremila to okence še s samopostrežnim informacijskim terminalom, preko katerega lahko varčevalec sam s posebno kartico odčita stanje na svojem računu. Kasneje pa bo banka ponudbo na tem okencu še izpopolnila in razširila zlasti na področju kreditiranja. Že sedaj pa lahko obrtniki na tem okencu dobijo strokovno literaturo kot
npr. Gospodarski vestnik, Obrtnik itd.
Načrtujejo tudi svetovno-infor-macijsko dejavnost. Tako bi nudili obrtniku vse informacije o tem, kaj združeno delo potrebuje, izdelovali bi elaborate o ekonomski upravičenosti naložb in podobno.
Okence, ki bo, kot smo rekli na začetku, poleg nove Papirnice TOZD Savinja Moziije, bo odprto vsak dan razen sobote in sicer od 8. do 13. ure.
R. P.
Zato pa imamo slogan: »Iščemo dobrega gospodarja!« Žal ga zaenkrat samo še iščemo. Bojim pa se, da ga še nekaj časa ne bomo našli. Pa veste zakaj? Zato, ker nam je v istem televizijskem dnevniku glavni turistični komentator postregel s podatkom, da v celi Sloveniji v letošnjem letu ne bo zgrajen niti en turistični objekt. Oziroma, da bodo en hotel celo zaprli. To pa je kruta stvarnost.
RAJKO PINTAR
Ozimnica na kredit
Ozimnica že trka na vrata. Pri današnjih cenah krompirja, čebule, jabolk, paprike, zelja in drugih povrtnin je to za družinski proračun že kar precejšen izdatek. V naši občini dosti teh pridelkov pridelamo kar na lastnih njivah in vrtovih, seveda pa ne vsega in ne vsi. Zato bo tudi letos možno kupiti ozimnico in premog na kredit, ki ga nudi Ljubljanska banka v povezavi s trgovskimi delovnimi organizacijami iz naše občine. Kredite za ozimnico in premog bodo delili v septembru, oktobru in novembru, višina kredita pa znaša do 500.000 din. Obrestne mere so revalorizacijske, kar pomeni, da boste v tem trenu-
tku plačevali deset obrokov po
98.000	din, če boste zaprosili za najvišji možni znesek kredita — 500.000 din.
Sicer pa ZKZ Mozirje v tem mesecu organizira ugodno prodajo v svojih blagovnicah. Tako lahko v novi blagovnici v Gornjem gradu kupite na šest obrokov in brez obresti vse vrste tehničnega blaga in tekstila, v blagovnicah na Ljubnem in v Ljubiji pa pod istimi pogoji tudi belo tehniko in akustiko. V kmetijskem proizvajalnem centru v Ljubiji pa so na voljo tudi radiatorji. Kot rečeno taka prodaja je organizirana do konca tega meseca, prvi obrok pa plačate takoj.
R. P.
Tako veličastnih mlajev, kot sojih postavili praznik in razstavo cvetja v Gaju, že dolgo nost videti.
Rib še ne bo
zmanjkalo
Na območju naše občine delujeta dve ribiški družini —' RD Mozirje in RD Ljubno ob Savinji. Ribiški okoliš RD Mozirje obsega reko Savinjo od Kolenčevegajezu v Grušov-ljah pa vse do spodnjega le-tuškega jezu z vsemi njenimi pritoki, kakor tudi celotno Dreto. Ribiški okoliš ljuben-ske ribiške., družine pa obsega reko Savinjo od izvira v Logarski dolini do Kolenčevega jezu z vsemi njenimi pritoki.
Za športni ribolov služita izključno Savinja in Dreta, dočim služijo pritoki obeh rek za gojitev zaroda tako postrvi kot lipanov in jih uvrščamo med varstvene vode.
RD Mozirje ima tudi robnik v Savinjskem gaju in v Sp. Rečici. Ribnik v Gaju služi izključno kot komercialna voda za športno rekreacijo. V njem je 80% krapov, ostalo pa so linji, kleni, mrene in blis-tavci. V robniku v Sp. Rečici pa so vzgajali zarod postrvi, vendar se je ribnik preveč za-travil inje njegova uporabnost vprašljiva.
Obe ribniški družini namenjata za športni ribolov 117 ha vodnih površin, 27 ha površin pa je varstvenih voda.
Zanimivo je število mladic, ki so jih v preteklem letu ribiški družini vložili v gojitvene in varstvene vode.
Tako so člani RD Ljubno vložili 93.500 mladic potočne postrvi, 370 potočnih postrvi (velikost 15 — 20 cm) in 3000 lipanskih mladic.
Mozirski ribiči pa so v varstvene vode vložili 10.000 potočnih postrvi in 200 sulcev, v ribolovne vode pa 3.235 potočnih postrvi, 4300 liapnov, 2. sulca, 1000 krapov, 497 smučev in 405 podustov.
Poglejmo še, kako uspešni so bili ribiči pri lovu. Mozirski ribiči so lani ujeli 1.059 potočnih postrvi, 407 šarenk, 2.067 lipanov, 2. sulca, 886 krapov, 124 klenov in 48 mren. Skupna teža ulova je bila 2.346 kg ali 13% več kot leto prej.
Ljubenski ribiči pa so ujeli 1.355' potočnih postrvi, 459 šarenk in 650 lipanov. Skupna
teža ulova je bila 758 kg i li 11% več kot lansko leto.
Delo ribičev seveda ni omejeno le na lov in gojitvena dela, ampak se obe ribiški družini lahko pohvalita z bogato društveno dejavnostjo. Ribiči opravijo zelo veliko prostovoljnega dela (na primer RD Mozirje lani 6.127 ur, RD Ljubno po 4.326 ur). Zelo pomembna dejavnost je tudi izobraževanje ter sodelovanje pri turističnih prireditvah v naši občini. V RD Ljubno je včlanjenih 167 ribičev, v RD Mozirje pa 221. Več kot 10% je mladincev in pionirjev, kar kaže na resno delo tudi z mladimi generacijami.
V današnjih časih, ko se srečujemo z vedno bolj onesnaženimi vodami, se seveda kar samo po sebi postavlja vprašanje, kakšna bo usoda življenja v vodi, s tem v zvezi pa tudi delovanje ribiških družin. V zadnjih letih je poleg stalnega upadanja kvalitete naših voda problematično tudi stalno upadanje števila jezov, kašt in drugih vodnih objektov. Tudi žag in mlinov na vodni pogon skoraj ni več. Znano je, da so se ravno v strugah pod takšnimi objekti ribe najbolj razmnoževale in vzrejale. Z upravljalci voda bo nujno potrebno narediti načrt, da se bodo takšni objekti, ki dajejo zavetje ribam, obnavljali in vzdrževali.
Ribiški družini ocenjujeta, da je znašala skupna škoda v lanskem letu zaradi pogina rib v naših vodah okoli 13 milijonov din. Največ ribje poginilo zaradi spuščanja mazuta, ku-" rilnega olja in gnojevke v vode.
Kljub povečani čuvajski službi in zelo visokim kaznim krivolovcev ne kaže znakov upadanja. Njihovo število narašča zlasti med tistimi, ki prihajajo ob vikendih na razne piknike ob naših vodah.
Ribiški družini gospodarita tudi z drugimi vrstami živali, predvsem z raki in žabami. Rakov je malo in se ne love, drugače pa je z žabami. Ribiči ugotavljajo, da je tudi teh vedno manj. Vzroke v upadanju je treba iskati predvsem v slabšanju njihovega življenjskega okolja, kajti vedno manj je mladih in zamočvirjenih predelov.
RAJKO PINTAR
Vode je primanjkovalo
V dolgotrajnem obdobju poletne vročine se je v nekaterih predelih Gornje Savinjske doline pojavil problem pomanjkanja zdrave pitne vode. Pipe so usahnile, prepotrebno tekočino pa so prebivalcem višinskih področij zagotavljali — kdo bi drug — prostovoljni gasilci.
Oskrbo s pitno vodo so z novimi vodovodnimi omrežji v mozirski občini po posameznih krajevnih skupnostih in skupno v zadnjih letih zelo dobro rešili, problemi pa so
seveda v višje ležečih predelih.
Gasilci so na višinske domačije in kmetije zvozili 230.000 litrov pitne vode in tudi s tem upravičili svoje napore pri nabavljanju sodobnih gasilskih cistern.
Največ dela so imeli gasilci v Lučah, saj so zvozili 72.000 litrov vode, tudi do planinske postojanke na Loki pod Raduho, mozirski in gornjegrajski so poskrbeli za po 45.000 litrov, za 44.000 ljubenski in rečički za 21.000.
J. P.
»Moj očka ma pa konča dva...« — konjiči zbrani na pregledu na mozirskem Sejmišču.
Povratek odpisanih?
V naši družbi, polni nasprotij ski utrip, in nesmiselnih ukrepov in usme- Pred dnevi so se v obeh obči-ritev, smo v nepremišljeni ihti za nah mudili strokovnjaki repu-modernizacijo kmetijstva »poza- bliške rodovniške službe z bio-bili« na konje, jih odrinili na rob tehnične fakultete v Ljubljani, dogajanja. Zmota je bila seveda oziroma inštituta za konjerejo in prehuda in preveč očitna. Napori zdravstveno varstvo konj Slove-veterinarjev in drugih, ki so se	nije. Najprej so se ustavili v Mo-
zmote vseskozi zavedali, so ven-	zirju kjer so na že omenjenem in
darle rodili sadove, veliko pa so k zelo primernem prostoru opravili spremembi na bolje prispevale rodovniški pregled žrebet hafli-tudi dejanske, življenjske in de- nške pasme, ki je vseboval tudi lovne potrebe. Konji so spet pos- opis živali, žigosanje z znakom tali »zanimivi«.	haflingeija, pregled kobil na bre-
Tudi zaradi tega so pred dvema jost, zanimalo pa jih je tudi kaj letoma za občini Mozirje in Ve- nameravajo rejci z žrebicami in lenje ustanovili podružnico slo- žrebeti, venskega konjerejskega društva. Razveseljiv je podatek, da bo Njen osnovni namen je razumlji-	večina rejcev žrebice obdržala za
vo pospeševanje konjereje, stro-	nadaljnjo rejo, žrebce pa bodo je-
kovna pomoč rejcem in podob- šeni ponudili kupcem na sejmu no. V društvo so včlanjeni rejci plemenskih žrebet v Kranju. Prav plemenskih kobil zlasti haflinške tako veseli dejstvo, da število pri-pasme, ki jo v obeh občinah zadn-	pustov v mozirski občini iz leta v
ja leta načrtno uvajajo in pospešu-	leto raste, saj je bilo samo na pre-
jejo, seveda pa so člani tudi rejci gledu v Mozirju več kot 20 žrebet hladnokrvnih in norinških pa- haflinške pasme, še veliko več pa sem, ki so zaenkrat še v večini, je žrebet ostalih pasem, kijih tok-Clani podružnice slovenskega	rat ni bilo na pregledu. V mozirski
konjerejskega društva iz občine občini imajo tri plemenske žreb-Moziije si med drugim prizadeva-	ce, dva haflinške pasme in enega
jo, da bi na nekadanjem sejmišču hladnokrvnega. Na pregledu v ob Savinji v Mozirju znova uredi-	Moziiju je bilo skupno 58 živali,
li prostor za potrebe konjereje in poleg žrebet še plemenske kobile, živinoreje nasploh. Sem seveda kar vse skupaj pomeni, da konje-sodijo pregledi živali, sejmi in reja znova dobiva svoj pravi po-navsezadnje tudi ostale priredit- men, ki smo ga v preteklosti neu-ve, kijih načrtujejo in bodo z nji- pravičeno zanemarjali, mi popestrili turistično ponudbo
doline in njen vsakdanji življenj-	J. PLESNIK
Srečanje borcev
Občinska borčevska organizacija je ob letošnjem občinskem prazniku povabila v goste udeležence dogodkov izpred 44-ih let, ko je s padcem zadnje nemške postojanke v Mozirju Zgornja Savinjska dolina postala osvobojeno ozemlje. Srečanja so se udeležili Mitja Ribičič, Tone Bole, Ela Ulrih-Atena, Ludvik Zu-panc-Ivo in Ivan Mogu-Marko. Najprej jih je sprejel predsednik skupščine občine Mozirje Anton Bo-ršnak z ostalimi družbeno-
političnimi delavci naše občine. Nato pa so si ogledali tovarno Gorenje MGA Nazarje, kjer jim je namestnik direktorja Marko Purnat razkazal proizvodne prostore in jih detaljno seznanil z uspehi in tudi težavami, ki danes vladajo na gospodarskem tržišču. Po ogledu tovarne so se udeležili še tovariškega srečanja.
Žal se vsi vabljeni zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti srečanja.
R.P.
Znani partizanski komandanti — gostje naše občine ob občinskem prazniku — so si ogledali proizvodne prostore tovarne Gorenje MGA Nazarje.
»Moj dom« vam pomaga
zgraditi dom
Dobri dve leti je preteklo od ustanovitve stanovanjske zadruge »Moj dom«, ki združuje graditelje stanovanjskih hiš, kakor tudi tiste, ki svoje domove obnavljajo in adaptirajo. V naši občini je bilo do nedavna to še dokaj neznana oblika organiziranja graditeljev. Zato je bilo na začetku potrebnega kar precej truda, da seje v zadrugo včlanilo toliko članov, kot je potrebno za ustanovitev. Danes pa je stanje popolnoma drugačno. Trenutno stanovanjska zadruga šteje 430 članov. Od tega je polovica takih, ki gradijo nove hiše, polovica pa takih, ki so se spustili v adaptacijo hiš.
O delu stanovanjske zadruge smo se pogovarjali z Nado Ajnik, ki pri zadrugi opravlja administra-tivno-tehnična opravila.
Povedala nam je, daje največja ugodnost članov zadruge ta, da so oproščeni prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala. Poleg tega pa graditeljem tudi svetujejo in jih povezujejo. Z nasveti bi radi graditeljem še bolj pomagali, vendar pa so trenutno kadrovsko izredno siromašni. Za vsa opravila imajo zaposleno eno samo delavko, računovodske posle pa honorarno opravlja ena delavka. Ta honorarna delavka pa opravi mesečno tudi do 170 ur, saj dnevno pride tudi do 60 računov. Pa tudi količina denarja, ki se pretaka preko stanovanjske zadruge ni zanemarljivo majhna, saj je na primer promet v prvi polovici letošnjega leta znašal preko 80 starih milijard dinarjev.
Sedaj še vsa dela opravljajo ročno, že spomladi pa so nabavili računalnik. Računajo, da ga bodo v jesenskih mesecih priključili, kar jim bo seveda precej olajšalo poslovanje.
Organizacijsko trenutno spadajo pod Komite za varstvo okolja in urejanje vendar bi se radi osamosvojili ter razširili svojo dejavnost.
Člane sprejemajo vsak mesec. Sprejema jih zadružni svet, ki rešuje tudi vse ostale probleme. Zadružni svet šteje 7 članov, ki so iz vrst graditeljev hiš.
Trenutno je za članstvo potrebno plačati 13.000 din v enkratnem znesku, kasneje pa članarine ni potrebno več plačevati.
NADA AJNIK
Graditelji iz naše občine so že ugotovili, da članstvo v stanovanjski zadrugi prinaša številne ugodnosti. Če to ne bi držalo, prav gotovo ne bi bilo takšnega zanimanja za vpis v to veliko družino graditeljev.
RAJKO PINTAR
Francoski kmeije na obisku pri nas
Koncem avgusta je prispela v našo občino z lastnim avtobusom skupina 46 gostov iz Francije, ki so stanovali na turističnih kmetijah v Šmihelu: pri Atelšku, Go-ličniku, Goltniku in Acmanu. Pridružili so se jim še 4 Francozi, ki so prišli v Šmihel h Goličniku že prej ih so se po prihodu skupine preselili k Žagarju.
Vse te obiske Francozov je organiziralo Auvergnansko društvo FRANCIJA — JUGOSLAVIJA s sedežem v Clermont—Fer-randu v Centralni Franciji, katerega predsednica je ga. Michele Andre, kije bila do letošnjih volitev podžupanja mesta Clermont — Ferrand inje sedaj ministrica v socialistični vladi ter odgovarja za položaj žena.
Glavni organizator teh obiskov v Sloveniji pa je podpredsednik društva g. Georges Guezennec, ki je bil tudi glavni iniciator ustanovitve društva. G. Guezennec prihaja že dolga leta v Zgornjo Savinjsko dolino in je bil leta 1985 organizator obiska podobne skupine ter nekaj manjših skupin pozneje. On sam je velik prijatelj Slovenije in Jugoslavije in je napisal knjigo JUGOSLAVIJA — včeraj in danes. V njej je posebno poglavje posvetil občini Mozirje in ZKZ Mozirje.
Skupina, kije letos prišla, je bila sestavljena iz ljudi raznih poklicev; precej je bilo kmetov, kmetijskih strokovnjakov — raziskovalcev iz INRA (Državni institut za raziskave v kmetijstvu), predavatelj na kmetijski srednji šoli in višji agronomski šoli, sociolog in tudi drugih poklicev. Namen njihovega obiska je bil, kot so zapisali v programu, spoznati socialno, gospodarsko in kulturno življenje na deželi (kmetije, obrtnike, podjetja).
Najprej so si ogledali Logarsko dolino in Robanov kot. V naslednjih dneh so obiskali tri kmetije: Atelškovo v Šmihelu, Bidrovo
v Dol Suhi in Bastlovo v Bočni. Poleg tega so si ogledali še mizarstvo Marovt na Rečici ter GLIN v Nazarjah. Sledil je obisk v tovarni Gorenje v Titovem Velenju in ogled knjižnice v Mozirju. Obiskali so tudi institut^ za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, si ogledali zanimiv vzorčni vrt zdravilnih rastlin pri institutu, ter nato z zgornje terase Hmezadovega skladišča še lahko videli velik del Savinjske doline.
Vsak dan po skupni večerji pri Goličniku so bili razgovori. Prvi večerje bil posvečen ZKZ Mozirje in kmetijstvu v Sloveniji in Jugoslaviji. Naslednji večer so predstavniki Gorenja predstavili poslovanje podjetja in njegovo samoupravno organiziranost. Zadnji večer so za slovo od Zgornje Savinjske doline priredili zabavo s plesom, za godbo je poskrbel s citrami mladi Roban. Ta večer jih je obiskal tudi predsednik občinske skupščine Mozirje Anton Boršnak.
V četrtek so nadaljevali pot v Ljubljano, kjer so si ogledali Cankarjev dom in staro mesto. Popoldne so se odpeljali v Vrsar, kjer so ostali do odhoda v Soboto.
Poudariti moram, da so mi med bivanjem v Sloveniji večkrat rekli, da niso pričakovali, daje pri nas tako lepo. Posebno so bili navdušeni nad tem, da so bili povsod zelo prisrčno sprejeti in se čudili gostoljubnosti naših ljudi.
Mogoče kot zanimivost še to: v skupini je bil kmet iz znamenite francoske doline gradov ob Loiri. Povedal mije, da so tam organizirali skupino, v kateri je za sedaj 8 kmetov in zadružna vinska klet in ki so se pričeli baviti s turizmom. Za sedaj sprejemajo obiske le čez dan in organizirajo oglede teh kmetij in kleti. V načrtu imajo organiziranje kompletnega letovanja, kot je to v Žgornji Savinjski dolini, kar gaje posebej zanimalo.
BOJAN NENDL
V prvem polletju
Okusno opremljeni notranji prostori nove papirnice.
Formula EL — od Moskve do San Francisca
brez izgub
Intenzivno spreminjanje razmer gospodaijenja, kjer posebej izstopa splošna izjema rast cen, restriktivna monetarna politika, ki sloni na politiki realnih obrestnih mer, ukrepi na področju devizne in uvozne politike ter omejitve bruto osebnih dohodkov iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, padec kupne moči, so ukrepi, ki odločujoče vplivajo na raven in dinamiko finančnih rezultatov posameznih organizacij združenega dela.
Gospodarstvo v občini je v prvem polletju dobro gospodarilo in doseglo dokaj dobre poslovne rezultate in tako izkazuje produktivnost v količinskem obsegu industrijske proizvodnje za 6,6%. Vsled tega prekoračuje gibanja v Sloveniji, kjer je povprečno dosežena negativna rast za 4,5% predvsem v panogah, ki so prisotne tudi v naši občini. Se vedno pa je prisotno padanje kmetijske proizvodnje v povprečju za 6,5%. Na področju zunanje trgovinske menjave so bili doseženi ugodni izvozni rezultati, realno povečani za 53,7%, v katerih je delež konvertibilnega izvoza znašal 96,4%. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je 177,0%, kar pomeni, da krepko prekoračujejo splošna gibanja na območju Slovenije in Jugoslavije. Prizadevanja OZD, predvsem MGA, GLIN, Elkroj in Kovinarstva, se kažejo tudi v iskanju novih izvoznih poti, kar dokazuje povečan delež za 10% lani na letošnjega 15,6% v strukturi celotnega prihodka in dokazuje nadpovprečne rezultate.
Na gibanje celotnega prihodka, kije za 188,5% večji kot v polletju lani, so nekoliko vplivali nerealizirani prihodki, ki so 4,4% realizacije. Porabljena sredstva so naraščala za 4,6 indeksnih točk hitreje kot celotni prihodek, pri čemer njihov obseg možno opredeljuje revalorizacijo porabljenih zalog in materiala, nadomestnih delov in drobnega inventaija. Po obračunu porabljenih sredstev je gospodarstvo občine ustvarilo za 174,4% večji dohodek. Družbene obveznosti iz dohodka so naraščale za 169,9%, kar pomeni, da je dinamika teh obveznosti pod rastjo dohodka in da OZD, ki niso ustvarile poslovnih skladov, teh obveznosti niso poravnale v celoti. Negativnih poslovnih rezultatov ni bilo ugotovljenih. Akumulacija našega gospodarstva se povečuje za 151,6%, to je za 12,8 indeksnih točk hitreje kot rast dohodka. Naj večji delež akumulacije v občini sta ustvarila MGA Nazarje in Elkroj Mozirje,
brez poslovnega sklada so poslovale: RTC Golte, Kovinarstvo Ljubno, Komunala Mozirje, Turist Nazarje in ZKZ Mozirje.
Navkljub pomanjkanju lastnih sredstev seje za 185,2% povečala investicijska potrošnja. Skupno je izvedeno plačil v investicije 3.369 mio din in to predvsem v zamenjavo in posodobitev obstoječih osnovnih sredstev.
Povprečni mesečni čisti dohodek na delavca v občini je v polletju znašal 439.901 din, kar je le za 137,4% več kot lani in kaže na spoštovanje zakonskih omejitev ter močno zaostajanje za rastjo življenjskih stroškov.
Zaskrbljujoč je finančni položaj združenega dela, ker delež lastnih sredstev v finančni strukturi sredstev stalno pada. Vse več organizacij je odvisno od tujih virov, za kar plačujejo nenormalno visoke obresti, ki močno poslabšujejo dohodkovni položaj.
Negativne trende beležimo tudi na področju zaposlovanja, saj je število zaposlenih, računano na december 1987, v gospodarstvu manjše za 1,5%, kar kaže na proces tehnoloških prenov v OZD, racionalnejše oblike organiziranosti in ne nazadnje stagnacije na področju pridobivanja novih proizvodnih programov finalizacijo proizvodov primarnih dejavnosti.
Vse to kaže na pomanjkanje nadaljnjih razvojnih programov v gospodarstvu, ki jo pogojuje tudi nizka akumulativnost OZD. Zato si je Izvršni svet skupaj z gospodarstvom občine zadal nalogo, da postavi strategijo dolgoročnega razvoja občine, ki naj predvidi nova delovna mesta za naravni prirast prebivalstva in zmanjša število brezposelnih delavcev.
MARIJA VRTAČNIK
Težave, takšne ali drugačne, mislimo na komunalne iri druge objekte, Gornjega grada seveda niso obšle. Mrliško vežico gradijo že dolgo, sedaj manjka »le še« zunanja ureditev. Športno igrišče je prav tako problem posebne sorte, za katerega ne vidijo otipljive rešitve, lep del kraja pa občasno tudi »plava«. Lepo urejeno in asfaltirano industrijsko področje v Smreki in enako urejene ulice v stanovanjskem naselju pod to delovno organizacijo imajo napako — ni odvodnjavanja. Ob hudih neurjih se vode s področja Menine zlijejo skozi Smreko in spodnje stanovanjske hiše. Zalijejo delovne prostore, skladišča, kleti. Ni dolgo tega, ko se je nad Gornjim gradom utrgal oblak. Ni bilo prvič, da je voda zopet napravila veliko škodo, dosedanja opozorila so bila zaman, bo tokrat zaleglo?
S kabelsko televizijo so na konju. Znašli so se pravočasno, imeli nekaj
Dejstvo, da delovna organizacija v sedanjih razmerah, nenehno izboljšuje kakovostne kazalce uspešnosti poslovanja, potrjuje pravo razvojno in poslovno usmeritev, potrjuje pridnost in sposobnost takega kolektiva. Zagotovo je to MODNA KONFEKCIJA ELKROJ, ki tudi letos dosega nadpovprečne rezultate. Navedimo lep primer. V tekstilni panogi je v Sloveniji 84 delovnih organizacij. Po ustvarjenem dohodku na delavca je bil Elkroj lani na 32. mestu, letos seje povzpel celo na 18. mesto. Pri tem velja povedati, da je od konfekcionar-jev na tej lestvici pred Elkrojem le manjša delovna organizacija ZARJA Petrovče, ostali so tekstilci. Med pomembnejšimi konfekcionarji je torej Elkroj prvi. S te lestvice še podatek, daje bil lani Elkroj pri izplačanih čistih osebnih dohodkih na delavca 42., v letošnjem prvem polletju pa že na 23. mestu.
V Elkroj u so se letos odločili da bodo proizvedli in prodali 1.550.000 izdelkov, 850.000 za domači trg, 650.000 za izvoz na konvertibilno področje in 50.000 za klirinški trg. S tem bodo ustvarili preko 54 milijard dinarjev celotnega prihodka, na konvertibilnem trgu od tega 11 milijard. V sezoni pomlad-poletje, ki seveda
težav, zatem pridno delali in uspelil. Danes gledajo oba domača programa, kijih prej skorajda niso, pa še sedem tujih povrhu, učinkovitost akcije je ljudi prepričala in pred nedavnim so z novimi prispevki postavili še novo parabolo. Prepričala je tudi omahljivce, ki se sedaj priključujejo, zraven pa bi radi prišli tudi bolj oddaljeni, pri čemer je seveda treba računati na večje stroške. V Gornjem gradu občudujejo peka in njegovo zagnanost in delo pri urejanju prostorov, saj so prepričani, da bo njegovo sedanje delo rodilo sadove tudi pri še boljši kakovosti in pestrosti ponudbe. Gornjegrajski kovač je moral zaradi načrtovanih novogradenj preseliti svojo dejavnost na drugo mesto, zaradi tega menda vrnil obrt, pa najbrž možnost za rešitev težav je, saj ga ljudje na tem širšem področju še kako potrebujejo. Obisk pri TORI-ju žal ni rodil pravih sadov, tega ne jemati dobesedno. Novosti so, Vespe so pripravljene, za »slikanje« pa še niso nared. Toni Ri-felj je namreč glede njihovega zunanjega videza dobil nove in lepše zamisli in potrebno bo še nekaj dni, da bodo lahko zasijale tudi pred kamerami.
J. P.
sovpada s polletjem so proizvedli dobrih 770.000 raznih konfekcijskih izdelkov. To je tri odstotke več, kot so načrtovali, v primerjavi z lanskim letom pa za 7 odstotkov manj. Razlog za nižjo proizvodnjo je jasen. Gre na račun spremenjenega proizvodnega in prodajnega programa, saj vse večji delež predstavlja dopolnilni program, ki je po svoji naravi tehnološko zahtevnejši.
Od celotne količine proizvedenih izdelkov v vsej delovni organizaciji so v prvem polletju izvozili 52,8 odstotka, od tega 47,2 na konvertibilno tržišče. Na ta tržišča so izvozne načrte presegli za devet odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa kar za 38. Za klirinško tržišče so ti odstotki veliko višji, seveda pa so absolutne količine bistveno manjše. Razveseljuje tudi podatek, da se delež proizvodnje najbolj povečuje v tovarnah v Alibunar-ju in Odžaku. Ne moremo seveda tudi mimo dejstva, da je bilo za izvoz namenjenih 92,5 odstotka vseh izdelkov skrojenih in sešitih v temeljni organizaciji Konfekcija Mozirje, iz šoštanjske Konfekcije pavso izvozili 76,5 odstotkov izdelkov. Se nekaj je pomembno. Za prvo šestmesečno obdobje je namreč značilno, da so uspeli več prodati, kot so proizvedli. To seveda pomeni, da so bistveno zmanjšali zaloge. Spodbudnih dosežkov je še več, od slabosti pa jih skrbijo visoke obresti, saj zanje vsak mesec dajo precej več, kot za brutto osebne dohodke. Problem obresti pri tekočem in razvojnem financiranju delovne organizacije se torej kaže v svojih najhujših razsežnostih, saj prav obresti izničijo ostale ugodne pokazatelje proizvodnje.
Z marljivim delom in pravilno, predvsem izvozno naravnano usmeritvijo, so v Elkroju prepričani, da bodo uspešni tudi v prihodnje. Poseben poudarek dajejo kakovosti poslovanja v prav vsakem pogledu. Prav to je temelj, da uspevajo na vedno novih in še posebej zahtevnih tujih tržiščih. Domače tržišče se krči, edini pravi izhod je torej izvoz na konvertibilno tržišče.
V Elkroju se danes lahko pohvalijo, da njihove izdelke že nosijo kupci od Moskve do San Francisca, čeprav levji delež še vedno predstavlja izvoz v Zvezno republiko Nemčijo. Zlasti za področje izvoza so se kadrovsko okrepili in se trenutno pogovaijajo za posle tudi na Nizozemskem in v Franciji, dva večja posla so letos že opravili za Sovjetsko zvezo in bodo do konca leta še enega, nekoliko skrivnostno pa omenjajo, da pričakujejo pomembno naročilo iz Združenih držav Amerike. Vrata v svet se vse bolj odpirajo.
EZ2S! NOVICE
so objavile pred 10-imi leti
Opozorjeni smo bili na vse večje želje raznih ljudi, da bi kupili kmetije, da bi jih spremenili v počitniške hiše. Na območju Luč je prišlo celo do nedostojnega prepričevanja starejših lastnikov, ki so nasedli napačnemu tolmačenju takšnih iskalcev mirnih kotičkov češ, da bo posestva starih, za delo nesposobnih ljudi pobrala občina Seveda je opisana trditev laž in sredstvo za poceni nakup. Zato je verjetno potrebno opozoriti naše občane, da ne nasedajo raznim ljudem, ki bi želeli tako priti do cenenih rešitev svojih želja po počitniških zatočiščih. Priporočamo torej vsem, ki bi se odločali za podobne prodaje, da se pred tem posvetujejo s predstavniki krajevne skupnosti v kraju kjer živijo.
V Elkroju skrbijo tudi za usposabljanje mladih delavk..
Oh, ta infrastruktura
Svež veter v trgovski dejavnosti
Obdobje nekaj zadnjih let na področju trgovske ponudbe v ožjem središču Moziija nekako napeljujejo na misel, da so bili v delovni organizaciji Savinja z izgradnjo prepotrebne blagovnice zadovoljni z doseženim. Najbrž neupravičeno. Težko bi namreč našli tehten razlog, ki bi opravičil prazne trgovske lokale v samem središču Moziija, ki so »prazni« postali zaradi preselitve pod eno streho, v novo blagovnico. Žal so vse doslej prazni tudi ostali, čeprav je vmes minilo nekaj dolgih let. Na vso srečo so sedaj vsi ti prostori le zaživeli kot se spodobi.
Spremembe, tudi kadrovske, so bile nujne, z njimi pa je v tem 105-članskem kolektivu zavel nov veter. Kaj kmalu so bili pripravljeni programi za oživitev opuščenih trgovskih objektov. Prej prazni in zaprti so danes polni trgovskega utripa, kar je edino prav. V zadnjem obdobju so v Savinji veliko postorili. Naštejmo le nekaj dejstev. Pritlična stavba ob upravni zgradbi je po nekdanji prodaji pohištva praktično deset celih let samevala. Obnavljali niso ostrešja, ki seje že pričelo podirati, voda v radiatorjih je vsaj sedemkrat zamrznila, seveda tudi odmrznila, in radiatoije je bilo treba zamenjati, vse skupaj je veljalo precej dinarjev, danes pa so na tem mestu lepi prostori za komercialno in kooperacijsko službo.
V zadnjem obdobju so v Savinji prenovili prostore upravne zgradbe, sodobno uredili trgovino z železnino in sorodnimi materiali, v prostorih nekdanjega tekstila odprli brezcarinsko prodajalno in v nazarski samopostrežni trgovini kljub vsem prostorskim težavam uredili še diskontno prodajo. To še ni vse. Od vseh »malenkosti« velja omeniti tudi novo trgovinico na Ljubnem, v mozirski blagovnici so zamenjali steno iz enega samega kosa stekla, ki je prej bolj »ogrevalo« zunanjost kot prodajalke, za ogrevanje bodo še letos poskrbeli v nazarski trgovini, pa tudi sicer jim načrtov ne manjka. Nekaj jih bodo uresničili že v oktobru, pa še zanimivi so.
Še en neizkoriščen prostor so oživili in mu dali pravi namen. To so storili v počastitev občinskega praznika, ko so v prostorih ne-danje samopostrežne trgovine pod upravno zgradbo odprli novo papirnico, za katero je Moziije z okolico že dolgo prosilo. V njej bodo našli mesto šolske potrebščine, pisarniški material, me-hanografski izdelki, spominki, časopisi in revije, tobačni izdelki, svoj kotiček bodo dobili ljubitelji iger na srečo, pa tudi majhen barček bo zraven. Ob vseh teh »drobnarijah« ne kaže pozabiti, da bo v tem prostoru svojo enoto odprla tudi Ljubljanska banka, namenjena pa bo obrtnikom in njihovim poslom. Najbrž ne bo odveč tudi dejstvo, da bodo ob mozirski blagovnici uredili še bife. Za začetek so poskušali s prodajo piva v vročih poletnih dnevih, in obneslo se je.
Napori se seveda poznajo tudi pri uspešnosti poslovanja. Letos bodo ustvarili vsaj 20 milijard di-naijev prometa, kar pomeni 2,2 milijardi dinarjev dohodka. Predvidevanja niso pretirana, saj temeljijo na trimesečnih načrtih, ki jih doslej presegajo in so po nekaterih kazalcih kakovostnega gospodaijenja v vrhu uspešnosti med posameznimi delovnimi organizacijami sozda Merx.
Vse to priča, da skrbijo za kupce, še več si jih želijo pridobiti. Uveljavljajo sodelovanje s potrošniškimi sveti v kraj in kjer imajo svoje poslovalnice, sestajajo se s predsedniki teh svetov in skušajo sproti reševati .probleme v oskrbi krajanov. V tej težnji iščejo
Ob otvoritvi nove Papirnice je zbranim spregovoril direktor TDÖ Savinja Franc Miklavc.
cenejše blago, ki ga trenutno dobijo le v sosednjih republikah. V skrb za boljšo prodajo sodijo tudi akcijske prodaje, znova bo na vrsti nagradna igra za kupce in še bi lahko naštevali.
Zelo pomembna razvojna usmeritev je tudi področje kooperacije. Pri tem so opredelili tri področja. Prvo je klasična kooperacija s proizvodnjo elementov za končno sestavo elementov v večjih sistemih združenega dela, drugo pa marketinški pristop, ki pomeni trženje končnih izdelkov njihovih kooperantov. Sem se navezuje tudi usmeritev v grosistično prodajo, s katero želijo obvladovati potrebe občinskega prostora pri nabavi reprodukcijskega materiala. Tretje in zelo pomembno področje je razvoj novih izdelkov, pri čemer so veseli vsake koristne in uporabne zamisli. Uspehi so tu, saj bodo na bližnjem sejmu obrti v Celju predstavili izključno nove izdelke. S pomočjo zunanjih sodelavcev so se vključili tudi na področje inženiringa, s katerimi pripravljajo projekt za izgradnjo tovarne suhih akumulatoijev v manj razviti srbski pokrajini.
J. P.
Poizkusni zagon nove sušilnice lesa
V okviru projekta intenziviranja in predelave masivnega lesa iglavcev so si v GLIN-u začrtali izgradnjo nove sušilnice lesa, katero so dokončali v načrtovanem terminskem planu.
Zaradi povečane predelave iglavcev so bile dosedanje kapacitete za umetno sušenje lesa že nekaj let prenizke. Do ozkih grl je prihajalo predvsem pozimi, ko je tudi naravno sušenje onemogočeno. V teh obdobjih so beležili konstantne zastoje v proizvodnji stavbnega pohištva, občasno pa so se pojavljale tudi napake na gotovih izdelkih zaradi premalo suhega lesa.
Vrtni program zahteva dodatne količine suhega lesa, saj je konstrukcija teh izdelkov prirejena na 18% vlažnost. Za naravno sušenje je potrebno nekaj mesecev v idealnih vremenskih razmerah, obenem pa zahteva nesorazmerno velike zaloge lesne mase.
Novo sušilnico lesa so naročili v SOP
Krško (kapacitete 2 x 86 m3 =172 m3), ki jim je tudi izvajal dela na objektu. Pri montaži so sodelovali: VEGRAD Titovo Velenje, VEKOS Toplovod Titovo Velenje, LIGNOMAT ZR Nemčija in Gorenje GLIN TOZD Energetika in vzdrževnaje.
Sama tehnologija sušenja lesa je dokaj zahteven tehnološki postopek. V GLIN-u so se odločili za postopek z avtomatskim vodenjem sušenja lesa, ki ga nadzira računalnik.
Z novo sušilnico poizkusno obratujejo že skoraj mesec dni. Med poizkusnim obratovanjem so se pokazale manjše pomanjkljivosti, katere sprotno odpravljajo.
Prvi rezultati kažejo, da je sušenje lesa zelo kvalitetno.
Kapaciteti obeh sušilnic, stare in nove, bosta zadoščali za realizacijo programov iz lesa iglavcev najmanj do leta 1995.
(Informator)
Nova blagovnica v Gornjem gradu se čudovito vklaplja v obstoječe zgradbe. Veliko ljudi se je zbralo pri otvoritvi tega prepotrebnega objekta.
Gornjegrajci bodo sedaj kupovaü doma
Gornjegrajci se do sedaj pač niso mogli pohvaliti s svojo trgovsko ponudbo, zato so si že nekaj let prizadevali, da bi nekako rešili ta problem. V zadnjih letih je bilo izdelanih kar nekaj načrtov, kako bi izboljšali stanje na tem področju, vendar nobena rešitev ni bila za krajane Gornjega grada sprejemljiva. V lanskem letu pa so se stvari začele korenito spreminjati. Rešitev problema je povzročila predvsem odločitev občinske stanovanjske skupnosti Mozirje, da na podlagi srednjeročnega plana graditve stanovanj pristopi h gradnji stanovanjskega bloka za prebivalce tega področja. S to odločitvijo so bile ustvarjene najboljše možnosti za gradnjo kombiniranega stanovanjsko-poslovnega objekta. V Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje so ugotovili, da je skupna gradnja tudi najboljša rešitev za izboljšanje trgovske ponudbe v Gtfmj^m’gräclu. Dogovori so bili hitro doseženi in tako so bile ustvarjene vse možnosti za čim hitrejši začetek gradnje objekta. Na osnovi izdelanega projekta je bil izbran najugodnejši izvajalec del in sicer je bil to Vegrad iz Velenja, TOZD Gradbenik Ljubno. V tem času se je kot soinvestitor pojavila tudi Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, kije ravno tako želela na primeren način rešiti svoj prostorski problem, saj je do sedaj delala v tesnih prostorih zasebne stanovanjske hiše. Tako je sredi Gornjega grada v izredno hitrem
Solčavani m l
času in po zelo ugodnih cenah zrasel lep, v okolje vključujoč objekt, v katerem je združena celotna trgovska ponudba kraja na skupno 1057 m2 pokritih trgovskih površinah, ter 660 m2 odprtih skladiščnih površinah. Prostori Ljubljanske banke obsegajo 50 m2, v šestnajstih stanovanjih pa je dobilo nov dom 8 solidarnostnih upravičencev, en zaposlen v privatnem sektorju, dve stanovanj je kupila Smreka, po enega pa OS Gornji gräd, ZKZ Mozirje in Elk-roj. Dve stanovanji pa sta v lasti etažnih lastnikov.
Na svečani otvoritvi poslovno-stanovanjskega objekta seje zbralo veliko krajanov Gornjega grada in drugih gostov. Učenci gornjegrajske osnovne šole so jim pripravili prisrčen kulturni program, slavnostni trak pa je prerezal Ivan Poličnik iz Gornjega grada. Takoj po. otvoritvi so si vsi lahko ogledali jfföstore novega objekta in se tako prepričali o urejenosti, funkcionalnosti in dobri založenosti blagovnice.
Danes časi niso najbolj naklonjeni gradnjam takih in podobnih, pa čeprav prepotrebnih objektov. Vendar so Gornjegrajci dokazali, da nič ni nemogoče, če se le strnejo vse sile. Zato so v tem kraju v zadnjih nekaj letih zgradili in pridobili precej novih objektov, po besedah slavnostnega govornika Janeza Pustoslemška več kot v nekaj desetletjih poprej.
RAJKO PINTAR
odo žejni vode
Predsednik sveta KS Solčava Damjan Haudej je ob otvoritvi novega solčavskega vodovoda slikovito dejal: »Voda je vir življenja inje nujno potrebna za razvoj. V Solčavi smo se posebno v sušnih mesecih srečevali s pomanjkanjem pitne vode. Z novim vodovodom pa smo krajanom Solčave zagotovili takšne količine vode, da se lahko Solčava sedaj poveča se za dvakratno velikost.«
Izdelava novega vodovoda seveda ni bila lahko delo. Dosti je bilo potrebnega prostovoljnega dela, saj so morali narediti kar za
1576 m izkopov za polaganje cevi. Potrebna so bila tudi minerska dela. Sami krajani Solčave vsega tega dela ne bi zmogli, zato so jim na pomoč priskočili graničarji z obeh karavl v Logarski dolini in s Strelčevega vrha, ki sp opravili 540 prostovoljnih delovnih ur. Sami krajani pa so opravili 328 prostovoljnih delovnih ur.
Gradnja vodovoda se je v glavnem financirala s sredstvi tretjega samoprispevka, na pomoč pa sta priskočili tudi območna vodna skupnost in podjetje NIVO Celje.
RAJKO PINTAR
Sve žanost ob otvoritvi novega solčavskega vodovoda je bda opravljena kar sredi gozda, zato pa je bila toliko bolj prisrčna. Solčavani so lahko • sedaj naslednjih 100 let brez skrbi — vode ne bodo žejni.
Razstava v Galeriji Mozirje
V počastitev občinskega praznika je Arhiv kulturne skupnosti mozirje predstavil dejavnosti IV. operativne cone NOV v naši dolini. Gre za prvo razstavo na to temo. Zato je tudi zelo zanimivo ogledati predstavljena gradiva iz druge polovice 1944, koje Gornje Savinjska dolina svobodno zaživela. Takrat so namreč enote IV. operativne cone po vrsti osvobajale naše kraje in ko je 12.
Dr. MILAN ZEV ART
septembra 1944 padlo še Mozirje, je bila dolina osvobojena.
Te okoliščine so seveda omogočile hiter razmah najrazličnejših dejavnosti znotraj poveljstva cone, pa tudi politično delovanje je dobilo vsesplošen zagon. Bili so dani pogoji za ustanavljanje narodne oblasti, pripravljale so se ustrezne upravno-politične ustanove, kulturna dejavnost je oživela, hkrati pa so se že načrtovali prvi okviri bodočega gospodarstva.
Območje naše občine je tedaj predstavljajo izredno pomembno ozemlje v sklopu osvobojenih predelov domovine. Zato tudi ni naključje, da so vse priprave za organizirano zdravstveno službo, za redno šolstvo, za vojaško šolstvo, za politično usposabljanje, za ustanavljanje sodnih oblasti in podobno stekle v polnem zamahu. Dolino so razgibali predvolilni zbori, ki so bili prava doživetja po letih suženjstva in preganjanja. Številne večje prireditve, kot zbor AFŽ za Štajersko in podobno, so pripravile množice srečnih ljudi, ki so spet poslušali slovensko besedo in pesem... Veliko zbovoran-je v Bočni je dalo duška ljudem, ki so prisluhnili poleg najvidnejšim domačim predstavnikom še predstavnikom tujih misij pri IV. operativni coni.
Čeprav so požgani domovi v Solčavi, v Zadretju, Novi Štifti, Ljubnem in še kje glasno obtoževali tisočletno kulturo zavojevalcev, so ljudje veselo prijeli za delo in v izredno težkih okoliščinah pričeli z obnovo domačij. Za doživeto svobodo so bile vse žrtve lažje, ne pa pozabljene.
Tako nekako je opisal v svojih uvodnih besedah prof. dr. Milan Zevart čas, ki ga razstava predstavlja. Za kulturni spored je poskrbel mozirski pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana.
Na razstavi, ki nosi naslov Dejavnosti IV. operativne cone v Gornji Savinjski dolini je vse gradivo last Arhiva kulturne skupnosti Mozirje. Postavil jo je A. Videčnik ob tehnični pomoči Občinske matične knjižnice Mozirje.
A. V.
Častitljiv jubilej
Številni ljubitelji planin so se 28. avgusta zbrali v idiličnem kotu v osrčju naših planin — pri Mozirski koči, kjer so s priložnostno svečanostjo obeležili častitljiv jubilej, 95. letnico Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Slavnostni govornik, predsednik OK SZDL Mozirje Zdravko Novak je z izbranimi besedami spomnil na razvoj planinstva, katerega začetek sega seveda že stoletja nazaj. Naš rod, kije živel v tem hribovitem svetu, na teh krčevinah in jasah in ki je bil izpostavljen premnogim pritiskom in težavam pa se je kljub temu obdržal. Planinstvo je bilo vedno povezano s prebujanjem narodne zavesti, bilo je prisotno v boju proti nemški raznarodovalni politiki, koje tudi nad našimi planinskimi potmi in postojankami poskušala zagospodovati nemško-av-strijska planinska zveza. Temu pritisku so bili prav gotovo najbolj izpostavljeni predeli Štajerske in Koroške. V prizadevanjih, da bi tudi naše planine ohranile slovensko prvobitnost in podobo, je bila pred 95-imi leti ustanovljena Savinjska podružnica SPD s sedežem v Mozirju, ki je že v prvem letu obstoja štela 40 članov. V kasnejših obdobjih je svoj sedež menjavala od Gornjega grada pa do Celja. Močno oporo je ta podružnica imela v velikem prijatelju naših gora in ljudi — graškem univerzitetnem profesorju Frischaufu, kije načrtno odkrival gorski svet Savinjskih planin, priznaval njegov slovenski značaj in ga opisoval v številnih delih. Pri tem ne moremo mimo številnih zaslužnih mož, ki so od ustanovitve dalje dajali pečat ne le sa-
vinjskemu, ampak tudi celotnemu slovenskemu planinstvu pri njegovem razmahu in uveljavitvi. Tak je bil Fran Kocbek, kije od ustanovitve.naprej 34 let vodil to podružnico, taka sta bila Fran in Josip Tominšek, prvi brat predsednik SPD, drugi pa kot urednik in oblikovalec Planinskega vestnika, tak je bil tudi prof. Tine Orel, sicer velik ljubitelj in poznavalec Savinjskih Alp.
V	nadaljevanju je Zdravko Novak govoril o gradnji planinskih postojank na našem območju. Mnoge so v vojni vihri opustošili in uničili ognjeni zublji, nekatere pa je na žalost ta usoda doletela tudi v povojnem času. Vendar je bilo mnogo teh obnovljenih in lahko danes služijo pravemu namenu, ko gostijo in dajejo zatočišče resničnim pravim ljubiteljem narave.
Zdravko Novak je planincem poslal tudi apel za očuvanje narave, posebno še sedaj, ko sodobna civilizacija in tehnika vse bolj brezbrižno posegata v naravni prostor, ko rušita njegovo ravnovesje, ko se vse premalo zavedamo, da vse bolj podiramo to veličastno zgradbo narave, ki ne more nenehno le dajati, saj se tudi ona enkrat izčrpa in ječi od bolečin in trpljenja. „
V	prizadevanjih za očuvanje narave lahko prav planinci ogromno doprinesejo. Njihovo poslanstvo je, da negujejo in ohranjajo naravo čisto in elementarno, saj ni zastonj izrek, da tisti, ki obiskujejo planine, imajo dvakrat toplo srce in dušo za čut za sočloveka, ki naj bi bil v planinah res vsak tovariš in prijatelj.
RAJKO PINTAR
Slavnostna seja zborov občinske skupščine je bila v obnovljeni dvorani Zadružnega doma v Solčavi Dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti svečanosti
Stroji se ne bodo več kvariti
Gotovo vam je že kdaj zmanjkalo elektrike. Morda le za pet ali deset minut pa je že bilo vse narobe. Brez elektrike pač ne znamo več živeti. Zato si najbrž lahko predstavljate, v kakšnih razmerah so živeli ljudje v Florjanu v KS Gornji grad, saj so imeli zaradi prenizke električne napetosti leta in leta težave z izpadi elektrike. Pred dnevi
VALENTIN MAVRIČ
pa so se tudi njihovi obrazi razvedrili, saj so svečano predali namenu nov daljnovod, kije rešil vse njihove težave.
O težavah, ki so jih imeli do sedaj, smo se pogovarjali z domačinoma iz Florjana Valentinom Mavričem in Ivanom Ugovškom, ki kar nista mogla skriti zadovoljstva, da se je ta problem po dolgih letih rešil. Po njunih besedah je bilo včasih tako hudo, da so bili prebivalci tega področja bolj potrebni elektrike kot kruha.
Dosedanji vodje bil zgrajen leta 1958. Njegova napetost je bila takrat izračunana, enostavno rečeno, za kakšnih pet luči na hišo pa še kakšen radijski sprejemnik zraven. Večjih potreb v tistem času ni bilo. Napredek pa je tudi v teh krajih storil svoje. Kmetije so se modernizirale, z razvojem pa so seveda v hiše prišli tudi stroji, ki so veliki porabniki električne energije.. Takrat pa so se začele težave. Največje so bile v poletnih mesecih, ko so delali pu-halniki, žage in podobni stroji. Za vse ni bilo nikoli dovolj elektrike. Tako so se morali kmetje klicati med seboj in se sporazumevati, v katerem času bo kdo kaj delal. Delo na kmetiji pa seveda tega ne do-
pušča. Ko je vreme lepo, je treba krmo spraviti, ne glede na to, ali je električna napetost dovolj visoka ali ne.
Nekateri kmetje so si kupili tudi voltmetre, ki so pokazali, daje zelo pogostokrat napetost padla na 110 — 120 voltov, enkrat pa celo na 75 voltov.
Stroji in aparature so se jim nenehno kvarili. Celo serviserji jim tudi za nove stroje niso več priznavali garancije. Tudi televizije niso mogli vedno gledati, pa še tedaj je moral nekdo stalno dežurati ob aparatu, da ga je takoj izklopil, če je električna napetost nenadoma padla. Zmrzovalne skrinje so imeli priključene samo ponoči.
Kmetje so nam sicer povedali, da je bil dosedanji vod dobro vzdrževan, da pa preprosto ni vzdržal vseh obremenitev.
Svečane otvoritve daljnovoda Križ-Florjan so se udeležili skoraj vsi kmetje s tega področja. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki podjetja Elektro Celje in Skupščine občine Mozirje. Vsem so se domačini zahvalili za pomoč pri rešitvi tega dolgoletnega problema. Ta nova pridobitev bo gotovo pripomogla, da bo marsikateri mlad gos-
IVAN UGOVŠEK
podar ostal na kmetiji v teh odročnih, vendar prelepih krajih.
Energija je danes osnovni pogoj za napredek. To pomeni, da mora biti to področje še za korak pred njim. Prebivalci Florjana imajo sedaj dosti boljše pogoje za moderno kmetovanje, kar bo gotovo obogatilo in olajšalo njihovo življenje in delo.	RAJKO PINTAR
Planinska slovesnost pri Mozirski koči ob 95-letnici ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.
O posodobitvi ceste Renek — Rečica smo pisali že v prejšnji številki. A vtomobilisti in drugi udeleženci v prometujo že nekaj časa s pridom koristijo. Uradno pa so jo predali namenu ob občinskem prazniku. Slavnostni trak je prerezal predsednik Sveta KS Rečica Anton Hribernik.
Z dvosedežnico na Stare stane
Glavna novost, s katero se bodo že v letošnji prihajajoči zimski sezoni srečali smučaiji na Golteh, bo nova dvosedežnica Smrekovec, ki bo povezovala hotel in Stare stane. Izgradnja dvosedežnice je bila planirana že v lanskem letu, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izpadla.
V	teh dneh gredo pripravljalna dela h koncu, tako, da investitoiji računajo, da bo do začetka letošnje zimske sezone dvosedežnica prepeljala prve smučaije. Z dvosedežnico bodo Golte nedvomno veliko pridobile. Predvsem bo odpravljeno ozko grlo na sedežnici Medvedjak. Nova dvosedežnica bo lahko prepeljala 1200 smučarjev na uro. S tem bo omogočen tudi hitrejši dostop do smučišč na Starih stanih in Ročki planini, poleg tega pa bo sproščen poligon Medvedjak, ki bo namenjen predvsem boljšim smučarjem in tekmovalcem.
V	naslednjem letu načrtujejo še prestavitev vlečnice Trije ploti na področje Starih stanov. S tem bo smučišče Lahovnica veliko pridobilo. To je tem bolj pomembno, kajti ravno na tem področju so najboljše snežne razmere. Se posebej na začetku in ob koncu smučarske sezone. Na Golteh računajo, da jim bo ta poseg po-
daljšal smučarsko sezono za kakšen mesec in pol.
Sicer pa na Golteh pripravljajo še nekaj novosti. Dokončali so poligon Medvedjak, kajti do vrha je napeljana voda, kakor tudi vse ostale inštalacije, ki so potrebne za nemoteno izvajanje treningov in tekmovanj.
Trenutno se dogovarjajo tudi za boljšo avtobusno povezavo, cestno urejenost, kakor tudi za vaditeljsko, zdravniško in reševalno službo ter za sodelovanje z organi za notranje zadeve.
V	zimski sezoni bodo organizirali posebne programe smučarske šole, vrtec na snegu, razna tekmovanja za rekreativce in tekmovalce pa tudi zabavne prireditve, ki naj bi popestrile dogajanje na Golteh.
V	teh dneh pričenjajo s predprodajo sezonskih smučarskih vozovnic. Teh prodajo iz leta v leto več. Tako so jih lani prodali 3200.
Sezonske smučarske vozovnice lahko kupite pri vseh referentih za šport in rekreacijo v organizacijah združenega dela, na sedežu DO RTC Golte in pri Kompasu v Mozirju.
Predprodaja sezonskih smučarskih vozovnic bo potekala od 15. septembra do 30. novembra.
RAJKO PINTAR
Pri bistrem studencu je stala takrat, ko sem šel v gore, potem pa mi piti je dala čiste in sveže vode.
Nato sva za hip pokramljala o kozah, o kravah, ovceh, potem sva poljubček si dala, prisrčen glasil se je smeh.
Tam gori v steni visoki, zaslišal sem klic iz dolin, zagledal dve beli sem roki, zagledal sem hčerko planin.
Pozdravljeno dekle veselo pozdravljeno s strmih višin nebo me je zopet objelo, ostal je hvaležen spomin.
(narodna pesem, ki najverjetneje izvira iz okoklice Solčave)
Solčavski gasilci so bogatejši za ga 'i orodni avto. Avto je pomembna pridobitev pa tudi krščen te bil tako kot je treba.
Vsak nov delavec se najprej zredi
Veliko nas je, ki smo v zadnjih mesecih bili priča temeljiti obnovi pekarne. Zidarski odri okrog in okrog, pekarna pa je kar pekla in prodajala. Ob tem sta zakonca Petrovič še posebej srečna. »Vsem odrom in zidarjem navkljub so ljudje vseeno prihajali, trkali na vsa vrata, želeli so kruh in pecivo. Ob gradnji smo nenehno pekli, prodajalno pa zaprli le za nekaj dni. Ti ljudje so nam pomenili ogromno, dajali so nam voljo, da smo vztrajali. Naložba je za nas zelo velika, pri čemer moramo pohvaliti razumevanje upravnih organov, in če nas ne bi naši kupci tako podprli, nam dali pogum, bi mogoče celo obupali. Res smo jim hvaležni, veseli smo, da želijo naš kruh in pecivo.«
Pekarna v Mozirju je torej obnovljena, razšiijena in kupci bodo še bolj zadovoljni. Zakaj pravzaprav takšna naložba? Janez je pek z dušo in telesom, čeprav v otroštvu takšne želje ni imel. Rojen na Ptuju v številni družini, se je pač moral znajti. Njegov sošolec je delal v pekarni in gaje zvabil tja, po enem letu bi sicer, vendar ni imel kam, oče vzdrževanja družine ni zmogel sam. Tako je postal in ostal pek in danes si sploh ne zna predstavljati, da bi lahko bil kaj drugega.
Naložba je opravičljiva tudi iz drugega razloga, nemara najpomembnejšega. Obe hčerki sledita očetu in mami, ena je živilski tehnik, druga slaščičarka. To je lep obet, da bodo ponudbo v pekami Petrovič razširili tudi do slaščičarskih izdelkov. Lepo je, če imajo otroci veselje, staršem za srečo in v ponos. Pekarna v Mozirju stoji že 100 let in jih bo zagotovo še toliko. Janez Petrovič je prišel v Mozirje 1963. leta kot pek, se zaposlil v takratni pekarni, na istem mestu seveda, bil pozneje obrato-vodja, žal (ali pa ne), je pekarna propadla, prišla je prisilna uprava, Savinja seje te pekarne kasneje odrekla, Janez jo je vzel v najem in končno kupil.
Se med vami zgolj slučajno še najde kdo, ki ni niti slišal za mozirsko pekarno, za slastne žemlje, ki niso ne kruh in ne pecivo, so pa nekaj najboljšega kar si srce in želodec lahko privoščita? Je še kdo, ki ni poskusil več vrst odličnega kruha, še več vrst in še boljšega peciva? Morda se bo še našel kdo, ki mu med vožnjo skozi Mozirje ni zadišalo iz pekarne in se seveda ni ustavil. Če ga ni ustavil prijeten vonj, ali pa gneča pred prodajalno, ga bo morda poslej ustavil lep napis na povsem prenovljeni stavbi pekarne Janeza Petroviča. Zakaj je ta pekarna tako znana?
»Zakaj? Najbrž je najbolj pomembno dejstvo, da pečemo kruh in pecivo po receptih naših mamic, brez dodatkov, kemikalij, kruh je naraven, je domač. Prodajamo ga kakšnih šest vrt. Trenutno gre najbolj v promet osnovni
za 380 dinaijev, ki ga pečemo le 30 odstotkov, sicer pa prodamo največ polbelega, za cene pa tako ne vem. Peciva imamo običajno deset vrt. Trenutno so pri kupcih najbolj priljubljene štručke s šunko. Kako jih pripravljamo? Potrebno je malo mehkejše testo, narejeno v obliki rogljiča, v katerega vstavimo kos šunke, ko je testo vzhajano ga polijemo z vodo in pomočimo v nariban sir. Seveda ga tudi spečemo. Kupci so navdušeni.«
Sicer pa Janez Petrovič pove, in žena to potrdi, da posamezno vrsto peciva prodajajo dokler gre, kasneje zamenjajo z novo pogruntavščino in vse skupaj se ponavlja. Tudi kakšno prejšnje »opuščeno« pecivo je čez nekaj časa zopet novo in tako se vse skupaj vrti v krogu, zelo okusnem seveda. Veliko kupcev imajo iz Spodnje Savinjske doline, Letuša, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Titovega Velenja. Tudi kupcev iz Mozirja je veliko, vendar imajo v tem kraju večjo izbiro, večjo ponudbo tudi ostalih pekov.
Delavci v pekami so prišli praktično iz vse Jugoslavije, razumejo se, ne razumejo pa naših trenutnih narodnostnih razprtij. Že po deset let delajo v mozirski pekarni, nekateri so vmes odšli na »boljše«, pa so se vrnili. Kam? Na boljše! Ni jim zameril, rad jih je vzel nazaj, mladi so in ni greh, če želijo pekarski poklic zamenjati za kaj lažjega. Pa menda ni tako. Morda tudi ne zaradi dobrega kruha. So pač pri kruhu. Vsi štirje Petrovičevi pojedo veliko »svojega« kruha, Janez in žena pa sta v en glas povedala, da se vsak nov pek v tej pekarni na začetku zredi. Pa pri tem zagotovo nista imela slabih misli. Všeč jima je to dejstvo.
Za konec pa še zanimiva zgodba. Na policah v mozirski pekarni najdemo »bio kruh«. Kaj je pravzaprav to? »Ta kruh smo pričeli izdelovati na pobudo možakarja, ki se žal ni predstavil. Rekel je le, da bo v Velenju ödprl mlin, ki bo mlel pšenico, koruzo in tako naprej s kalčki vred. Prinesel je celo moko. To je bila moka zmleta iz naravne pšenice, brez kemikalij, škropiv in tako naprej, predvsem pa mleta s kalčki vred, brez ločitve otrobov. Iz nje sem poskušal speči novo vrsto kruha. Najbrž je uspelo, saj so kupci dobesedno navalili. Toda moke je zmanjkalo, človeka pa ni bilo več blizu in še zdaj ne vem, kje je. Takšno »nerodnost« sem moral nekako rešiti in delno mi je uspelo s pomočjo »Žita« iz Ljubljane. Tistega možakarja pa bi le še rad srečal, z njegovo moko vred. Naj povem, da vsak dan pojem štručko tega kruha, treba gaje narezati na tanke koščke, če ga namažete z maslom, je to nekaj čudovitega,« pravi Janez Petrovič in precej nas je, ki mu verjamemo.
J. P.
peHarri»
Napis že öd daleč oznanja, kaj delajo v tej hiši. Ko prideš pa ma lo bliže, te na to opozori tudi omamen vonj.
Reke obiskovalcev so se valile skozi Savinjski gaj. Točnega števila še nismo uspeli izvedeti. Najbrž pa jih je bilo kar nekaj deset tisoč.
Gaj — kakršnega si lahko le želimo
»Savinjski gaj je dočakal 10-letni jubilej v doslej najmikavnejši podobi. Obiskovalcu, ki zna ceniti naravo, oplemeniteno z mojstrovinami skrbne vrtnarske roke, mora zaigrati srce od navdušenja nad tolikšno lepoto. Vsaka, še tako nežna cvetka, posajena v harmonični združbi barvitih socvetic na številnih gredicah v zavetju naravnih in dosajenih drevnin, sredi negovanih travna^ tih zelenic, ob belih sprehajalnih poteh, med žuborečo Savinjo in spokojno tekočim potočkom, vabi s svojo nemo, a vendarle močno izrazno govorico: »Postoj,* dragi popotnik! Odpri oči in srce! Za trenutek pozabi na vsakdanje tegobe in vsaj za hipec pokramljaj z mano! Veliko lepega in poučnega ti imam povedati!«
To so besede Lojzeta Plaznika. Sposodili smo sijih iz knjižice, ki sojo vrtnarji izdali ob 10-letnici te prelepe stalne razstave cvetja v naravi. Desetletje je minilo. Deset let začetnega navdušenja, zagnanosti, marljivega dela, pa tudi desetletje številnih nedorečenosti, predvsem seveda denarne narave, saj Savinjski gaj, če želi biti lep, terja veliko sredstev, dela, odpovedovanja, ljubezni... Vsega je bilo malo, in vsega dovolj.
Letos so njegovo upravljanje prevzeli člani društva slovenskih vrtnarjev, brez katerih gaja tudi doslej ne bi bilo. Prevzeli so ga poskusno, kot so poudarili. Poskusno zato, ker niso bili zadovoljni z razumevanjem in pomočjo družbene skupnosti. Tokrat so zadovoljni in rože in cvetlice tudi.
Lojze Plaznik v njihovem imenu pravi: »Mnogi nas motrijo z vprašanji, kdaj zakaj in kako smo sploh našle svoj dom prav tu, na tem koncu Slovenije, v tej skriti spokojni gmajni na obrežju bistre Savinje. To skrivnost še posebej radi pojasnimo, saj, kolikor nam je znano, podobnega srečnega naključja niso doživele doslej še nobena od naših sestra, ne v Sloveniji, ne v širši domovini. Razložimo jim, da je to zasluga hortikulturno osveščenih Mozirja-nov, ki so dali pobudo in ogromno udarniškega dela. Društva slovenskih vrtnarjev, ki je radodarno sprejelo obvezo za vso strokovno pomoč pri načrtovanju in urejanju nekdanje zapuščene trške gmajne v edinstven cvetlični park, številnih slovenskih in inozemskih vrtnarjev, zlasti holand-
skih, ki so darovali prve čebulnice spomladanskega in sadike letnega cvetja, krajevne skupnosti, številnih delovnih organizacij in društev v dolini in izven nje, največ pa našega neutrudnega očeta — vrtnarja Jožeta Skornška. Njegova predanost in ljubezen do danes sta brezmejni, nepopisni in vztrajni. Naše predhodnice so vedele povedati, da je tudi v obdobjih gmotnih kriz bil edini, ki jih je kljub nepokritim stroškom obdržal pri življenju in jih nesebično negoval na svoj račun.«
.n@teyčfisjri, yrtnaiji so letos gaj torej prevzeli poskusno, za zgled vsem doma in v tujini so pripravili mednarodno razstavo rezanega cvetja, doslej prvo v Jugoslaviji in nemara tudi v Evropi. Ob doslej najlepše urejenem gaju v njegovi desetletni zgodovini, je bila ta razstava nekaj enkratnega, čudovitega, ne smemo zapisati »neponovljivega«, kajti slovenski vrtnarji jo bodo še ponovili, še obogatili. Vsej črnogledosti navkljub pri letošnjem urejanju gaja, so bili na uradni otvoritvi razstave veseli in srečni, polni upanja, da bo gaj živel tudi v svojem drugem desetletju. Nekaj seje premaknilo, sta poudarili obe govornici na otvoritvi, predsednica Društva slovenskih vrtnaijev Marica Kušar in predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, ki je posebej poudarila, da Savinjski gaj mora (in bo) živel dalje, naj bo kakorkoli. Opustitev takšnega bisera, bi bila za vse le prevelika sramota.
Na vso srečo se kaj takega ne bo zgodilo. To lahko zatrdimo tudi zaradi tisoČev ljubiteljev cvetja in lepe narave, ki so se od petka do nedelje dobesedno zgrinjali proti Savinjskemu gaju in s tem nekaj tisočkrat potrdili, da napori vrtnaijev niso bili zaman, da so še dobri ljudje, ki znajo ceniti lepoto, naravo, marljive roke in ljubezen do cvetja. To je bil svojevrsten referendum, izglasovan stoodstotno. In prav je tako. V zahvalo vsem, ki so skrbeli za Savinjski gaj, in v spodbudo, da bodo zanj skrbeli tudi v prihodnje. Hvala vam, slovenski vrtnarji!
Lepote cvetja, čudovitih barv in umetniške izraznosti vrtnarjev s treh celin, se z besedo ne da opisati, niti je ne more ponazoriti slika, to je bilo treba doživeti. Z iskrenim upanjem in skromnim pričakovanjem, dajo bomo doživeli še kdaj.
si
SOZD MERX CELJE
Delovna organizacija RTC GOLTE
MOZIRJE
nudi možnost nakupa
SEZONSKIH VOZOVNIC ZIMA 1988/89 V PREDPRODAJI
PREDPRODAJA
poteka v času od 15. 9. do 30. 11. 1988.
CENE SEZONSKIH KART:
naziv karte
SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE
SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE — KOPE
cena
odrasli
cena
otroci
250.000	din 190.000 din
300.000	din 220.000 din
OB TAKOJŠNJEM CELOTNEM VPLAČILU DAJEMO POSEBEN POPUST:
SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE do 15/10-1988 SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE do 30/11-1988
odrasli	otroci
150.000	din 130.000 din
odrasli	otroci
200.000	din 175.000 din
to vozovnico je možno kupiti v dveh obrokih, zadnji obrok je plačljiv do 30/11-1988. S plačanim zadnjim obrokom prejmete tudi vozovnico!
Obročno odplačevanje je organizirano preko OZD in ZTKO občin Celje, Žalec, Velenje in Mozirje, oz. direktno preko DO RTC Golte Moziije.
Takojšnja nabava v enem obroku pa tudi preko vseh turističnih agencij celjske regije.
SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE — KOPE vplačljivo takoj do 15/10-1988 SEZONSKA VOZOVNICA GOLTE — KOPE
vplačljivo do 30/11-1988
odrasli otroci 225.000 din 195.000 din
odrasli otroci 270.000 din 200.000 din
Za vse sezonske vozdVhičfc je^potfebna slika v velikosti 3x4 cm (ter naslednji podatki: Priimek in ime ter leto rojstva).
1) otroci (osnovnošolska mladina do 15 let starosti)!
Cene dnevnih vozovnic bodo v sezoni 1988/89 naslednje
cena v času do 31/12-1988 po 1.1.1989
vrsta vozovnice dnevna odrasli dnevna otroci2 dnevna odrasli dnevna otroci2
20.000	din
14.000	din
25.000	din
18.000	din
2) otroci so do vključno 10 let starosti!
MERCATOR — ZKZ BLAGOVNICA
LJUBNO OB SAVINJI
ORGANIZIRA AKCIJSKO PRODAJO V ČASU OD 10. 9. do 10. 10. 1988
1.	6-mesečno brezobrestno odplačevanje za naslednje blago: pohištvo, bela tehnika, akustika, kolesa, mopedi, motorne žage, talne obloge, toplotne črpalke, tekstil
2.	Za gotovinsko plačilo bele tehnike in televizoijev nudimo 20% popust
3.	Kupci bodo sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 12.10. v Blagovnici Ljubno. Nagrade bodo razstavljene v prostorih Blagovnice Ljubno. Izzid žrebanja bomo objavili v oktobrski številki Savinjskih novic.
Se priporočamo
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Delovna skupnost skupnih služb Moziije
objavlja
prosta dela in naloge
ORGANIZATORJA AOP I v gospodarsko-računskem sektorju
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, tri leta delovnih izkušenj, znanje dveh svetovnih jezikov, od teh pasivno angleško in poznajo višji programski jezik.
Poskusno delo bo trajalo tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba za-I druge do 1. oktobra 1988.
! O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijavo.
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
OBVEŠČA DELOVNE UUDI IN OBČANE, DA ZBIRA PRIJAVE V SLEDEČE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
A)	ŠOLE SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA:
1.	Skrajšani vzgojno-izobraževalniprogram—D. stopnja zahtevnosti, smer OBDELA V A KOVIN.
Pogoj za vpis je zaključena osnovnošolska obveznost (uspešno zaključen vsaj 6. razred)
2.	Srednji VIP-IV. stopnja zahtevnosti, smer OBLIKOVALEC KOVIN
(strugar, frezalec, vrtalec, ostrilec, brusilec, orodjar, tehnični strojni risar)
3.	Srednji VIP — V. stopnja zahtevnosti, smer EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK.
Značilni poklici po smereh: ekonomski tehnik, komercialni tehnik, bančni tehnik, finančni tehnik, zavarovalni tehnik, skladiščni tehnik.
Evidenčno sprejemamo tudi prijave kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v višji letnik navedenega VIP.
4.	Srednji VIP — administrativna dejavnost — smer ADMINISTRATOR, ki je IV. stopnja zahtevnosti ter UPRAVNI TEHNIK, ki je V. stopnja zahtevnosti
Sprejemamo tudi evidenčne prijave, kot je navedeno pod zaporedno št. 3.
Pogoj za vpis v navedene programe, pod zap. št. 2 do 4, je uspešno končana osnovna šola ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja ali šole po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.
Šola oziroma oddelki navedenih smeri, bodo organizirani pod pogojem, če bo zbrano primemo število kandidatov za vpis.
B)	FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN DRUGE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA:
—	izpolnjevalni tečaj slovenskega jezika za delavce v javnih in drugih službah;
—	začetne in nadaljevalne tečaje nemškega in angleškega jezika;
—	strojepisne tečaje za začetnike — neprofesionalce;
—	strojepisni tečaj za delavce v administraciji;
—	gospodinjske (kuharske) tečaje;
—	tečaje ročnih del (pletenje, vezenje, makrame);
—	krojno-šiviljske tečaje;
—	druge oblike glede na potrebe in interese OZD, delavcev ih občanov.
Prijave oz. izražanje interesa za izobraževanje ob delu (šolske oblike) bomo sprejemali do 30. 9. 1988, za ostale oblike pa neomejeno. Prijavite se lahko pisno, osebno ali po telefonu na številki 831 -962 in 831-938, vsak dan (razen sobote) med 7. in 15. uro, v sredah do 17. ure. DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE ima svoje poslovne prostore v prizidku Delavskega doma v Nazarjah.
Išče se kurjač!
Hišni svet Mozirje št. 189, 190, 191 in 192 objavlja za kurilno sezono.1988 — 1989 prosto delovno mesto kurjača z izpitom za visokotlačne kotle.
Interesentil naj se v 7 dneh po objavi javijo na naslov: VRTAČIČ Janez, Mozirje 191.
Obvestilo občanom
V krajevni skupnosti Luče je organizirana pravna pomoč za občane Zgornje Savinjske doline.
Odvetnik posluje v prostorih krajevne skupnosti Luče vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 8. do 12. ure, tel 844-014.
ELKROJ MOZIRJE
objavlja
JAVNO PRODAJO
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
—	osebni avto LADA CARAVAN, letnik 1981, za izklicno ceno 1.000.000 din
—	električna friteza, letnik 1977, za izklicno ceno 800.000 din
—	avtomat za pijačo za izklicno ceno 250.000 din
Javna prodaja bo
v ponedeljek, dne 17.10.1988 ob 12. uri v kolekcijski sobi Elkroj Moziije.
Ogled osnovnih sredstev je možen na dan javne prodaje dve uri pred pričetkom. Na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Interesenti morajo pred pričetkom prodaje plačati 10% varščino od začetne izklicne cene. Varščino je treba plačati pri blagajni DO.
Pravne osebe lahko zavarujejo plačilo s predložitvijo bariranega čeka. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec je dolžan plačati osnovno sredstvo v roku 3 dni po opravljeni javni dražbi in ga odpeljati. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine.
GG NAZARJE
TOZD Transport in gradnje
objavlja javno licitacijo
za odprodajo odpisanih osnovnih sredstev, ki bo dne 28. 9. 1988 ob 10. uri v prostorih TOZD Transport in gradnje, Prihova.
Zap. št.		kom	din/kom
1.	LADA karavan letnik 1983	1	1.500.000
2.	prevoženih km 81000 Peč na olje	4	10.000
3.	Peč za centralno kuijavo EMO AVD 350 0,35 MW 1.1981	1	1.000.000
	EMO AVD 350 0,35 MW 1.1983	2	1.500.000
	EMO AVD 350 0,35 MW 1.1984	i	1.700.000
4.	Greder MG 145 1.1982 (nevozen)	i	15.000.000
5.	TAM 125 T 12 z gozd. nadgradnjo in enoosno prikolico brez dvigala 1.1978	i	2.500.000
Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije, v prostorih strojne postaje na Prihovi.
Sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe, ki pred pričetkom licitacije plačajo varščino 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE MOZIRJE
Komisija za oddajo stavnega zemljišča na podlagi 52. čl. zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS 18/84) Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 20/85) objavlja
javni razpis
za oddajo stavbnega zemljišča na območju urejanja stanovanjske cone Podvrh II. Mozirje.
Predmetno območje urejanja opredeljuje veljaven zazidalni načrt.
1. Na javnem razpisu bodo oddane naslednje parcele
1.	pare. št. 480/4 mere 603 m2
2.	pare. št. 488/35 mere 508 m2
3.	pare. št. 488/33 mere 552 m2
4.	pare. št. 488/31 mere 454 m2
5.	pare. št. 487/9 mere 324 m2
6.	pare. št. 487/8 mere 368 m2
7.	pare. št. 488/44 mere 364 m2
8.	pare. št. 488/43 mere 379 m2
9.	pare. št. 488/42 mere 376 m2
2.	Na tem kompleksu je predvidena gradnja enodružinskih hiš, tip stan. hiš je predpisan, zgrajene pa bodo naslednje komunalne naprave: cesta v makadamski izvedbi
vodovod kanalizacija gradbiščni tok
3.	Stanovanjska cona se bo urejala iz prispevkov investitorjev zato so zneski v javnem natečaju le akontacija, dokončni poračun stroškov pa bo izdelan po končani komunalni ureditvi in z investitoiji sklenjen aneks k pogodbi.
4.	Poleg stroškov pridobivanja in opremljanja stavbnega zemljišča investitorja bremenijo še stroški soglasij — vodovodnega in elektro, spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ter zakoličbe objekta.
5.	Rok za plačilo akontacije je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
6.	Pismene vloge je potrebno vložiti najkasneje do 10.10.1988 na naslov SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ SO MOZIRJE
K vlogi morajo interesenti predložiti
—	potrdilo o plačani varščini
—	potrdilo o premoženjskemu stanju
—	potrdilo o namenskem varčevanju
—	potrdilo o OD
—	kratek opis stanovanjskih razmer
—	eventuelne priloge o zdravstvenem stanju ali pogoji dela, deficitarnost kadrov
Varščina znaša 2.837.052.— din in jo je potrebno nakazati na račun št. 52810-654-28811 — Sklad stavbnih zemljišč.
Pravočasno prispele ponudbe bo komisija obravnavala v 15 dneh, o izbiri ponudnika pa bo obvestila vse udeležence javnega razpisa.
7.	Vse morebitne informacije o razpisu daje Sklad stavbnih zemljišč občine Moziije, telefon 831-511.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
akont. vred. 39.237.210.— 33.055.560.— 35.918.640.— 29.541.780,— 21.082.680.— 23.945.760,— 23.685.480.— 24.661.530,— 24.466.320.—
»SUROVINA« TOZD RADLJE PE MOZIRJE Tel. 840-120
obvešča cenjene stranke, da vršimo odkup odpadnih materialov na lokaciji ob komunalnem odlagališču vPodhomu, vsak delavnik razen sobote od 7. — 13.30 in ob sredah do 15.30.
Na zalogi imamo tudi uporabne materiale (razne cevi, pločevino in sode).
Vabimo vas k sodelovanju!
Ob lepem vremenu planinci radi posedijo pred kočo na Mozirski planini.
Krvodajalci iz Kovinarstva za zgled
Že v prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o zelo uspeli krvodajalski akciji v naši občini. K temu so izredno veliko doprinesli delavci Kovinarstva z Ljubnega, saj jih je kar 95 darovalo kri. Če upoštevamo, daje vseh skupaj zaposlenih 170, potem lahko ugotovimo, da seje več kot polovica celotnega kolektiva odzvala tej humanitarni akciji.
V Kovinarstvu poudarjajo, da se odzivnost delavcev v humanitarne namene kaže tudi ali pa precjvsem v takih primerih in ne samo z odstopanjem enodnevnega zaslužka za gradnjo bolnišnice.
R. P.
Kokarski športniki ponovno uspešni
Tako kot meseca maja, so kokarski športniki ob sodelovanju Bifeja Emil spet uspešno organizirali tekmovanje v malem nogometu, ki je štelo za pokal letne lige z ustreznimi nagradami. Tekmovanja, kije potekalo v mesecih juliju in avgustu, seje udeležilo enajst ekip, katere so se pomerile med seboj po ligaškem sistemu igranja.
Po desetih kolih je končna lestvica naslednja:
1. EMIL Kokarje	10	9	1	0	24: 3	.19
2. Gmajna Varpolje	10	8	1	1	33: 8	17
3. Šmartno/D	10	5	2	: 3	20: 8	12
4. Sloga Nazarje	10	5	2	3	19:15	12
5. Tempo	10	5	2	3	17: 7	12
6. Kadeti Moziije	10	5	1	4	13:16	11
7. Nazarje	10	4	1	5	10:15	9
8. ZKZ Mozirje	10	3	1	6	16:17	7
9. Trnovec	10	3	0	7	10:26	6
10. Radmirje	10	2	1	7	7:24	5
11. Buldožerji	10	0	0	10	3:31	0
Seznam igralcev, ki so dosegli največ zadetkov:
1.	Hribernik Zvone	10	zadetkov
2.	Blatnik Zvone	9
3.	Pezič	7
4.	Hribernik Igor	6
Najboljši igralec letne lige je bil TURK Aleš, najboljši vratar VODEP Jože, najbolj športno obnašanje na igrišču in izven njega pa je pokazala ekipa TRNOVCA, kije prejela priznanje FAIR PLAY.
Dobri organizaciji navkljub, pa moramo povedati, da se je zelo veliko igralcev pa tudi gledalcev obnašalo zares nekulturno. Zato bi v bodoče le veljalo razmisliti in na takšne turnirje vabiti ekipe, za katere vemo, da bodo prikazale kvaliteten nogomet in kar je najvažnejše veliko mero prave športne vzgoje.
M. P.
Močan rokometni turnir v Lučah
ŠD »Raduha« Luče je organiziralo močan rokometni turnir za »Joškov memorial«. Letos je minilo že 9 let od tragične smrti športnika, člana ŠD »Raduha« Joška Letnaija. Na turnirju so sodelovale ekipe RK Dol pri Hrastniku, RK Branik iz Maribora, RK Ormož in ekipa ŠD »Raduha« Luče.
V prvem kolu so se pomerile ekipe Dol pri Hrastniku z RK Branik, zmagala je ekipa Dola z rezultatom 20:15 in ekipi RK Ormož z ekipo ŠD »Raduha, zmagala je ekipa SD »Raduha« z rezultatom 25:14. Tako sta se za tretje mesto srečali ekipi RK Ormož in RK Branik, zmagala je ekipa RK Ormož z rezultatom 22:18, za prvo mesto pa ekipi RK Dol pri Hrastniku in SD »Raduha« Luče, zmagala pa je ekipa Dola z rezultatom 22:17.
Vsi sodelujoči so bili z organizacijo turniija zadovoljni, saj je to tudi nekakšen preizkus ekip, ki tekmujejo v slovenskih ligah (Dol, Branik), hkrati pa prijetno srečanje športnikov tekmovalcev in rekreativcev (barve RK Ormož so zastopali starejši igralci).
ŠD »Raduha« Luče
Strelsko tekmovanje
OSO KAJUH Moziije je v septembru organizirala strelsko tekmovanje z MK puško posamezno vjtočastitev občinskega praznika. Tekmovanja seje udeležilo 19 strelcev.
Zmagal je ZEHELJ Dušan iz Bočne z 42 krogi, drugi je bil ŠIMENC Ivan iz Rečice/S. z 41 krogi, tretji pa STEBLOVNIK Toni iz Mozirja, kije dosegel 39 krogov. Zmagovalec je prejel v trajno last pokal, drugo in tretje uvrščena pa medalje.
B. KRIŽNIK
Tudi poleti skačejo
Na meddruštvenem tekmovanju pionirjev na plastični skakalnici na Ljubnem seje zbralo 65 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru tedna športa. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci in tekmovalci iz Titovega Velenja. V skupini pionitjev do 13 let so ljubenski skakalci osvojili obe prvi mesti — zmagal je Tomaž Murko pred Robijem Kopušaijem. V skupini pionirjev do 11 let je bil Gorazd Grohar peti, v skupini pionirjev do 9 let pa je tretje mesto osvojil Juvan.
R. P.
Športno društvo »Lipa« iz Šmartnega ob Dreti je tudi letos priredilo trimsko kolesarjenje. Udeležba je bila odlična, saj seje na pot podalo kar 180 kolesarjev.
Previdnost pri ravnanju z vnetljivimi snovmi
Mesec oktober je mesec varstva pred požari. Vsak občan si želi, da bi bil varen pred ognjeno stihijo, zavedati pa se moramo vsi, da je vsak posameznik, pa naj bo to na delovnem mestu ali doma odgovoren za požarno varnost.
Občinska gasilska zveza Mozirje je zadolžila Štab za preventivo in operativo, da v mesecu oktobru posveti večjo pozornost preventivi. Ta preventiva pa bi se naj nadaljevala skozi celo leto. To je tudi prav in koristno, saj bomo na ta način zmanjšali nevarnost požarov v naši občini. V jesenskem in zimskem času bodo komisije pregledovale, kakšna je požarna obremenitev v stanovanjih in kmetijskih zgradbah glede dovoljenih količin vnetljivih tekočin in gorilnega plina propan butan. Ta članek nima namena, da bi strahovali občane glede prekomernih količin v stanovanjih, kmetijskih, gospodarskih, obrtnih in drugih zgradbah. Namen občinske gasilske zveze je, da preprečimo požare in da so občani seznanjeni z varno shrambo lahko vnetljivih tekočin in gorilnih plinov. V zimskem času je poraba omenjenih goriv večja, zato je tudi večja možnost, da pride do požarov.
V stanovanju je dovoljeno shranjevati samo 2 posodi za plin po 10 kg, to je 20 kg na eno stanovanje. Priključna posoda (jeklenka) mora biti oddaljena od kurišča s trdim gorivom najmanj 1,50 metra. Pri manjši razdalji postavimo varovalno steno za sevajočo toploto. Shranjevanje posod utekočinjenega plina po spalnicah, v kleteh oziroma prostorih, ki imajo tla nižje od zemljišča, je prepovedano.
Za oljne peči smemo uporabljati le po JUS predpisano kurilno olje. Posoda za shranjevanje kurilnega olja mora biti negorljiva in jo lahko napolnimo samo do 95%, ker se tekočina razteza. Po-
soda ne sme biti izpostavljena toploti.
V posameznih stanovanjih lahko hranimo le 50 kg kurilnega olja, ki pa mora biti v negorljivih posodah 2 krat po 25 litrov na eno stanovanje. Shranjevanje kurilnega olja po drvarnicah, stopniščih in pritličnih prostorih ni dovoljeno. Nalivanje olja v peč, kadar le-ta gori, je zelo nevarno. Izjemoma lahko hranimo dovoljeno količino kurilnega olja za peči v kleteh.
Posebno nevarnost povzročajo skladiščenje bencina in dizelskega goriva za pogon kmetijskih strojev, zato štab za preventivo in operativo opozarja vse občane, ki imajo večje količine pogonskega goriva, da so odgovorni za nastanek požara, če niso pravilno uskladiščene in če imajo prevelike količine pogonskih goriv. Garaži-ranje motornih vozil ali drugih strojev na pogon z naftnimi derivati, v skednjih in kozolcih je nevarno, še bolj pa uskladiščenje goriv. Goriva za kmetijske in ostale stroje naj bodo shranjena v posebnih zidanih prostorih z dovolj zračnosti, tla ne smejo biti gorljiva niti propustna. Višina praga mora biti tako visoka, da se razlito gorivo ne more razliti iz prostora.
Pomnite, imejte v vsakem gospodinjstvu ročni gasilni aparat. Ne prižigajte peči na trdo gorivo z lahko vnetljivimi tekočinami. Preizkušajte tesnost tesnil na plinskih napravah z milnico. Ne odlagajte vročega pepela v lesene zaboje.
Občinska gasilska zveza Mozirje prosi vse lastnike stanovanj, kmetijskih objektov in obrtnih delavnic, da dajo komisijam, ki jih bodo obiskale realne podatke glede požarne obremenitve. Nastop gasilskih enot je bolj učinkovit, če jim je znano, s kakšnim in kakšno količino lahko vnetljivih tekočin je objekt obremenjen.
ANTON BLATNIK
Gremo v kino
Gremo ali ne gremo v kino, bi se lahko danes vprašali, ko je za vsakogar čas tako dragocen, pa še zmanjka nam ga večkrat. S tem hočem reči, da v današnjem času, ko živimo v svetu revolucije in poplave avdio/videofilmov vsak raje izkoristi svoj prosti čas doma ob svojih dragih komponentah HI FI avdio ali video tehnike. Pa ni res tako! Kdor si želi res dobre kvalitetne predstave, si bo gotovo raje prišel ogledat film v dvorano, kot pa bi ga gledal kar na videu.
Znan slovenski režiser France Štiligc je ob neki priložnosti dejal: »Kino predstava je doživetje«. Res je tako. Trajalo bo še nekaj let, da bo video dosegel tolikšno kvaliteto, da se bo lahko meril z filmskim trakom. Največjo škodo kinematografom delajo razna piratska presnemavanja najnovejših filmov, tako da imajo nekateri na videu kakšen najnovejši film že leto ali celo dve prej, preden pride v naše kinematografe.
Tudi sam sem velik ljubitelj video tehnike. Že večkrat sem šel svojim prijateljem nastavit videorekorder in jih seznanil z upravljanjem rekordeija. Na svojem rekorderju imam izredno kvalitetno posnetih nekaj filmov. Po naključju smo dobili dva od teh filmov tudi v naš kinematograf in moram priznati, da se nikakor ne moreta primerjati kvaliteta slike in zvoka. Kar se tiče.ambienta, torej kinodvorane, pa bi doživetje v njej lahko opisal z naslednjo primerjavo: «Doma imam pivo v hladilniku, toda bolj ti tekne, če ga spiješ pri Urši ali Pod lipo kot pa doma!«
Naši kinematografi so po tehnični plati zelo kvalitetno opremljeni, zlasti to velja za mozirski in nazarski kinematograf. Oboji imamo odlične kinoprojektorje znane Češke tovarne Meopta, ki so izdelani po nemški licenci Bauer.
Tip kinoprojektorjev Meo 5X in Meo 5XB so trenutno najboljši kinoprojektorji, ki jih imamo v slovenskih in jugoslovanskih dvoranah. Imajo odlično svetlo in ostro sliko, čist zvok, film se redkokdaj strga, rokovanje z njim je zelo udobno, ima možnost avtomatskega preklopa slike in zvoka iz enega projektorja na drugega itd. Težje je na Ljubnem, kjer imajo že stare Iskrine projektorje, še težje pa v Gornjem gradu, kjer vrtijo samo z enim kinoprojektorjem.
Zadnjih nekaj let se je v naših kinematografih pojavil stereo zvok, kar daje svojstven pečat vsaki kinopredstavi. V dvorani je postavljenih približno do 25 zvočnikov visoke kvalitete. Pet za platnom, trije zadaj za EHO, kar daje gledalcu občutek prostornine, ostali zvočniki so ob straneh, služijo za razne efekte kot npr. vrvež na ulici, let letala, razno streljanje, tako da dobimo občutek kot da bi krogle švigale po dvorani.
Kadar pripravljam film za predstavo, vidim, da so že skoraj vsi filmi opremljeni z Dolby stereo kanali, kakor se ta ozvočitev strokovno imenuje. Pri nas imajo takšno opremo dvorane: Union, Komuna, Bežigrad v Ljubljani, Center Kranj, Union in Metropol v Celju ter Redni kino Velenje.
Mislim, da bi z Dolby stereo napravo v našem kinemetografu imeli veliko večji obisk kot ga imamo sedaj. Velikokrat grem v celjski Union in odkar imajo Dolby stereo sistem je obisk zelo dober. Seveda je ta naprava zelo draga (okoli dve stari milijardi). Če se nam bodo nasmehnila kakšna sredstva, se bomo tudi mi potrudili, da bi imeli takšen zvok. Zato vas za konec povabim: PRIDITE V KINO!«
NIKO MLAKAR
Odbojkarice OK Ljubno-Glin pred odhodom na popoldanski trening.
Odbojkarice dobro pripravljene
Le še nekaj dni loči odbojkarice OK Ljubno-GLIN od pričetka naslednje tekmovalne sezone. Zato so v zadnjem mesecu posvetile veliko časa temeljitim pripravam, saj imajo tudi letos kar precej visoke ambicije v najvišji ligi v republiki. Za osvežitev spomina — lani so osvojile 3. mesto v republiški ligi. Kot vsako leto so bile tudi letos na skupnih pripravah, ki so trajale teden dni. Tokrat so bile v Črni na Koroškem, kjer so vsak dan vadile 6 ur in še odigrale prijateljske tekme z ekipo zamejskih Slovenk iz Italije. Ob koncu priprav pa so nastopile na močnem odbojkarskem turniiju, kije bil organiziran v okviru Koroškega turističnega tedna in na katerem so nastopile ekipe Sloge iz
Italije,^Mežice, fužinarja in Ljubnega. Že tuje prišla do izraza njihova dobra pripravljenost, saj so osvojile prvo mesto.
V okviru občinskega praznika in tedna športa pa so se odbojkarice Ljubnega-Glin v Lučah srečale z drugoligaško ekipo Fužinarja z Raven na Koroškem ter tudi v tej tekmi slavile z rezultatom 3:1 (15:13, 15:6, 13:15, 15:3). Tekmo si je ogledalo okoli 100 gledalcev. Posebej požrtvovalno so igrale mlade igralke, katere se v letošnjem letu vključujejo v prvo moštvo. Posebej pomembno je, da so te igralke iz naše doline, saj se na ta način nadaljuje 10-letna tradicija igranja kvalitetne odbojke v naši občini.
R. P.
Monografija »NOB v dolini«
V našem glasilu smo že pisali o tem, da se pripravlja monografija o osvobodilnem boju in gibanju v naši dolini. Zahtevno delo opravlja znani strokovnjak za tovrstno zgodovino prof. dr. Milan Ževart. Vse potrebno gradivo se zbira v Arhivu kulturne skupnosti v Mozirju, kjer so že zbrane razne izvirne listine, fotografije in celo partizanski filmi. Vse to sedaj dopolnjujejo z gradivi iz drugih virov, kar pomeni bogatenje domače zbirke.
Dr. Ževart tesno sodeluje z našim arhivom in ob priliki njegovega obiska v Mozirju smo ga povprašali kako napreduje raziskava oziroma njegovo delo.
Vsak raziskovalec prične svoje delo po načelu, da najprej razišče dogodke, ki so bistveno vplivali na življenje in obstoj prebivalstva na območju, katero se obravnava. Gotovo je za našo dolino to, obdobje 1944, koje območje bilo prvič popolnoma osvobojeno. Takrat so nastajali dejansko vsi zametki narodne oblasti in drugih dejavnikov urejene družbe. Prav dolina ob Dreti in Savinji je zara-
di svojega položaja, predvsem pa zaradi množičnega odziva med ljudmi, pomenila v osvobodilnem boju viden mejnik dogajanja. Zato je povsem razumljivo, da je raziskovalec najprej opisal čas okoli 1944. Seveda pa ima to do-ganje korenine v predhodnih razmerah. Je torej stvarna posledica nekega odločnega prizadevanja, pri katerem sodelujejo množice. In če smo dosledni, je iskati korenine za vstajo proti nasilnim in oholim zasedbenim silam že pred drugo vojno, ko so poznavalci razmer že slutili in napovedovali razraščanje fašizma v Evropi in seveda tudi pri nas.
Kot je zagotovil dr. Ževart, bo že napisano najprej objavil v reviji ČZN. Med tem pa že proučuje zbrano gradivo naprej in išče nove vire, saj je jasno, da vsega nimajo arhivi, da je marsikaj zanimivega tudi v zasebnih zbirkah. Dela je torej še veliko in tudi ni pričakovati monografije v kratkem, saj tako znanstveno delo ne * temelji na pripovedih, morda tudi, vendar pa v glavnem na temelju pisnih virov. A. Videčnik
Mažuretke niso prav pogost gost v naših krajih. V počastitev občinskega praznika in otvoritve razstave cvetja v Gaju pa so se predstavile mažuretke iz Radeč.
Vaški posebneži
Domala vsaka vas je poznala svojega posebneža, ki je tako ali drugače zbujal med ljudmi pozornost. "Majveškrat so takšni »origibälj«. Zaradi domiselnosti postati priljubljeni, saj so posebno hribovski prebivalci kar čakali, da ji^ kdo razveseli, oznani novice iz drugih predelov in sploh, kaj se dogaja vdotiflL Posebno pozimi so bili hribovci domala odrezani od večjih naselij, seveda pa zagotovo od središč. V takih razmerah je bil pač vsakdo, kije kaj vedel in kaj znal, da je ljudi pripravil k poslušanju, dobrodošel.
Tako so v Podvolovljeku poznali Rniča, kije bil doma v Ro-gačkem grabnu. Baje je zganjal takšne, da se mu je smejala vsa vas. Na pusta seje našemil v živi-nozdravnika in PHgjg^Vftl po hlevih živino. Pri tem mu je pomagal neki konjski »mešetar«. Pri nekem kmetu naj bi pregledal bolnega konja. Rnič je stopil korajžno pred žival in ji razprl gobec, gledal je v žrelo in nato ze-
I.	LEPOSLOVJE: Ebner: Divjina zgodnjih poletij, Grey, Z.: Karavane se bojujejo, Frančič, F.: Jeb, Svetina, T.: Ljubezen, trojanski konj, Fornezzi, T.-Tof: Sto štosov in 1/2-moped šou, Perat, J.: Krokarjeva jesen, Holt, V.: Maškerada
II.	STROKOVNA LITERATURA: Videčnik A.: Kultumozgodovin-
lo modro in resno dejal: »Ja seveda je konj boln, saj ima zavita čreva in zato se ne vidi skozenj...«. Nič ne vedo povedati o tem, kako je diagnozo sprejel kmet, lastnik bolne živali.
Ko je neko leto trop divjih svinj povzročal veliko škode na poljih, je Rnič šel na lov za njimi. Ljudje so ga spraševali, kako jih bo lovil, ko nima puške. Pa je du->: hovitež pokazal veliko vrečo in dejal: »Mi lahko še sploh katera uide?« No, seveda se je še dolgo govorilo, kako je Rnič z »žak-lom« divje svinje lovil.
Povsod je pripovedoval, da je ukanil tudi strelo. Baje mu je tudi pri tem pomagala njegova vreča, {še danes vedo povedati, kako je Rnič strelo z »žaklom« ujel.
A. Videčnik
sko izročilo hranilnikov in hranilnih knjižic, Kostrevc: Igrajmo bridž, Se-lhaus: Zbogom, Liberty Bell, Računalništvo (Leksikoni Cankarjeve založbe) Džuna: Moč mojih rok.
III.	MLADINSKA LITERATURA: Bitenc: Kam barčica kam, Dolenc, M.: Golo morje
Dolga leta smo iskali mozirsko »zlato knjigo«. Vedeli smo, da je bila še po osvoboditvi ohranjena, pripovedovali so, da jo je šolskim otrokom pokazal prof. Aškerc, ki je tiste čase učil na mozirski šoli in iz nje prebral slovite misli pesnika Antona Aškerca, ko je moral zapustiti Mozirje, kjer je delal kot kaplan. No in sedaj smo končno dobili to dragocenost kraja na vpogled
Že kar prislovično je, da trdimo, ko iščemo razne listine naše preteklosti, da so pač izginile v času vojne, da so bile odnešene, ali da so v bojih bile uničene. V velikem delu to drži, pa je vendarle izgubam kriv tudi naš malomaren odnos do kulturne dediščine prva leta po vojni To dokazuje končno tudi primer zlate knjige trga Mozirje. Ko so namreč v času nastajanja skupne občine čistili podstrešje nekdanje kaplanije, kjer je bil očitno hranjen tudi arhiv, so »temeljito« počistili očitno nihče ni pregledal gradiva, ki je bilo uničeno. Takrat je povsem naključno urednik občine Peternelj iz kupa papirja potegnil knjigo, ki se mu je že po zunanjosti zdela vredna hrambe. Tako se je torej ohranila ta izredna zanimivost, kdo ve koliko tega pa je takrat moralo na odpad?
Knjiga o kateri govorimo nosi naslov Buergerbuch von Prassberg 1740. V njej je na prvi strani zapisano, da so v njej vsi novo potrjeni tržani, dalje najdemo znamenito »purgarsko prisego« v nemškem in slovenskem jeziku. Znano je, da je prav ta knjiga služila dr. Francetu Kotniku za vir, ko je v tridesetih letih proučeval trške zaprisege po naši deželi. Zelo zanimivi so zapisi o novih »purgerjih«, že zato, ker se iz njih lahko sklepa, kdaj so se določene družine priselile v Mozirje. Seveda pa so zanimivi tudi sestavi občinskih odborov in še prej imena trških sodnikov.
Prvi vpis govori o občinskih svetnikih, ki so bili izvoljeni 1740, med štirimi najdemo Andreja Klančnika, Martina Trogarja (Troger), Andreja Breža in Sebastijana Goričerja. Takrat je seveda bil na čelu občine trški sodnik, žal njegovega imena ne najdemo v zapisu.
Tako se vrstijo vpisi vse do 1861, ko so pričeli na mozirski
občini poslovati v slovenskem jeziku. Tako lahko razberemo, da so 4. februarja 1861 bili izvoljenk za župana — France Bratanič, trgovec, svetovalci: Matija Goričar, Jurij Kolenc in Gašper Blagotinšek-Navodnik. Med odborniki pa najdemo^ Janeza Li-polda, ranocelnika Žigo Laykau-fa in druge. Odborniki so bili voljeni za občino Mozirje z okolico, saj najdemo med njimi tudi nekatere z Lepe njive, Brezij, Šmihela in Radegunde.
Posebno poglavje je seznam dogodkov v Mozirju, kije pisan za čas od 1874 dalje. Zaključno je zapisana ugotovitev popisa prebivalcev trga v letu 1900, ko so našteli 526 Slovencev, 6 Nemcev, 3 Cehe in 2 Hrvata. Iz pisave je sklepati, da je zapisoval Žiga Laykauf znani mozirski publicist in narodnjak.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je občinski odbor naložil Žigi Laykaufu pisanje vojne kronike. To je tudi skrbno opravil z vso svojo duhovitostjo in včasih tudi pikrostjo do malomeščanstva. V zapisu najdemo zanimive podatke o razmerah v Mozirju, pomanjkanju hrane in končno tudi vsega drugega, ter o divjanju cen. Pisal je tudi o vojnih dobičkarjih, žal pa domnevamo, da je bil preveč določen, saj sta kasneje iz knjige izi-
Slovenija
Moja dežela.
ginila dva lista, kar se dobro vidi. Nekdo, ki je imel po prvi svetovni vojni dovolj vpliva v kraju, je tako odstranil zapisano breme za nekoga, morda celo za sebe. Laykauf je vojno kroniko zaključil na »Silvestrov dan, leta Gospodovega 1919«. Vse skupaj je potrdil s svojim podpisom.
Mozirski arhiv je uspel najti drugi del Laykaufove kronike v katerem opisuje dogodke vse do leta 1924. O tem sem že pisal v tem glasilu. Brez dvoma je najdba knjige izrednega pomena za raziskovalce domače zgodovine. Fotokopije se nahajajo v A rhivu kulturne skupnosti Mozirje in so na voljo raziskovalcem in ljudem, ki jih to zanima,
A. Videčnik
Nove knjige v občinski knjižnici
Frischauf na poti po Zgornji Savinjski dolini a. dei>
Doslej smo po Zgornji Savinjski dolini spremljali že kar nekaj popotnikov iz 18. in 19. stoletja— tiste pač, ki so svoja opažanja in vtise zapisali in jih tako obvarovali pozabe.
Tudi tokrat je pred nami potopis, ki pa je vendarle drugačen, namreč vodniškega tipa. Iz dela Johannesa Frischaufa Savinjske Alpe (v nemščini ima naslov Die Sannthaler Alpen) je preveden odlomek, ki predstavlja pot iz Celja v Logarsko dolino. Delo samo je izšlo leta 1877 na Dunaju v dveh izdajah, in sicer v Letopisu Avstrijskega „turističnega kluba (Jahrbuch des Österreichischen Touristen-Club, na 177 straneh z dvema prilogama, tudi kot separat) in kot samostojna knjiga manjšega formata (na VIII + 284 straneh s prav tako dvema prilogama). Izdaji se skorajda ne razlikujeta, vsaj ne v besedilu, ki nas zanima.
Odlomek je zanimiv predvsem zaradi precej natančnega opisa poti po dolini pred več kot 111 leti in zaradi navedenih razdalj med posameznimi kraji na poti; te so podane s časom, ki je potreben za pešačenje (ali — redkeje — za vožnjo s konjsko vprego). Novodobni turist se temu kajpada smeji, v Frischaufovi dobi pa druge možnosti vsaj na poti od Luč do Logarske doline — kot ponekod prizadeto piše prav Frischauf — sploh ni bilo.
Matematik in alpinist Johannes Frischauf (1837—1924) je utemelji-'elj planinstva in turizma v naši doli-
ni. Bil je učitelj sprva na dunajski in nato na graški univerzi. V Kamniško—Savinjske Alpe je prišel prvič leta 1868, šest let kasneje pa jih je začel sistematično raziskovati. Za naše planinstvo je naredil ogromno: začrtaval in gradil je planinske poti, določal je natančnejše nadmorske višine posameznih točk, plezal je, si prizadeval za gradnjo cest, bil je pobudnik za ustanovitev pošte v Solčavi, pomagal je pri graditvi planinskih koč — in o vsem tem tudi pisal. Tako seje izboljšal gospodarski položaj takratnih občin v Zgornji Savinjski dolini. Še posebej spoštovanja vredno pa je, da v času brezumnega ponemčevanja ni bil na strani nemških šovinistov: priznal je namreč slovenski značaj naših krajev, s tem paje postal za Nemce odpadnik od njihovega naroda. Zato so se mu maščevali — leta 1906 so ga prisilno upokojili. Za vse zasluge ga je Slovensko planinsko društvo leta 1893 imenovalo za svojega častnega člana, po njem se imenuje planinski dom na Okrešlju, hvaležni pa smo mu lahko tudi mi s tem, da spoznamo vsaj del iz njegovega objavljenega opusa.
Tule je odlomek iz Frischaufovih Savinjskih Alp (s strani 13—17 separata najprej navedenega dela) z opisom poti po Savinjski dolini v Logarsko; najprej pot od Celja do Ljubnega oziroma Gornjega Grada.
Najprimernejše izhodišče v Savinjsko dolino (1) je mesto Celje (2) (229 m). V tem prijaznem mestecu, ki so
ga poznali že Rimljani pod imenom Claudia Celeja kot stalni tabor za osvajalne pohode v Norik in Panonijo (trenutno šteje kakih 4.000 prebivalcev), lahko turist brez težav prebije do časa, primernega za izlet. Po jeziku in običajih je prebivalstvo popolnoma nemško. V hotelih Slon, Zlati lev, Beli vol, Nadvojvoda Janez, Cesarska krona in Zlati angel je zadostno število prenočišč, za čtivo skrbijo številne kavarne in kazino, v katerega imajo tujci vstop, če se predstavijo. Kopališča ob Savinji (3) (Hausbaum, Krajnc, vojaška plavalna šola) in lepi sprehodi v senci tudi le letoviščarja zvabijo, da se tu ustavi dalj časa. Posebej je treba priporočiti obisk Jožefovega hriba (4) z razgledom na skupino Savinjskih Alp (5), dolino in okolico. S te razgledne točke, ki se v bližini najbolj splača, lahko povežemo sprehod k razvalinam Celjskega gradu (6).
Za izlet v Savinjske Alpe se je do Ljubnega (7) priporočljivo peljati z vozom. Za to je treba vzeti poštni voz proti Gornjemu Gradu (8), ki pripelje prav v bližino, pri večji družbi pa lastni voz, ki gaje tu zelo lahko dobiti. Cesta se spočetka vleče po levi strani Savinje, za Šempetrom (9) se pri mostu čez Savinjo obrne na desni breg, potem pa pri Letušu (10) spet pride na levega. Po tri- do štiriurm vožnji (6 ur peš) dosežeš trg Mozirje (11) (prenočišči Pošta, Lipold). Tu se dolina najprej zoži, nato pa razširi v veliko kotlino, ki jo obdajajo Menina
(12) ter predgorja Ojstrice (13) in Raduhe (14). Mimo Rečice (15) prideš v dveh urah in pol do Ljubnega (prenočišča Kruleč, Žmavc, Reža). Pred Ljubnim greš dvakrat čez Savinjo; pri prvem mostu prideš po vozni poti (v uri in pol) do Gornjega Grada (382 m), sedeža okrajnega sodišča z nekdanjim benediktinskim samostanom, kije zdaj last ljubljanske škofije. Veličastna cerkev, lepa renesančna stavba z dobrimi Kremser-Schmidto-vimi slikami in dvema lesorezoma staronemške šole, si zasluži obisk. Gornji Grad (prenočišči Jošk, Pošta) je izhodišče za izleta na Menino (proti jugu) in na Rogatec (proti severozahodu). Z obeh točk uživaš poučen razgled po okolici. Družabnosti tukaj ne manjka: tujcu bodo pri izletih z besedo in dejanjem radi pomagali tako okrajni uradniki kot tudi graščinsko osebje. Po dobri cesti prideš v petih urah v Kamnik (16).
OPOMBE: (1) V izvirniku: Sannthal.
—	(2) V izvirniku: Cilli. — (3) V izvirniku: Sann. — (4) V izvirniku: Josefiberg.
—	(5) V izvirniku: Sannthaler Alpen. — (6) Frischauf piše v izvirniku: zur Ruine Cilli. — (7) V izvirniku: Laufen. — (8) V izvirniku: Oberburg. — (9) V izvirniku: St. Peter. — (10) V izvirniku: Letusch. — (11) V izvirniku: Prassberg. — (12) V izvirniku: Menina. — (13) V izvirniku: Ojstrica. — (14) V izvirniku: Raduha. — (15) V izvirniku: Rietz. — (16) V izvirniku: Stein.
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
Nekdanja žaga pri Rogovilcu. Slika je iz leta 1938. Takrat je žaga pripadala veleposestvu Marijingrad in je zaposlovala 8 ljudi. Leta 1944je pogorela, po vojni pa so jo hitro obnovili. Septembra 1952je spet postala žrtev plamenov. Sedaj so tam le še ostanki nekdaj lepe žage.
Veterinarsko dežurstvo
19.	9. do 25. 9. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
26.	9. do 2. 10. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
3.	10. do 9. 10. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179
10. 10. do 16. 10 Sturm Bojana, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722
17.	10. do 23. 10. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
Dežurna služba Elektro Celje — nadzorništvo Nazarje za mesec oktober 88
Od 26. 9. do 2. 10. Tratnik Franc, tel. 831-263 Od 3. 10. do 9. 10. Marolt Marko, Tel. 831-877 Od 10. 10. do 16. 10. Jeraj Franc, tel. 831-910 Od 17. 10. do 23. 10. Lever Peter, tel. 884-150 Od 24. 10. do 30. 10. Tratnik Franc, tel. 831-263 Od 31. 10. do 6. 11. Marolt Marko, tel. 831-877
V slučaju kakšnih sprememb pokličite tel. 25-841 Elektro Celje, kjer dobite vse potrebne informacije.
Kino »Dom« Mozirje v oktobru
1. 2. SILVERADO — ameriški film — vestern Glavne vloge: Cavin Clein, Scott Glen
4.	MIRANDA — italijanski film — komedija Glavne vloge: Serena Grandi, Andrea Occhipinti
6. PLANET ORDESA — angleški film — znanstveno-fantastični
Glavne vloge: John Tarrant, Donogh Ross
8. 9. NEKAJ VIJOLIČASTEGA — ameriški film — melodrama
Glavne vloge: Danny Glover, Whoopi Goldberg
1L POLICAJ ŠT. 1 — ameriški film — akcijski
Glavne vloge: Jackie Chan, Danny Aiello
13. STRASTI — ameriški film — erotični
Glavne vloge: Kelly Nichols, Jerry Butler
15. 16. COBRA — ameriški film — kriminalni
Glavne vloge: Sylvester Stallone, Brigit Nielsen
18.	BEL STAR — italijanski film — vestem Glavne vloge: Elsa Martinelli, Robert Wood
20.	GROZLJIV VIKEND — ameriški film — grozljivka Glavne vloge: Dana Kimmel, Paul Krotka
22. 23. MONA LIZA — angleški film — drama Glavne vloge: Bob Hoskins, Kathy Tyson
25.	PO PRVI LJUBEZNI — francoski film — komedija Glavne vloge: Claude Brasseur, Brigite Fossey
27.	NE KUKAJ V TUJA OKNA — kanadski film — komedija Glavne vloge: Kenneth Gilman, Dayle Haddon, Barbara Law 29. 30. OREL PRAVICE — ameriški film — kriminalka Glavne vloge: Robert Redford, Debra Winger
13. MEDVEDKI DOBREGA SRCA — AMERIŠKA RISANKA PREDSTAVA OB 17. URI
Kino »Jelka« Nazarje v oktobru
1 .—2. KARATE KID II. DEL, ameriški film — avanturistični
5.	ŠAMPION NEŽNEGA SRĆA, ameriški film — akcijski 8.—9. TOP GUN, ameriški film — akcijski
12. UMAZANI INŠPEKTOR HARI, ameriški film — kriminalka 15.—16. NORA ODPRAVA, avstralsko-novozelandski—akcijski
19.	TEKMA KONOBAL, ameriški film — komedija 22.—23. MOJA AFRIKA, ameriški film — spektakel
26.	GOREČE ULJCE, ameriški film — ljubezenski
29,—30. NAPAD NA PLATFORMO, angleški film — triler
Matična kronika za mesec avgust 1988
POROKE: 1. Pustoslemšek Jože, star 29 let iz Juvanja 19 in Tostovršnik Jožica, stara 25 let iz Primoža 57,2. Tominšek Henrik, star 20 let iz Šentjanža 6 in Gostečnik Jerneja, stara 18 let iz Mozirja 152,3. Islamovič Sead, star 28 let izT. Velenja inŠkotnik Marjeta, stara 23 let iz Pustega polja 27,4. Lichetenegger Vitomir, star 25 let iz Žalca in Skornšek Albina, stara 24 let iz Mozirja 118, 5. Močnik Marjan, star 23 let iz Novega Tepanja in Štorgel Marija, stara 20 let iz Radmirja 78,6. Špende Jožef, star 32 let iz Dobletine 18 a in Klemenčič Ždenka, stara 30 let iz Podgore 23, 7. Krumpačnik Franc, star 26 let iz Savine 53 in Ugovšek Marija, stara 24 let iz Gornjega grada 73.
SMRTI: 1 JCopušar Frančiška, stara 78 let iz Primoža 33,2. Jeraj Alojzij, star 78 let iz Savine 29,3. Špeh Elizabeta, stara 78 let iz Ljubnega/Sav. 64,4. Pečovnik Janez, star 63 let iz Podvolovljeka 37, 5. Rosenstein Margarita, stara 80 let iz Poljan 9.
ESE3 NOVICE
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, obja ve in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.